Tiskanje

abalónski bíser -ega -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

alabástrski bíser -ega -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

alahov

Predlog

alahova alahovo pridevnik

IZGOVOR: [álahou̯], ženski spol [álahova], srednji spol [álahovo]

ZVEZE: alahov biser

PRIMERJAJ: Alahov

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

alasmodónski bíser -ega -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

amêriški bíser -ega -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

antílski bíser -ega -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

aragonítni bíser -ega -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

átlaški bíser -ega -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

avstrálski bíser -ega -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

baróčni bíser -ega -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

barọ̑k -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

bíser bísera samostalnik moškega spola [bíser]

1.

okroglasta tvorba, ki nastane v školjkah in se navadno uporablja za nakit

1.1.

manj formalno

1.2.

2.

ekspresivno kar izstopa po izjemnosti, redkosti; SINONIMI: ekspresivno biserček

2.1.

ekspresivno

;

SINONIMI:

ekspresivno biserček

3.

ironično kdor, kar izstopa po negativnih, neželenih lastnostih; SINONIMI: ironično biserček

STALNE ZVEZE: ohridski biser
FRAZEOLOGIJA: biser med biseri, čist kot biser, metati bisere svinjam, nizati se kot biseri na ogrlici
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek stcslov. biserъ, hrv., srb. bìser, rus. bíser ‛steklena koralda’ iz arab. busr ‛stekleni biser’ - več ...

bíser -a m (ȋ)
1. okroglasta tvorba iz školjk, rabljena za nakit: biser se lesketa; iskati bisere; bleščeči biseri; ogrlica iz biserov; pren., pesn. nebo je posejano z biseri; solzni biseri; biseri rose
● bibl. metati bisere svinjam dajati, dati komu duhovno ali materialno dobrino, ki je ne zna ceniti
// biseru podoben izdelek: stekleni biseri
2. ekspr. kar zaradi izredne lepote, plemenitosti vzbuja občudovanje: to dekle je pravi biser; biseri literature
♦ agr. fruškogorski biser peneče se belo vino iz okolice Fruške gore; kem. boraksov biser prozorna steklasta kroglica iz boraksa za ugotavljanje kovinskih oksidov; obrt. ohridski biseri umetno narejene kroglice za nakit, pokrite s srebrnkasto snovjo iz ribjih luskin

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

bíser -a m (ȋ) ogrlica iz ~ov; pesn. ~i rose; poud. To dekle je pravi ~ |zelo lepo, plemenito|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

bíser -a m

okroglasta tvorba iz školjk, rabljena za nakit

SINONIMI:

pog. perla1

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024

bíser Frazemi s sestavino bíser:
bíti [právi] bíser [čésa], metánje bíserov [svínjam], metáti bísere svínjam, postáti [právi] bíser [čésa]

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

bȋser -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

bíser, -sera, m. die Perle, Mur., Cig., Jan., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

biser (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) m, margarita, vel margaritum, biser

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

bíser -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

bíser -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

bíser akója -a -- m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

bíser ángelo -a -- m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

bíser anodónta -a -- m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

bíserast -a -o prid. (ȋ)
ki se lesketa kot biser: biseraste potne kaplje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

bíser avábi -a -- m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

bíser Bíva -a -- m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

bíser blíster -a -- m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

bíser bourgignón -a -- m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

bíser burginjón -a -- m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

bíser celít -a -- m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

bíser císt -a -- m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

bíserček bíserčka samostalnik moškega spola [bíserčək]

1.

navadno ekspresivno biser, zlasti manjši

1.1.

2.

ekspresivno kar izstopa po izjemnosti, redkosti; SINONIMI: ekspresivno biser

2.1.

ekspresivno

;

SINONIMI:

ekspresivno biser

3.

ironično kdor, kar izstopa po negativnih, neželenih lastnostih; SINONIMI: ironično biser

ETIMOLOGIJA: ↑biser

bíserček -čka m (ȋ)
manjšalnica od biser: ogrlica iz biserčkov; njeni zobje so kot biserčki / jo poznaš? To ti je biserček

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

bíser de la már -a -- -- -- m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

bíser délta -a -- m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

bíser Dóbo -a -- m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

bíser dugóng -a -- m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

bíser elándra -a -- m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

bíser élko -a -- m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

bíseren -rna -o prid. (ȋ)
1. ki je iz biserov, z biseri: biserni nakit; biserni uhani
2. ki se lesketa kot biser: biserni žarki; biserne kaplje rose / biserni sijaj zob / biserna matica notranja plast lupine nekaterih školjk
● biserna poroka šestdesetletnica poroke
♦ tekst. biserna preja svetleč se sukanec iz dveh različno debelih ali v različne smeri sukanih niti

bíserno

prisl.:

biserno sijati

biserno beli zobje

biserno siva obleka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

bíseren -rna -o prid.

ki se lesketa kot biser

SINONIMI:

bisernat, knj.izroč. biserast

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024

bȋseren – glej bȋser

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

bíser fénsi -a -- m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

bíser girasól -a -- m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

bíser haliótis -a -- m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

bíser hánkei -a -- m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

biseríti se -ím se nedov. (ī í)
knjiž. lesketati se kot biser, iskriti se: vino se biseri v kozarcih; znoj se mu biseri na čelu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

bíser Kasumíga -a -- m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

bíser kéši -a -- m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

bíser kíro -a -- m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

bíser kónč -a -- m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

bíser kóro -a -- m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

bíser mábe -a -- m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

bíser Majórka -a -- m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

bíser Mikimóto -a -- m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

bíser mikómo -a -- m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

bíser Nássau -a -- m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

bísernat bísernata bísernato pridevnik [bísernat]

ki spominja na biser ali je tak kot pri biseru; SINONIMI: biserni

ETIMOLOGIJA: ↑biserni

bísernat -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na biser: bisernat okvir / bisernat lesk ogrlice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

bȋsernat – glej bȋser

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

bíserni bíserna bíserno pridevnik [bíserni]

1.

ki je v zvezi z biseri

1.1.

1.2.

;

SINONIMI:

bisernat

2.

ekspresivno ki je v zvezi s šestdeseto obletnico česa

STALNE ZVEZE: biserna matica
ETIMOLOGIJA: ↑biser

bísernica bísernice samostalnik ženskega spola [bísernica]

1.

školjka, v kateri nastajajo biseri

2.

notranja, bleščeča se plast lupine pri nekaterih školjkah, zlasti kot okrasni material; SINONIMI: biserna matica, biserovina

3.

najmanjša tamburica

4.

mušnica s sivimi krpicami na rjavkastem klobuku in obročkom na betu, ki na prerezu in poškodovanih delih pordeči; primerjaj lat. Amanita rubescens; SINONIMI: iz biologije rdečkasta mušnica

ETIMOLOGIJA: ↑biser

bíserni sijáj -ega -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

biserovína biserovíne samostalnik ženskega spola [biserovína]

notranja, bleščeča se plast lupine pri nekaterih školjkah, zlasti kot okrasni material; SINONIMI: biserna matica, bisernica

ETIMOLOGIJA: ↑biser

biserovína – glej bȋser

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

bíser paragón -a -- m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

bíser pína -a -- m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

bíser pípi -a -- m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

bíser pompadour -a -- m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

bíser šéba -a -- m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

bíser šikót -a -- m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

bíser Táj -a -- m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

bíser takára -a -- m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

bíser tékla -a -- m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

bíti (sem) Frazemi s sestavino bíti (sem):
bíti ad acta, bíti Ádamov sín, bíti aprílski, bíti blagoslovljêna, bíti bógu za hŕbtom, bíti bòlj pápeški kot pápež, bíti bòlj pápeški od pápeža, bíti [bòlj] počásne gláve, bíti bòlj počásne pámeti, bíti brez belíča [v žêpu], bíti brez bôra in belíča, bíti brez bôra in božjáka, bíti brez božjáka, bíti brez božjáka in bóra, bíti brez fícka [v žêpu], bíti brez gláve in répa, bíti brez hrbteníce, bíti brez prebíte páre, bíti brez répa in gláve, bíti brez sápe, bíti brez vestí, bíti cókla razvôja, bíti cókla za kóga/kàj, bíti copáta, bíti čésa kot tóče, bíti čésa na kôše, bíti čístih rôk, bíti člôvek s téga svetá, bíti čŕn kot nóč, bíti désna roka kóga, bíti do góbca v dréku, bíti do gŕla sìt kóga/čésa, bíti do kolén v dréku, bíti do úst v dréku, bíti do vratú v dréku, bíti do vratú v gódlji, bíti dôbra dúša, bíti dôbro zapísan [pri kóm, kjé], bíti dólg kot prékla, bíti drúga violína, bíti dúša čésa, bíti fíga móž, bíti glávni adút, bíti hítre jéze, bíti hláden do kóga, bíti hrbteníca čésa, bíti igráča [kóga/čésa], bíti igráča v rôkah kóga/čésa, bíti igráčka [kóga/čésa], bíti igráčka [kómu] kàj, bíti igráčka v rôkah kóga/čésa, bíti imenován s právim iménom, bíti iz drugáčnega testá, bíti iz ístega testá, bíti iz mesá in krví, bíti iz móde, bíti jeklénih žívcev, bíti jezíček na téhtnici, bíti junák dnéva, bíti kàj za pod zób, bíti kàj/kdó na kvadrát, bíti kàkor ámen [v cérkvi], bíti kàkor ámen [v očenášu], bíti kàkor húda úra, bíti kàkor iz cúkra, bíti kàkor iz másla, bíti kàkor iz svínca, bíti kàkor kladívo, bíti kàkor lesníka, bíti kàkor mrlíč, bíti kàkor na íglah, bíti [kàkor] na šivánkah, bíti [kàkor] na tŕnju, bíti [kàkor] v málih nebésih, bíti kàkor v meglì, bíti kàkor žívo srebró, bíti kákšen kólešček kjé, bíti kanónfuter, bíti kdó/kàj z dúšo in telésom, bíti kísel kàkor vrísk, bíti kóga/čésa kot kobílic, bíti kóga/čésa kot mrávelj, bíti kóga/čésa kot rúsov, bíti kómu máčeha, bíti kómu pri sŕcu, bíti kómu tŕn v očéh, bíti kómu tŕn v pêti, bíti kómu za pavlího, bíti kómu za petámi, bíti kómu za rítjo, bíti kós kómu/čému, bíti kóst v gŕlu kóga, bíti kot ámen [v cérkvi], bíti kot ámen [v očenášu], bíti kot dèž v prátiki, bíti [kot] dím [za kóga], bíti kot èn móž, biti [kot] igráča [kómu kàj], bíti kot iz másla, bíti [kot] iz stêkla, bíti kot iz škátlice, bíti [kot] iz tŕte izvít, bíti [kot] iz želéza, bíti [kot] lánski snég, bíti [kot] máli bóg, bíti kot mésečnica, bíti kot mésečnik, bíti kot míla jéra, bíti [kot] mílni mehúrček, bíti kot mrlìč, bíti kot na dláni, bíti [kot] na íglah, bíti [kot] na lúni, bíti [kot] na tŕnih, bíti [kot] na tŕnju, bíti [kot] na žerjávici, bíti kot naročèn [za kóga/kàj], bíti kot odpŕta knjíga, bíti kot okamenél, bíti [kot] ólje na ôgenj [čésa, čému], bíti kot osát, bíti kot pès in máčka, bíti kot rít in srájca, bíti kot sánje, bíti kot slépa kúra, bíti [kot] strašílo, bíti [kot] strašílo za v prosó, bíti kot ustvárjen za kóga/kàj, bíti kot v čebelnjáku, bíti [kot] v devêtih nebésih, bíti kot v fílmu, bíti kot v mravljíšču, bíti kot v nebésih, bíti kot v pánju, bíti kot v právljici, bíti [kot] v ráju, bíti kot v sánjah, bíti [kot] v sêdmih nebésih, bíti kot vróče žémlje, bíti [kot] vróče žémljice, bíti kot žívo srebró, bíti krátke pámeti, bíti krátkih beséd, bíti krváv pod kóžo, bíti kúhan in pečèn kjé/pri kóm, bíti kúrje pámeti, bíti [le] kolésce [kjé, kóga/čésa], bíti [málo] čez lés, bíti már kot [za] lánski snég, bíti máslo kóga, bíti med ángelčki, bíti med dvéma ôgnjema, bíti med kladívom in nakoválom, bíti med krilátci [bôžjimi], bíti med svôjimi štírimi sténami, bíti [mehek] kot máslo, bíti méhkega srcá, bíti močán adút, bíti módre krví, bíti mólzna kráva, bíti móž beséda, bíti na bóbnu, bíti na bôjni nôgi s kóm/čím, bíti na césti, bíti na césti kot kónjska fíga, bíti na čŕni lísti, bíti na désno rôko, bíti na dláni, bíti na dnù, bíti na dôbri póti, bíti na káhli, bíti na kócki, bíti na kôncu svetá, bíti na kôncu z žívci, bíti na kônju, bíti na lás podóben kómu/čému, bíti na mŕtvi tóčki, bíti na múhi [kóga], bíti na nàjbóljši póti, bíti na nítki, bíti na ónem svétu, bíti na píki, bíti na prágu čésa, bíti na prágu smŕti, bíti na prágu življênja, bíti na prestólu, bíti na psù, bíti na répu [čésa], bíti na rešêtu, bíti na róbu obúpa, bíti na róbu prepáda, bíti na slépem tíru, bíti na stráni, bíti na stráni kóga/čésa, bíti na stránskem tíru, bíti na tánkem lédu, bíti na tapéti, bíti na tí s kóm, bíti na zatóžni klópi, bíti nágle jéze, bíti napét kot maréla, bíti napét kot lók, bíti narejèn iz ístega testá, bíti nasmeján do ušés, bíti náše gôre líst, bíti ne od múh, bíti nepopísan líst [papírja], bíti ob dóber glás, bíti ob glávo, bíti ob pámet, bíti obút, bíti od dánes do jútri, bíti od hudíča, bíti [od] krúha pijàn, bíti od múh, bíti od rôk, bíti od vrága, bíti odrínjen na stránski tír, bíti odskóčna dèska [za kóga/kàj], bíti oródje [čésa, za kàj], bíti oródje [kóga/čésa], bíti oródje v rôkah kóga/čésa, bíti óstrega jezíka, bíti pávliha, bíti pijàn kot čebèr, bíti pijàn kot čèp, bíti po ênem kopítu, bíti po ístem kopítu, bíti po júsu, bíti pod copáto, bíti pod častjó kómu kàj, bíti pod drobnoglédom [kóga], bíti pod gásom, bíti pod krítiko, bíti pod lúpo kóga, bíti pod nesréčno zvézdo, bíti pod oróžjem, bíti pod pepélom, bíti pod rúšo, bíti podóben kàkor gróš gróšu, bíti pójem [kóga/čésa], bíti póln múh, bíti ponedéljkarski, bíti ponedéljkov, bíti potísnjen v kót, bíti [práva] cvétka, bíti práva enciklopedíja, bíti [právi] ángel, bíti [právi] ángelček, bíti [právi] bíser [čésa], bíti [právi] cvét čésa, bíti [právi] mójster za kàj, bíti právi sín kóga/čésa, bíti právi sín svôje dôbe, bíti právi sín svôjega očéta, bíti právo odkrítje, bíti prázen dím, bíti pred vráti, bíti predán kómu/čému z dúšo in telésom, bíti preizkusni kámen [čésa, za kàj], bíti pri korítu, bíti pri rôki, bíti pròst kot ptíček na vêji, bíti pŕva violína, bíti [razlíčen] kàkor nóč in dán, bíti [razlíčen] kot dán in nóč, bíti [razlíčen] kot nóč in dán, bíti rédkih beséd, bíti rojèn pod nesréčno zvézdo, bíti rojèn pod sréčno zvézdo, bíti [s kóm] na ísti valóvni dolžíni, bíti s téga svetá, bíti sám svój gospód, bíti [si] na nòž, bíti [si] podóben kàkor krájcar krájcarju, bíti [si] podóben kot jájce jájcu, bíti si s kóm kot bráta, bíti si v laséh, bíti slabó zapísan [pri kóm, kjé], bíti smétana [čésa], bíti sól zêmlje, bíti stárega kóva, bíti súh kot prékla, bíti svêtla tóčka, bíti šè móker pod nósom, bíti [šè] móker za ušési, bíti [šè] v povôjih, bíti [šè] v žívem spomínu, bíti šèle v povôjih, bíti šírši kot dáljši, bíti tábula ráza, bíti ták, da ga je tréba iskáti z lučjó [pri bélem dnévu, podnévi], bíti tàm, kjer ni múh, bíti [tàm] za devêtimi gorámi, bíti têmeljni kámen [čésa], bíti têžek kot cènt, bíti tího kot rìt, bíti tóliko za kàj, kólikor zájec za bóben, bíti topóvska hrána, bíti tŕd ôreh za kóga, bíti tŕdega srcá, bíti trínajsto práse, bíti v Ádamovem kostímu, bíti v Ádamovi obléki, bíti v blagoslovljênem stánju, bíti v cvétju, bíti v část svôjemu iménu, bíti v dôbri kóži, bíti v dréku, bíti v drúgem stánju, bíti v drúgem stánu, bíti v gódlji, bíti v káši, bíti v kóži kóga, bíti v Krístusovih létih, bíti v [lépem] móčniku, bíti v létih, bíti v nàjbóljših létih, bíti v oblákih, bíti v pólnem cvétu, bíti v pólnem razcvétu, bíti v povôjih, bíti v pŕvih vŕstah, bíti v rdéčih števílkah, bíti v ríti, bíti v róžicah, bíti v sítu in rešêtu, bíti v slábi kóži, bíti v slépi úlici, bíti v slonokoščénem stôlpu, bíti v [svôjem] elemêntu, bíti v škrípcih, bíti v škrípcu, bíti v [velíki] části, bíti v [velíkih] častéh, bíti v [vesélem] pričakovánju, bíti v začáranem krógu, bíti v zláti sredíni, bíti vážen kot maréla, bíti vèč díma kot ôgnja, bíti vêlik kalíber, bíti vêlik otròk, bíti [vès] mŕtev na kóga/kàj, bíti [vès] ponedéljkov, bíti [vès] ponedéljski, bíti vést kóga/čésa, bíti vklénjen v kládo, bíti vógelni kámen [čésa[, bíti vólk na kàj, bíti [vróče] kot v kôtlu, bíti vsáke bíre, bíti [vsèh] múh póln, bíti z êno nôgo kjé, bíti z êno nôgo v grôbu, bíti z êno nôgo žé na ónem svétu, bíti za dirigéntskim púltom, bíti za èn drèk, bíti za kríži, bíti za lúno, bíti za med stáro želézo, bíti za [na] odpàd, bíti za pečjó, bíti za pêto koló, bíti za rešêtkami, bíti za rítjo kómu, bíti za v kòš, bíti za v stáro želézo, bíti za vsákim gŕmom, bíti zapéčkar, bíti zapéčkarski, bíti zapísan smŕti, bíti zapísan v zvézdah, bíti zastavonóša kóga/čésa, bíti zavít v meglò, bíti zavít v temò, bíti zelèn od zavísti, bíti [zeló] v módi, bíti zláta dúša, bíti žé pri krúhu, bíti žé v létih, bíti želéznih žívcev, bíti žídane vólje, bíti žív in zdràv, bíti žíva enciklopedíja, bíti žívo srebró, bódi v cvétju, bodíte v cvétju, bôjna sekíra je zakopána, čez glávo je kjé čésa, čìč je nìč, gláva [kóga] je kot sód, hudíč ni takó čŕn, kot, iz té móke ne bo krúha, jè cél církus, je kóga/čésa kot kobílic, je kóga/čésa kot mrávelj, je kóga/čésa kot rúsov, káča [je] v žêpu, kàj je [kot] bòb ob sténo, kàj je [kot] bòb v sténo, kàj je kot na dláni, kàj je kot pribíto, kàj je [práva] zláta jáma za kóga, kàj je šála, kàj je [šè]v oblákih, kàj je za kóga/kómu špánska vás, kàj ni igráča [kómu], kàj ni šála, kdó/kàj ni on múh, kóga je kàj v hláčah, kóga je kóliko v hláčah, [kot da] je vsák dán nedélja [za kóga; kjé], krí ni vôda, kríž je [s kóm/čím], [lepó] po vŕsti, kàkor [so] híše v Tŕsti, [lepó] po vŕsti, kot [so] híše v Tŕsti, málo zrnja, pa mnógo sláme je v čém, med bráti [je kàj vrédno], možgáni kóga so kot rešêto, ne bíti dôbro zapísan [pri kóm, kjé], ne bíti igráča [kómu kàj], ne bíti igráča v rôkah kóga/čésa, ne bíti igráčka [kómu kàj], ne bíti iz cúkra, ne bíti iz želéza, ne bíti kómu ne v pêto ne v šêsto [koléno], ne bíti már ne bogá ne hudíča kómu, ne bíti ne bogá ne hudíča za kóga, ne bíti ne pét ne šést s kóm/čím, ne bíti od múh, ne bíti po júsu, ne bíti pod častjó kómu kàj, ne bíti pri čísti, ne bíti s téga svetá, ne bíti [si] na čístem s kóm/čím, ne bíti [šè] za med stáro šáro, ne bíti šè za [na] odpàd, ne bíti [šè] za v kòš, ne bíti v dôbri kóži, ne bíti vréden píškavega oréha, ne bíti vréden póčenega gróša, nékaj gnílega je v dežêli Dánski, ni prostóra za kóga/kaj kjé, ni vsák dán nedélja [za kóga; kjé[, otròk je na póti, po tóči zvoníti je prepôzno, pokázati kómu, po čém je mást, pôsel je pôsel, pravíci je zadoščêno, sám góbec je kóga, sáma kóst in kóža je kóga, sáma ušésa so kóga, sáme beséde so kóga, sáme kostí so kóga, sáme očí so kóga, samó beséde so kóga, spánec je bóljši kot žgánec, sréča je míla kómu, stráh za stólček je kóga, škárje in plátno sta v rôkah kóga, tá je [pa] bôsa, tá je pa debéla, tá je [pa] dôbra, tá je [pa] jálova, tá je [pa] kosmáta, tá je [pa] lépa, [takó, da] bo vólk sìt in kôza céla, tí si [pa] búča, tí si práva búča, tó je [kot] hláden túš, tó je víšja matemátika, tó je za kóga/kómu špánska vás, tó mu je túrško, tó ni šála, tó ni víšja matemátika, tó níso máčje sólze, tó níso máčkine sólze, tó so búče, tó so záme špánski kráji, trébuh je kot sód, vèč želéz je v ôgnju, védeti, kdáj je čàs za spánec in žgánec, vêlik kríž je s kóm/čím, vrág je kjé, vsák dán je nedélja [za kóga; kjé], vsè je [kot] bòb ob sténo, vsè je [kot] bòb v sténo, vsè je na glávi, vsì kríži so dôl, življênje kóga je na nítki, žóga je bilà za hŕbtom kóga

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

bleščèč -éča -e prid. (ȅ ẹ́)
1. ki odbija iskrečo se svetlobo: bleščeč biser; bleščeči zobje; bleščeča belina snega; bleščeče kapljice rose; bleščeča kovina; z bleščečimi očmi je strmela vanj
// ki močno sije: bleščeča luč, svetloba
2. knjiž. razkošen, sijajen: bleščeč dvorec, sprevod
// ekspr. ki zaradi popolnosti vzbuja občudovanje: bleščeča domišljija, kultura; pesnik je bleščeč v izrazu / bleščeč uspeh; napovedujejo mu bleščečo prihodnost; bleščeča umetniška slava

bleščéče

prisl.:

branilec je bleščeče branil obtoženca

bleščeče beli vrhovi gora

bleščeče črno perje

●

bleščeče beli prti zelo beli;

prim. bleščati se

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

bleščèč -éča -e; bolj ~ (ȅ ẹ́ ẹ́) ~ biser; poud.: ~ dvorec |razkošen, sijajen|; ~ uspeh |zelo velik|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

bóraksov -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na boraks: boraksov prah
♦ kem. boraksov biser prozorna steklasta kroglica iz boraksa za ugotavljanje kovinskih oksidov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

bóraksov bíser -ega -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

bradavíčasti bíser -ega -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

číst čísta čísto pridevnik [číst čísta čísto]

1.

ki je brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi

v obliki čisti

v nekaterih zvezah v obliki čisti

1.7.

2.

v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez tujih prvin, dodatkov, primesi

2.1.

2.2.

3.

v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez česa drugega

3.1.

v nekaterih zvezah v obliki čisti

ekspresivno

3.2.

3.3.

4.

ki je dovršene kakovosti, brez motenj, šumov

5.

ki je v etičnem, moralnem smislu brez izrazitejših pomanjkljivosti

5.1.

5.2.

6.

v obliki čisti ki predstavlja končno vrednost, od katere so odšteti zlasti stroški, dajatve

6.1.

v obliki čisti

7.

manj formalno ki ne uživa nedovoljenih substanc, poživil ali je ozdravljen odvisnosti od mamil

8.

v obliki čisti pri katerem med igralcem z žogo in nasprotnikovim košem ali golom, ki ga brani le vratar, ni večje ovire

9.

v obliki čisti ki je v zvezi z gojenjem le ene vrste rastline na določeni kmetijski površini

STALNE ZVEZE: čista kmetija, čista krma, čisti oddelek, čisti um
FRAZEOLOGIJA: biti čista desetka, biti na čisti nuli, biti čista nula, biti si na čistem (s kom, s čim, glede česa), čista desetka, čist kot kristal, čist kot ribje oko, čist kot solza, čist kot studenčnica, imeti čiste račune (s kom, s čim), imeti čiste roke, iz čistega miru, kaj biti čista matematika, kaj biti čista tema (za koga, komu), kaj biti čista formalnost, kdo nima treh čistih (o čem), čiste vesti, naliti komu čistega vina, priti na čisto (s čim), priti si na čisto (s kom, s čim, o kom, o čem, glede koga, glede česa), prodajati kaj kot čisto zlato, čisto zlato, vreden čistega zlata, jemati kaj za čisto zlato, Čista desetka!, Čisti računi, dobri prijatelji., Čisti računi, dolga ljubezen., Zrak je čist.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. čistъ, hrv., srb. čȉst, rus. čístyj, češ. čistý < pslov. *čistъ iz ide. korena *sk'hei̯d- *‛čistiti tekočino, cediti’, iz česar je še stprus. skīstan, litov. skýstas ‛redek, tekoč’, latv. šk'īsts ‛redek, čist (o tekočini), precejen’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

čŕni bíser -ega -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

drȃg, drága, adj. 1) theuer, kostspielig; drago veselje, theuer erkauftes Vergnügen; drago kupiti, prodati; — kostbar: drago kamenje, Edelsteine, drage kovine, Edelmetalle, Cig. (T.); draga jagoda = biser, V.-Cig.; — dragega, drago se delati, spröde thun, Cig. (T.); — 2) theuer, lieb; draga mati! theure Mutter! — drago mi je, es freut mich, Cig., nk.; ako Vam je drago, wenn es Ihnen beliebt, Cig., nk.; komur drago = komur koli, C.; — vso drago noč, die ganze liebe Nacht, Cig., Navr. (Let.); vsak dragi dan, Navr. (Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

džǜndž -a m biser: D'sünd's KMS 1780, A8b; Jezus d'sund's predrági KM 1783, 41; D'sünd's KM 1790, 94; Od d'zünd'za KŠ 1771, 42; iscsejoucsemi dobri d'zünd'z KŠ 1771, 46; nej vu kondrovanyi ali d'zünd'zi KŠ 1771, 636; je oblecsena bila i zd'zünd'zom KŠ 1771, 796; ino d'sünd'som obilno okincsenov korónov obdaruje KOJ 1848, 87; niti ne mecste d'zünd'ze vaſe pred ſzvinyé KŠ 1771, 21; dvanájſzetera vráta z-dvanájſzet d'sünd'sov KM 1783, 215

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

elítni bíser -ega -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

fosílni bíser -ega -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

fruškogórski -a -o prid. (ọ̑)
agr., v zvezi fruškogorski biser peneče se belo vino iz okolice Fruške gore:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

gagátni bíser -ega -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

girasól -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

gojêni bíser -ega -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

gúmbasti bíser -ega -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

hematítni bíser -ega -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

hrúškasti bíser -ega -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

índijski bíser -ega -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

iskrèč se -éča se -e se (ȅ ẹ́ ẹ́) ~ ~ biser; ~e ~ oči

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

jámski bíser -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

japónski bíser -ega -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

jêdro -a s

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

južnomôrski bíser -ega -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

kitájski bíser -ega -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

kompozítni bíser -ega -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

kràj Frazemi s sestavino kràj:
brez kônca in krája, kràj nesréčnega iména, níti na kràj pámeti ne páde kómu, níti na kràj pámeti ne príde kómu, tó so záme špánski kráji

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

kraljévski bíser -ega -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

kriláti bíser -ega -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

króglast -a -o (ọ̑) ~ biser
króglasti -a -o (ọ̑) anat. ~ sklep

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

kultivírani bíser -ega -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

lagúnski bíser -ega -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

lesketáti se -ám se in -éčem se stil. lesketáti -ám in -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́)
1. odbijati iskrečo se svetlobo: biser se lesketa; morska gladina, rosa se lesketa; meči so se lesketali; oči se mu lesketajo od prijetnega vznemirjenja; okna se lesketajo v soncu; kapljice na veji so se lesketale kot biseri; vino se lesketa kot zlato / na prsih se mu lesketajo medalje; solze se ji lesketajo v očeh
// odbijati svetlobo sploh: mokra cesta se lesketa v luči svetilk; njeni črni lasje so se lesketali; motno se lesketati / na mladiki se lesketajo rjavi smolnati popki
2. svetiti, sijati: lučke se lesketajo; zvezde se lesketajo bolj kot prej / zvezde se lesketajo z neba, skozi drevje / v grmovju se lesketajo kresnice; ekspr. v otrokovih očeh se lesketa nedolžnost je zaznavna, vidna
3. ekspr. belo odsevati: hiša se je lesketala v mesečini; dekletova bela polt se je lesketala v mraku / prod ob reki se belo lesketa
● ekspr. kupola se lesketa od zlata je pozlačena, zlata; ekspr. v dvorani se je vse lesketalo od zlata in biserov v dvorani je bilo zelo veliko zlata in biserov; ekspr. mesečina, sončni žarki se lesketajo na gladini se iskreč odbijajo od nje; ekspr. biser se je lesketal pri biseru bilo je zelo veliko biserov; ekspr. sneg se lesketa, da jemlje vid zelo se lesketa

lesketajóč se

-a -e:

luske lesketajoč se odpadajo

lesketajoče (se) luči v daljavi

v upanju lesketajoče (se) oči

lesketajoče (se) perje divjega petelina

srebrno (se) lesketajoča reka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

margarȋna -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

marjẹ̑tica -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

metáti Frazemi s sestavino metáti:
bòb ob sténo metáti, bòb v sténo metáti, metáti bísere svínjam, metáti kàj v ísti kòš, metáti kàj v ísti lônec, metáti kóga čez pràg, metáti kóga/kàj v ísti kòš, metáti kóga na fínto, metáti kóga pod káp, metáti kóga s prestóla, metáti kómu pések v očí, metáti kómu poléna pod nôge, metáti na kóga ôgenj in žvêplo, metáti v zobé kómu kàj, metáti [vsè] na èn kùp, metáti vsè v èn kòš, metáti [vsè] v èn lônec

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

módri bíser -ega -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

narávni bíser -ega -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

nèobrúšen -a -o prid. (ȅ-ú)
ki ni obrušen: neobrušen biser; neobrušen kamen / neobrušena peščena zrna / ekspr. fant je še neobrušen / neobrušeni gibi; neobrušeno vedenje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

nèzréli bíser -ega -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

óhridski bíser -ega -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

óljni bíser -ega -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

orientálski bíser -ega -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

pánamski bíser -ega -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

paragón -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

paragónski bíser -ega -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

paríški bíser -ega -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

pásji bíser -ega -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

pássavski bíser -ega -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

pêrla1 -e ž (ȇ)
1. pog. biser: prstan s perlo / nosila je steklene perle
2. ekspr. kdor izstopa po določenih (negativnih) lastnostih: on ni ravno kakšna perla / naša zadnja gospodinjska pomočnica je bila res prava perla

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

pêrla1 -e ž (ȇ) knj. pog. biser

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

pȇrla2 -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

pērla 2., f. = biser, die Perle, Cig., Trub.-C.; (pl. m. perlini, Dict., Mik., Bas.); — iz nem.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

perla -e ž biser: Oh koku je lepu zerana ta dusha lepshi kakor krailiza Gleopatra, de ſi lih je imela perle tož. mn. de millonou ſo velale (V, 341) Možen je tudi nastavek perl m; → perlin.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

perla perle samostalnik ženskega spola

biser

tọ̀ːtle [ˈʀožn̥kˈʀanc] je s pẹ́ːʀle

perlin m, F9, bacchatus, -a, -um, s'perlini, ali s'lepim ẛernîam poziran, nataknîen, zhednu napravlen; elenchus, -chi, ena ſorta perlinou, podovgovatih kakòr ena hruſhka; leonice, -ces, ṡeliṡzhe na gorrah raſte, ima ſéme kakòr beili perlini; margarita, vel margaritum, en perln, ṡhlahtni kamen biser; margaritarius, -rÿ, kateri perline, ali ṡhlahtne kamene predaja; margaritifer, kateri perline noſſi; stalagmium, uſheṡ perlini; unio, -onis, tudi en perlin, ali ṡhlahtni kamen; unio exaluminatus, en leip ſvitál perlin, kateri je zhiſt, inu nei temmán

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

perlin -a m biser: Zhe perlin im. ed. nej sfetal taku nej nezh ureden ǀ kaku ſe ſaredj, inu raſte ta shlahtni perln im. ed. ǀ Ta kateri hozhe en morski perlin tož. ed. vdobit, inu najti, more shtentat, inu dragu ga plazhat ǀ kadar ta sgubleni perln tož. ed. je bila nashla ǀ ſò shtimani, inu vredni kakor perlni im. mn. ǀ Crates Philoſophus, kateri je imel en velik shakel shlahtneh kameinou, inu perlnou rod. mn. ǀ kakor Plinius pravi od teh morskih perlinou rod. mn. ǀ Kaj more pomenit, de vrata ſo s'perlnu rod. mn., inu nikar s'drugih slahtnih kamejnou ǀ De bi jest ſi sadubil vezh … perlnu rod. mn., Kakor Krajliza Cleopatra ǀ ony ſò preobernili ſolse v' shlahtne perlne tož. mn. ǀ Nabesku Krajlèuſtu je glih enimu kupzu, kateri je dobre perline tož. mn. yskal ǀ cell shivot te Svetnize je bil s' slatimi kameni, inu perlni or. mn. pokril ← srvnem. perle < stvnem. per(a)la ← vlat. pernula ‛biser’; → perla

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

pésem Frazemi s sestavino pésem:
drúga pésem, drugáčna pésem, ísta pésem, labódja pésem, péti stáro pésem, poslúšati stáro pésem, stára pésem

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

pirelj [pírǝlj] (perel, perelj, pirel) samostalnik moškega spola

biser

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

pizolít -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

ploščáti bíser -ega -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

pôlbíser -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

postáti Frazemi s sestavino postáti:
beséda je mesó postála, iz Sávla postati Pável, postáti bléd kot zíd, postáti cókla razvôja, postáti cókla za kóga/kàj, postáti désna rôka kóga, postáti figa móž, postáti igráča [kómu/kàj], postáti igráča v rôkah kóga/čésa, postáti igráčka [kóga/čésa], postáti igráčka v rôkah kóga/čésa, postáti jezíček na téhtnici, postáti junák dnéva, postáti [le] kolésce [kjé, kóga/čésa], postáti mesó in krí, postáti oródje [čésa, za kàj], postáti oródje v rôkah kóga/čésa, postáti pavlíha, postáti pójem [kóga/čésa], postáti [právi] bíser [čésa], postáti preizkúsni kámen [čésa, za kàj], postáti sám svój gospód, postáti tŕn v pêti kóga, postáti vógelni kámen [čésa], postáti vróče žémljice, postáti zapéčkar, postáti zastavonóša [kóga/čésa], postáti zláta jáma, postáti žíva enciklopedíja

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

púnčica Frazemi s sestavino púnčica:
čúvati kóga/kàj kot púnčico svôjega očésa, pazíti na kóga/kàj kot na púnčico svôjega očésa, varováti kóga/kàj kot púnčico svôjega očésa

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

rádgonski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na (Gornjo) Radgono: radgonski prebivalci
♦ agr. radgonski biser peneče se belo vino iz okolice (Gornje) Radgone; radgonska ranina

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

rdečemôrski bíser -ega -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

réčni bíser -ega -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

rímski bíser -ega -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

róžnati bíser -ega -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

sintétični bíser -ega -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

Sklanjanje moških imen »Tibor« in »Nymer«

V družini imamo dve moški imeni, za kateri nismo enotni glede sklanjatve, posebej glede tega, ali se podaljšujeta z -j- ali ne: Tibor, Nymer.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

sklédasti bíser -ega -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

sklóniti 2., -klǫ́nim, vb. pf. zusammenbiegen, C.; s. se, sich beugen, sich bücken, Jan., Zora; pred noge ti je vržen biser: skloni se in poberi ga! Naprej-Jan. (Slovn.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

sladkovôdni gojêni bíser -ega -ega -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

slonokoščéni bíser -ega -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

sól Frazemi s sestavino sól:
bíti sól zêmlje, iméti kàj [vèč] solí v glávi, iméti málo [vèč] solí v glávi, ne iméti [dovòlj, niti tróhice] solí v glávi, ne iméti niti za sól, ne zaslúžiti niti za sól, s ščèpcem solí, še za sól ne iméti

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

spév Frazemi s sestavino spév:
labódji spév

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

stəklę̑n, adj. gläsern, Glas-, Mur., Cig., Jan., nk.; steklena posoda, das Glasgefäß, das Glasgeschirr, Cig., Jan., nk.; steklena kaplja, das Tropfglas, stekleni biser, die Glasperle, steklena pena, die Glasgalle, Cig. (T.); stekleni zlitek, der Glasfluss, Cig. (T.); steklena elektrika, die Glaselektricität, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

stekléni bíser -ega -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

s tkívom cépljeni bíser -- -- -ega -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

svínja Frazemi s sestavino svínja:
délati s kóm/čím kot svínja z méhom, metánje bíserov [svínjam], metáti bísere svínjam, pijàn kot svínja, pristáti kómu kot svínji sêdlo, ravnáti s kóm/čím kot svínja z méhom

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

škóljčen -čna -o (ọ̑)
škóljčni -a -o (ọ̑) ~ biser

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

škótski bíser -ega -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

tahítijski gojêni bíser -ega -ega -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

titánov bíser -ega -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

tríčetrtbíser -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

Uganda

Predlog

Ugande samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

polno ime Republika Uganda

država v Afriki

IZGOVOR: [ugánda], rodilnik [ugánde]

BESEDOTVORJE: Ugandčan, Ugandčanka, Ugandčanov, Ugandčankin, ugandski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

vèčbárvni bíser -ega -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

voščéni bíser -ega -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

wiscónsinski bíser -ega -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

zalesketáti se -ám se in -éčem se stil. zalesketáti -ám in -éčem dov. (á ȃ, ẹ́)
1. odbiti iskrečo se svetlobo: med kamečki se je zalesketal biser / v daljavi se zalesketa morje / v očeh so se ji zalesketale solze / ekspr. v njegovem pogledu se je zalesketalo veselje je postalo zaznavno, vidno
2. zasvetiti, zasijati: na nebu se zalesketajo zvezde
3. ekspr. belo se odraziti, pokazati: med drevjem se je zalesketala domačija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

zmájasti bíser -ega -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

zŕnasti bíser -ega -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.