težítiSSKJ -ím nedov. (ī í) pog. z nezadovoljnim, nestrpnim, vztrajnim izražanjem svoje zahteve, občutja povzročati komu neprijetnosti, slabo voljo; sitnaritiSSKJ, biti nadleženSSKJ: težiti s svojimi vprašanji; Kar naprej je silila vame, preklinjala in mi težila E = cslov. tęžiti 'biti nadležen', hrv., srb. téžiti 'stremeti', ukr. tjažýty 'obremenjevati', češ. tížiti 'stiskati, tlačiti, mučiti' < pslov. *tęžiti 'biti težek' iz *tęgъ 'težek'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bíokmèt -éta in bío kmèt -- -éta [bijokmet] m, člov. (ȋ-ȅ ȋ-ẹ́) kmet, ki se ukvarja z biokmetovanjem: Če želi biokmet svoje proizvode prodati, mora biti skrben računovodja – natančnejši od svoje konvencionalne konkurence E ↑bío… + (↑)kmèt
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bulimíja -e ž (ȋ) duševna motnja, ki se kaže v pretirani potrebi po hrani, jedenju in bljuvanju: Se vam ne zdi, da se v javnosti bulimija in anoreksija velikokrat preveč površno razlagata kot »motnja hranjenja, povezana predvsem s tem, da bi zadostili idealu družbe biti lep in mlad, torej suh« E ← nlat. bulimia ← gr. bulīmia 'volčja lakota'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
dekanováti -újem nedov. (á ȗ) 1. biti dekan, opravljati dekanske posle: predavati in dekanovati na visoki šoli; Zdaj je povsem jasno, kaj privablja študente na visokošolsko institucijo, ki ji dekanuje znani profesor 2. biti predstojnik dekanije: Tam je župnikoval in dekanoval vse do upokojitve E (↑)dekàn
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
frajáriti -im nedov. (á ȃ) pog. z vpadljivim vedenjem, delovanjem vzbujati vtis sproščenosti, neodvisnosti, pomembnosti: Animator mora biti odprt za otroke, ne sme biti visok ali frajariti pred njimi E ↑frájer
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
frontman -a cit. [frôntmen] in frôntmen -a m, člov. (ȏ) 1. glavni igralec v ekipi: Nepotrebna menjava čevljev, opravljena na ljubo trenerju, ki je Alberta Tombo postavil za svojega frontmana, in kriza izpete trenerske ekipe sta zaustavili v tistem času eno najbolj obetavnih smučarskih karier 2. vodilni pevec v glasbeni skupini: Nikoli nisem hotel biti frontman in tudi nisem želel pisati besedil ali glasbe za pesmi 3. najpomembnejši, najvplivnejši član kake skupine; vodjaSSKJ: Predsednik sicer mora biti frontman, ampak politika stranke se vedno oblikuje v nekem krogu ljudi E ← agl. front man iz front 'sprednji' in man 'moški, človek'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
transparêntenSSKJ -tna -o prid. (ē) ki je jasno in javno izražen in izvajan: transparentna poraba; transparentno delo; transparentno poslovanje; biti povsem transparenten; Dobili bomo bolj transparenten zdravstveni sistem, preglednejši način razdelitve denarja in bolj usposobljen management na vseh ravneh zdravstvene dejavnosti E ← agl., nem. transparent ← frc. transparent ← srlat. transpārens 'prozoren, prosojen' iz transpārere 'svetiti skozi, biti prosojen'transparêntno prisl. (ē)
Dokler bom jaz tu, bomo delali transparentno in po svojih zmožnostih
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
dnévniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) dnévna koncentrácija -e -e ž (ẹ̑, á)
povprečna vrednost vseh urnih povprečnih vrednosti koncentracije posamezne snovi, izmerjenih v enem dnevu: Mejna dnevna koncentracija prašnih delcev (50 mikrogramov na kubični meter) je bila presežena 48-krat (smela bi biti le 35-krat na leto)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
domáčiSSKJ -a -e prid. (á) domáča strán -e -í ž (á, ȃ ȋ) rač.
spletna stran z vsebino določene osebe, podjetja: izdelati domačo stran; obiskovati domačo stran; Domače strani so urejene po temah, izbiramo pa lahko med desetimi: od umetnosti in zabave prek športa in potovanj do novic in tehnologije
domáči stúdio -ega -a [studijo] m (á, ú)
ustrezno tehnično opremljeni prostori v domači hiši, domačem stanovanju za snemanje (glasbe): Vokale sem posnel v domačem studiu, ki sem si ga uredil v garaži svojega doma
domáči vídeo -ega -a m (á, ȋ)
videoposnetki, narejeni s snemalno opremo za domačo rabo, namenjeni predvajanju v domači hiši, domačem stanovanju: Hotel sem, da je sproščena, kot da bi snemali družinski domači video, hkrati pa je morala biti zelo prepričljiva
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
gráfičniSSKJ -a -o prid. (á) gráfična kártica -e -e ž (á, ȃ)
plošča tiskanega vezja v računalniku, ki omogoča prikaz slik, podatkov na računalniškem ekranu: vgrajena grafična kartica; zmogljiva grafična kartica; Na videz preprosta nadgradnja računalnika z novo grafično kartico, nekaj pomnilnika in procesorjem utegne biti težavna, če ne poznamo potrebnih informacij
gráfična táblica -e -e ž (á, ȃ)
na dotik občutljiva elektronska tablica, ki se priključi k računalniku in s pomočjo katere uporabnik premika kazalec na računalniškem zaslonu tako, da po njej vleče s posebnim pisalom: uporabljati grafično tablico; interaktivna grafična tablica; Na grafične tablice je mogoče risati s posebnim peresom
gráfični vmésnik -ega -a m (á, ẹ̑)
grafični prikaz računalniškega programa na zaslonu, ki uporabniku s pomočjo ikon, menijev omogoča delo s programom: prenovljen grafični vmesnik; uporabniku prijazen grafični vmesnik; Zaradi grafičnega vmesnika je tudi najbolj zapletene funkcije, kot so pomanjševanje, razporejanje dokumentov in dodatne možnosti tiska, mogoče priklicati in uporabiti hitro in brez napak
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
konsekutívniSSKJ -a -o prid. (ȋ) konsekutívni tolmáč -ega -a m, člov. (ȋ, á)
tolmač, ki besedilo tolmači v sklopih po tem, ko govorec neha govoriti: Konsekutivni tolmači se popolnoma prilagajajo načinu in dinamiki govorca ter morajo zato biti natančni, hitri in prilagodljivi
konsekutívno tolmáčenje -ega -a s (ȋ, á)
vrsta tolmačenja, pri katerem tolmač besedilo tolmači v sklopih po tem, ko govorec neha govoriti: Avtorske honorarje izplačujejo predvsem za konsekutivno tolmačenje in za druga specifična področja, za katera nimajo zaposlenih strokovnjakov
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
krítičniSSKJ -a -o prid. (í) krítična jávnost -e -i ž (í, á)
posamezniki ali skupina ljudi, ki kritično presojajo predvsem delo vlade in aktualna družbena dogajanja: strokovna kritična javnost; biti na očeh kritične javnosti; Jasno je, da se v tem uradnem odgovoru skriva prezir do tiska in kritične javnosti
krítična mása -e -e ž (í, ȃ)
najmanjša stopnja, količina česa, potrebna za začetek spremembe: doseči kritično maso; kritična masa ljudi; pomanjkanje kritične mase; Kulturni projekti na tako majhnem trgu, kot je Slovenija, težko ustvarijo kritično maso, ki bi jim pomagala živeti in uspeti samo na podlagi prodajne, ekonomske logike
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
máčjiSSKJ -a -e prid. (ȃ) máčja bolézen -e -zni ž (ȃ, ẹ̑)
zelo nalezljivo glivično obolenje kože, ki se prenaša na človeka predvsem z neposrednim dotikom obolele živali, zlasti mačke; mikrosporija: Tako kot vse glivične okužbe kože tudi mačja bolezen utegne biti zelo trdovratna in lahko traja več tednov ali mesecev
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
mobílniSSKJ -a -o prid. (ȋ) mobílna híša -e -e ž (ȋ, í)
hiša, navadno počitniška, ki jo je mogoče odpeljati na drugo lokacijo: Gasilci se še vedno spopadajo s tremi požari, ki so v štirih dnevih uničili približno tisoč domov, od več milijonov dolarjev vrednih vil do mobilnih hiš
mobílna telefoníja -e -e ž (ȋ, ȋ)
prenašanje govora, sporočil z mobilnim telefonom; prenosna telefonija: operater mobilne telefonije; uporabnik mobilne telefonije; Še vedno ni jasno, ali sploh in koliko mobilna telefonija ogroža naše zdravje
mobílni telefón -ega -a m (ȋ, ọ̑)
manjši brezžični prenosni telefon, s katerim lahko v mobilnem omrežju vzpostavimo telefonsko zvezo s katerim koli telefonskim naročnikom; GSM (1), mobi1, mobilec, mobilnik, mobitel, prenosni telefon: Planinca je rešil mobilni telefon, saj je po padcu sam poklical reševalce
mobílno omréžje -ega -a s (ȋ, ẹ̑)
brezžično omrežje radijskega signala, prek katerega deluje mobilni telefon: analogno ali digitalno mobilno omrežje; cena minute pogovora iz fiksnega v mobilno omrežje; Za nižje cene pogovorov med obema mobilnima omrežjema bi moral biti dosežen konsenz obeh operaterjev
mobílno straníšče -ega -a s (ȋ, í)
navadno premično stranišče, zlasti na gradbiščih in javnih prireditvah, ki namesto vode učinkuje z dezinfekcijsko tekočino za razkuževanje in nevtralizacijo vonjav; kemično stranišče, prenosno stranišče: Na koncertu na prostem so postavili več mobilnih stranišč
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
pokojnínskiSSKJ -a -o prid. (ȋ) pokojnínski bón -ega -a m (ȋ, ọ̑) v letih od 1992 do 2002
vrednostni papir, ki ga dobi delavec v rednem delovnem razmerju namesto neizplačanega osebnega dohodka in ga lahko proda ali zamenja za polico dodatnega pokojninskega zavarovanja: nakup pokojninskih bonov; delnice za pokojninske bone; promet s pokojninskimi boni; Pokojninski boni so pokriti z realnim premoženjem, ki ga bo ponudila država, upravljavci pokojninskih skladov pa bodo kupovali premoženje z gotovino brez omejitev
pokojnínski stèber -ega -bra m (ȋ, ə̀)
sklad, namenjen za zagotavljanje sredstev za pokojnine: drugi pokojninski steber obvezno dodatno zavarovanje za poklicno upokojitev, ki ga plačuje delodajalec; prvi pokojninski steber obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje; tretji pokojninski steber prostovoljno individualno pokojninsko zavarovanje; Zaposlenim je obljubil tudi oblikovanje dodatnega pokojninskega stebra, saj se lahko za zdaj s tem pohvalijo samo na eni fakulteti, takšni privilegiji pa ne morejo biti ekskluzivni
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
prenaročíti -ím dov. (ī í) naročiti na drug datum od že določenega: V bolnišnici včeraj zaradi zdravniške stavke ni odpadla nobena operacija, so pa morali prenaročiti nekaj pacientov v nekaterih specialističnih ambulantah E (↑)naročítiprenaročíti se -ím se dov. (ī í)
prenehati biti naročnik enega in postati naročnik drugega časopisa, revije: Naročnike nagovarjajo, naj se prenaročijo na njihov časopis
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
síviSSKJ -a -o prid. (í) síve célice -ih -lic ž mn. (í, ẹ̑) ekspr.
možgani: male sive celice; Trenirajmo svoje možgane: sive celice morajo delati vsak dan, da ostanemo mladostni tudi v razmišljanju
síva ekonomíja -e -e ž (í, ȋ)
gospodarska dejavnost, ki temelji na opravljanju dela v nasprotju z zakonskimi določili, brez nadzora pristojnih državnih organov: preprečevanje sive ekonomije; Siva ekonomija je dokaz, da v malem gospodarstvu v resnici ni vse tako, kot bi moralo biti
síva péga -e -e ž (í, ẹ́)
mesto, področje, ki je, ostaja neopaženo, zunaj dosega kake dejavnosti: Vsak njegov uspeh je pomemben korak Slovenije iz literarne sive pege
sívi pánter -ega -ja m, člov. (í, á) ekspr.
starejši postaven, sposoben moški: Hollywood ga potrebuje kot nekakšnega sivega panterja akcijskega filma
sívi tŕg -ega -a m (í, ȓ r̄)
nezakonito trgovanje: Na sivem trgu se posojila dajejo ponavadi brez garancij, samo na podlagi zaupanja med podjetji
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
súperca1 -- prid. (ȗ) pog., navadno v povedni rabi izvrsten, odličen: res superca film; Fantje so superca, nobenega se ne bi branila E iz súperica iz (↑)súpersúperca2 prisl. (ȗ) pog.
biti superca zadovoljen; Bilo bi superca, če bi bila naloga gotova do naše vrnitve
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
štékati -am nedov. in dov. (ẹ̄) pog. razumeti: nič ne štekati; štekati poanto; štekati situacijo; Nečesa še vedno ne štekam: kako lahko vse dneve žuraš, piješ in se preganjaš s tipčki, pa ti je še vedno dolgčas E ← nem. stecken 'vklopiti'štékati se -am se nedov. (ẹ̄)
biti s kom v takem odnosu, da ni medsebojnega nasprotovanja, motenj: dobro se štekati z vsemi; Mi smo kot neka družina: pogovarjamo in družimo se, nasploh se štekamo
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
tehnolóškiSSKJ -a -o prid. (ọ̑) tehnolóški párk -ega -a m (ọ̑, ȃ)
središče, ki združuje inovativna, tehnološka, na znanju temelječa, predvsem mala in srednje velika podjetja: član tehnološkega parka; direktor tehnološkega parka; gradnja tehnološkega parka; V poslovni coni v vzhodnem delu mesta načrtujejo visokošolsko središče s tehnološkim parkom in novo industrijsko cono
tehnolóški preséžek -ega -žka m (ọ̑, ẹ̑)
1. presežek delovne sile zaradi naprednejše, izboljšane tehnologije; tehnološki višek (1): Postopke ugotavljanja tehnoloških presežkov bo izpeljal zavod, končani pa morajo biti do konca avgusta
2. člov. kdor zaradi spremembe zaposlitvenih potreb podjetja izgubi zaposlitev; tehnološki višek (2): postati tehnološki presežek; Delavke so po vrnitvi s porodniškega dopusta izpostavljene izsiljevanju, da kot tehnološki presežek sprejmejo slabše delo ali pa same dajo odpoved
tehnolóški víšek -ega -ška m (ọ̑, ī)
1. presežek delovne sile zaradi naprednejše, izboljšane tehnologije; tehnološki presežek (1): ugotavljanje tehnoloških viškov; Kot vemo, je pri začetnih fazah lastninjenja začelo prihajati do velikih tehnoloških viškov
2. člov. kdor zaradi spremembe zaposlitvenih potreb podjetja izgubi zaposlitev; tehnološki presežek (2): postati tehnološki višek; Zgraditi moramo sistem, da bomo sposobni prešolati tiste tehnološke viške, ki bodo izgubili delovna mesta zaradi novih tehnologij
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
vélikiSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) véliki bràt -ega bráta m, živ. (ẹ̑, ȁ á) ekspr.
država, ustanova, ki zbira podatke o ljudeh zaradi nadzora nad njimi: država velikega brata; nadzor velikega brata; pod budnim očesom velikega brata; Veliki brat, ki se ga tako bojijo zagovorniki demokracije, se vriva v naša življenja že povsod, zakaj se ne bi potem še tam, kjer bi lahko zavaroval ali vsaj maščeval nedolžne žrtve
véliki mèt -ega méta in mêta m (ẹ̑, ȅ ẹ́; é)
kar v največji meri ustreza zahtevam, pričakovanju: biti pripravljen za veliki met; Američana se že vrsto let drži sloves večno drugega, toda v 47. nastopu na enem izmed štirih največjih turnirjev se mu je posrečil veliki met
véliki pòk -ega póka in pók -a m (ẹ̑, ȍ ọ́; ọ̑)
1. eksplozija snovi, s čimer naj bi nastalo vesolje; prapok: teorija velikega poka; Trenutno veljavne fizikalne teorije odpovedo, kadar od njih pričakujemo opis prvega trenutka velikega poka, ko je bila vsa materija vesolja stisnjena na drobcen obseg
2. pomemben dogodek, ki ga navadno spremlja hitra razširitev česa: čakati na veliki pok; širitev Evropske unije po načelu velikega poka z istočasno pridružitvijo več držav; Uvedba evra po metodi velikega poka je bila v Sloveniji celo hitrejša in bolje organizirana kot v nekaterih državah, ki so uvedle evro leta 2002
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
aeróbični -a -o prid. (ọ̄) ki je v zvezi s kondicijskim treningom, pri katerem se s plesnimi in gimnastičnimi vajami krepi pretok kisika v telesu: aerobična telovadba; aerobična vaja; Iz osnovnih aerobičnih elementov se postopoma gradi sestava, ki mora biti občutena E (↑)aeróbika
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
ájurvédski -a -o prid. (ȃ-ẹ̑) ki se nanaša na ajurvedo: ajurvedska masaža; Ajurvedski zdravnik mora biti odličen opazovalec, poleg tega svoje znanje in vedenje dopolnjuje vse življenje E ↑ájurvéda
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
anksiózen -zna -o [anksijozən] prid. (ọ̑) 1. psiht. ki je v zvezi z anksioznostjo: anksiozna motnja; anksiozno stanje; Poskušala sem zmanjšati depresivne in anksiozne simptome 2. neprijetno vznemirjen, napet zaradi občutka ogroženosti, strahu brez stvarnega zunanjega razloga; tesnobenSSKJ: biti anksiozen; Anksiozni ljudje in ljudje, ki pogosto menjajo razpoloženje, so za razliko od čustveno stabilnejših ljudi manj zadovoljni s svojimi partnerji E ← lat. anxiōsus 'zaskrbljen, tesnoben'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
anoréksičen -čna -o prid. (ẹ̑) 1. ki ima anoreksijo; anorektičen: biti anoreksičen; V singapurskih bolnišnicah se zdravi okrog 70 odstotkov anoreksičnih deklet, ki bijejo težek boj s hrano in telesno težo
// ki se nanaša na anoreksijo: anoreksični simptomi; Oseba z anoreksično motnjo si ne more pomagati, da ne bi mislila na svoje telo 2. ekspr. zelo vitek, suh: Ne mara debelih, ugajajo mu anoreksične ženske 3. ekspr. prazen, brez vsebine: anoreksična denarnica; anoreksična prireditev; Slovenski film ni anoreksičen, nasprotno, z vedno večjo žlico zajema življenje, kar potrjujejo gledalci, kritiki in tuji festivali E ↑anoreksíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
ántiglobalizácija -e ž (ȃ-á) miselnost, ki je proti globalizaciji; protiglobalizacija: Vprašanje globalizacije in antiglobalizacije je za Slovenijo pomembno v tem smislu, da se bo vedelo, v čem je treba biti drugačen (originalen) in v čem enak (prilagojen) E ← agl. anti-globalisation iz (↑)anti... + ↑globalizácija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
ávdiotéhnika -e [au̯dijotehnika] ž (ȃ-ẹ́) tehnika prenašanja zvočnih signalov: razvoj avdiotehnike; Dvorane morajo biti v ustrezni geometriji, imeti morajo skrajno udobne sedeže ter vrhunsko video- in avdiotehniko E ← nem. Audiotechnik iz (↑)avdio... + (↑)téhnika
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
ávtosterílni -a -o prid. (ȃ-ȋ) bot. ki se oplodi samo z navzkrižnim opraševanjem med različnimi sortami: Večina sort je avtosterilnih, zato mora biti v nasadu več sort, ki cvetijo sočasno, da pride do navzkrižnega opraševanja E ← nlat. autosterilis iz (↑)avto…2 + (↑)sterílen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
blefíratiSSKJ -am nedov. (ȋ) pog. s pretvarjanjem delati, da je kaj videti drugačno od resničnega: blefirati pred poslušalci; Tu ni kaj blefirati, treba je biti realen in trdo delati E (↑)blufírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
cárSSKJ -ja m, člov. (ā) pog., v povedni rabi kdor zaradi svojih uspehov, zanimivih, prijetnih značilnosti vzbuja občudovanje; džek, frajer (1): biti res car; Najhitrejši med moškimi in ženskami na svetu na 100 m so carji športa E ← hrv., srb. cȁr ← rus. cárь < slovan. *cьsar'ъ ← lat. Caesar
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
cvetétiSSKJ -ím nedov. (ẹ́ í) v 3. os, zlasti v zvezi z morje, jezero biti, postajati rdeče, zeleno, rjavo obarvan zaradi pojava namnožitve planktonskih alg v morski ali sladki vodi, kar je posledica čezmernega organskega onesnaževanja: Morje cveti in cveti, kopanje pa je možno le ob zgodnjih jutranjih urah, morda tja nekje do dvanajste E (↑)cvét
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
čè čêja m (ȅ ȇ) ekspr. pogoj, ki mora biti izpolnjen, da se namera uresniči: velik če; številni čeji; uporabljati čeje; Toliko je teh čejev, da to že meji na nesmisel E (↑)če
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
čílijev -a -o prid. (ȋ) ki se nanaša na čili: čilijevo olje; Ne dodajte preveč čilijeve omake, saj mora biti jed le rahlo pikantna E ↑číli
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
deindeksácija -e ž (á) ekon. ureditev vrednostnih razmerij, izraženih z indeksi, tako da sprememba enega ne pogojuje več spremembe drugega: deindeksacija plač; Inflacijo lahko znižamo tudi z deindeksacijo, a izvedena mora biti tako, da v začetnem obdobju ne bo prizadela socialno najšibkejših, ki naj bi imeli na dolgi rok od nje največ koristi E ← agl. deindexation iz (↑)de… + tvor. od (↑)índeks
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
dekomisíja -e ž (ȋ) postopek, s katerim se naredi, da za okolje nevaren obrat, naprava preneha delovati, biti v uporabi; razgradnja: dekomisija jedrske elektrarne; Meddržavni sporazum naj bi uredil vprašanje dekomisije odpadkov E ← agl. decommission iz (↑)de… + commission v pomenu 'uporaba'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
direktorováti -újem nedov. (á ȗ) biti direktor, opravljati direktorske posle: Podjetju direktoruje gospodarstvenik E (↑)diréktor1
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
dobromislèč -éča -e prid. (ȅ ẹ́ ẹ́) ki dobro, pošteno misli: dobromisleč človek; dobromisleči ljudje; Parlament bi moral biti hram pravičnosti, kajti to verjamejo ljudje, ki so nas poslali sem in tako upajo vsi dobromisleči državljani Slovenije E (↑)dôbro… + (↑)mísliti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
dopustováti -újem nedov. (á ȗ) preživljati letni dopust, biti na dopustu: Skoraj tretjina vseh turistov, ki ne dopustujejo v svoji domovini, počitnice preživlja na obalah Sredozemlja E (↑)dopúst
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
entitétaSSKJ -e ž (ẹ̑) 1. polit. družbena, politična enota kake etnične skupnosti v okviru širše politične skupnosti: V alternativi predlagajo odpravo entitet in ustanovitev države z multietničnimi kantoni ali regijami 2. kar je, obstaja kot smiselna enota, celota: Vsaka država je entiteta zase, z edinstvenim strateškim, političnim, gospodarskim, kulturnim in drugim položajem E ← nem. Entität ← srlat. entitās iz ens 'bitje' iz esse 'biti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
eskivírati -am nedov. in dov. (ȋ) izogibati se čemu: Oseba, ki je do sedaj eskivirala določbe zakona in zavirala postopke izvajanja zakona, ne more biti priporočilo, ampak prej obratno E ← frc. esquiver 'spretno se izogniti, izmuzniti se'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
falíti -ím dov. (ī í) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu 1. pri metanju, streljanju ne zadeti; zgrešitiSSKJ: Napadalec je falil gol 2. pri premikanju, iskanju ne videti, ne opaziti; zgrešitiSSKJ: Do tod vodijo neštete poti, ki so lepo označene, ne morete faliti 3. narediti napako; zgrešitiSSKJ, zmotiti seSSKJ: faliti študij; Recept je preprost, ne moreš faliti 4. nedov. biti še potreben do polne mere, do določene meje; manjkatiSSKJ: Do vrha fali samo še nekaj metrov E ← it. fallire 'zmotiti se, zgrešiti' < lat. fallere 'prevarati; povzročiti, da pade'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
instántSSKJ -- prid. (ȃ) ki na hitro, na nezahteven način zadovolji kako potrebo; instantni: instant rešitev; Za resničnostne šove se prijavlja čedalje več posameznikov, ki si želijo takšno instant slavo E ← agl. instant 'takojšen' ← stprovansal. instant 'bližnji' < lat. instāns iz instāre 'biti v bližini, pritiskati na'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
izlóžek -žka m (ọ̑) količina česa, kar je izdelano, narejeno z ročnim, strojnim, umskim delom; output: osnovni izložek; Pomembno je dodajanje vrednosti z vodenjem, kar pomeni, da bi morali biti izložki vodje vedno večji kot vložki v njegovo delo E (↑)izložíti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
karizmátičnost -i ž (á) dejstvo, da je kdo karizmatičen: Nominirancu je priznal karizmatičnost in sposobnost, hkrati pa ga je opozoril, da mora biti evropska komisija močna in neodvisna E (↑)karizmátičen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
kíberkavárna -e in kíber kavárna -- -e in cyber kavárna -- -e cit. [sájbər] ž (í-ȃ; á, ȃ) kavarna, ki nudi dostop do interneta; kibernetična kavarna, kibernetska kavarna: Pri rabi javnih računalnikov, na primer v kiberkavarnah, je treba biti pazljiv E ↑kíber… + (↑)kavárna
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
klošáriti -im nedov. (á ȃ) biti, živeti kot brezdomec, potepuh: klošariti po Ljubljani; Življenje je kmalu zavozila: psihično in fizično zlomljena je nehala delati in začela klošariti E (↑)klošár
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
kolonoskopíja -e ž (ȋ) med. preiskava notranjosti danke in debelega črevesja z upogljivim instrumentom, ki omogoči pregledovanje in manjše posege, če so potrebni: virtualna kolonoskopija; pregled s kolonoskopijo; Vsi, pri katerih bodo ugotovili prikrito krvavitev, morajo biti pregledani s kolonoskopijo v enem mesecu E ← nlat. colonoscopia iz gr. kólon 'debelo črevo' + skopiá 'gledanje'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
kompetitíven -vna -o prid. (ȋ) ki se meri s kom v kaki dejavnosti, lastnosti z namenom biti boljši, uspešnejši; tekmovalenSSKJ: kompetitivna družba; V današnjem kompetitivnem svetu seveda tudi tekmujemo med seboj, toda hkrati čedalje bolj tudi sodelujemo E ← agl. competitive, nem. kompetitiv iz lat. tvor. od competere 'skupaj stremeti k nečemu'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
lamaístični -a -o prid. (í) ki je v zvezi z lamaisti ali lamaizmom: lamaistični samostan; lamaistični verski voditelj; Za nas bi utegnilo biti zelo pomembno, da je bil med nami dalajlama, čigar sliko njegovi verniki skrivaj hranijo v svojih bornih hišah in za čigar zdravje v zaporih molijo lamaistični duhovniki E ↑lamaíst
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
lêr -a m (ȇ) 1. pog. vrtenje avtomobilskega motorja, pri katerem ta ne poganja vozila; prosti tekSSKJ, prazni tek (1): Na vsakem križišču, kjer stojim, prestavim v ler 2. ekspr. stanje, v katerem kdo ne opravlja dela; prazni tek (2): spraviti iz lera; biti v leru; Zaključil je svoje kaotično obdobje brezdelja in iz lera prestavil v peto prestavo 3. ekspr. časovno obdobje brez vsebinskih sprememb in učinkov; prazni tek (3): Po polletnem leru je ministrica včeraj vendarle podpisala prvi paket dovoljenj za izvajanje zdravstvene dejavnosti
// del s takšnimi značilnostmi v drami ali filmu; prazni tek (3 //): Filmska slika poganja film v enem kosu od začetka do konca – tudi tam, kjer se sicer zaradi svoje zgodbene nedodelanosti in neodločenosti prestavi v ler E ← nem. Leer(gang) 'prosti tek' iz leer 'prazen' + Gang 'hod'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
levínjaSSKJ -e ž, člov. (í) ženska, rojena v astrološkem znamenju leva: Po horoskopu sem levinja in moram biti na odru E ↑lèv
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
nakladáčSSKJ -a m, člov. (á) ekspr. kdor obširno in vsebinsko prazno govori: Zagotovo nočem biti nakladač, ki govori tjavendan, da impresionira ljudi E ↑nakládati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
nátosképtik -a m, člov. (ȃ-ẹ́) kdor ima odklonilen, skeptičen odnos do zveze NATO: biti natoskeptik; Ostaja natoskeptik, dokler nekdo natančno ne pove, kolikšni so stroški in kolikšne koristi, in ga z argumenti prepriča E po agl. kratici NATO za N(orth) A(tlantic) T(reaty) O(rganization) 'Organizacija severnoatlantskega sporazuma' + (↑)sképtik
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
névrobiológ -a [neu̯robijolog-] m, člov. (ẹ̑-ọ̑) strokovnjak za nevrobiologijo: biti nevrobiolog; Nevrobiologi menijo, da koncentracija traja le 20 minut, potem je potreben krajši premor, lahko je to igra ali pa telesno gibanje E po zgledu agl. neurobiologist, nem. Neurobiologe iz (↑)nevro... + (↑)bio... + gr. -logos iz (↑)lógos
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
nèzasvojèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é ȅ-é) ki ni zasvojen: biti nezasvojen; nezasvojen z denarjem; Podatkov o rednih, a nezasvojenih uživalcih je zelo malo, ker za oblast niso tako zanimivi in ker tudi niso vidni, so zunaj delovnega območja policije, zdravstva ali sociale E (↑)nè… + (↑)zasvojíti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
nèzatežèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é ȅ-é) pog. 1. ki ni siten, nadležen: nezatežen človek; nezatežen žur sproščen; Biti moraš takšen fant, kot si ga dekleta želijo: samozavesten, sproščen, nezatežen 2. nezahteven, nezapleten: nezateženo, bralcu prijazno pisanje; Igra je zelo zanimiva in na nezatežen način poučna E (↑)nè… + ↑zatežèn
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
níndža -e m, člov. (ȋ) 1. v srednjeveški Japonski bojevnik, ki mojstrsko obvlada borilne veščine, z nenavadno telesno spretnostjo in sposobnostjo biti neopažen, izurjen za vohunstvo: japonski nindže; Obiskovalci lahko spremljajo tudi snemanje filmov in televizijskih dram in se fotografirajo v obleki samuraja ali nindže 2. kdor obvlada te veščine: uriti se za nindžo; Kot nindže poznajo vse skrivnosti borilnih veščin in svoje znanje s pridom uporabljajo v boju proti zlu E ← agl. ninja ← jap. ninja iz nin 'vztrajati' + sha 'oseba'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
odnaročíti -ím dov. (ī í) prenehati biti naročnik: odnaročiti časopis; V nabiralnik mi trgovec ne sme vreči oglasa za svoje izdelke, lahko pa isti oglas objavi v brezplačniku, ki se ga ne da odnaročiti E (↑)naročíti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
osamosvojítelj -a m, člov. (ȋ) kdor pripomore k samostojnosti, neodvisnosti države: slovenski osamosvojitelji; Država ne more in sme biti mačehovska do osamosvojiteljev, še posebej miličnikov, sedanjih policistov, ki smo aktivno sodelovali v neposredni osamosvojitvi naše države E (↑)osamosvojíti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
ozemljítevSSKJ -tve ž (ȋ) ekspr. 1. delanje, povzročanje, da kaj postane stvarno, primerno, naravno; prizemljitev (1): ozemljitev želje; Z idealizmom je treba biti previden, saj lahko brez praktične ozemljitve postane nezanesljiv in nevaren 2. povzročanje, da se kdo spet zaveda resničnosti, mogočega, dovoljenega; prizemljitev (2): Ne pozabite si vzeti časa za praktične in posvetne naloge: opravljanje vsakdanjih fizičnih del je koristna tehnika ozemljitve E ↑ozemljíti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
pasjeljúbec -bca m, člov. (ȗ) ekspr. 1. ljubitelj psov: Probleme imam, kadar pasjeljubci psa pobožajo in ga s tem zmedejo 2. poznavalec psov: Da ti psi ne bi nikoli smeli biti skupaj, bili so dobesedno jurišni bataljon, so besede uglednega pasjeljubca in skrbnika štirinožcev z dolgoletnimi izkušnjami E iz ljúbec psôv
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
penológ -a m, člov. (ọ̑) pravn. strokovnjak za penologijo: Vodilni slovenski penologi verjetno upravičeno opozarjajo, da kazen ne sme biti akt maščevanja družbe nad storilcem E po zgledu agl. penologist, nem. Pönologe iz gr. poinḗ 'kazen' + -logos iz (↑)lógos
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
perfekcioníst -a [perfekcijonist] m, člov. (ȋ) kdor si prizadeva za popolnost, dovršenost dela: biti perfekcionist; Pripravljen je vaditi do zadnjih atomov moči, saj je pravi perfekcionist E ← nem. Perfektionist, agl. perfectionist iz (↑)perfékcija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
piárovka -e [pijarou̯ka] ž, člov. (ȃ) ženska, ki je zadolžena za stike z javnostmi: biti piarovka; Na dodatna vprašanja smo spet dobili le pisne odgovore, ki nam jih je poslala piarovka E ↑piárovec
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
podčrtáj -a m (ȃ) grafično znamenje, podobno pomišljaju, ki se piše pod nivojem črk in povezuje dve besedi ali dva znaka: Preverjanje pravilnosti vnesenega e-naslova zahteva vnos, ki vključuje znak @, preostali znaki pa morajo biti le črke, števke in morda še posebna znaka, vezaj in podčrtaj E (↑)podčŕtati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
poligrafíst -a m, člov. (ȋ) strokovnjak za poligrafijo: Mislim, da sva s to izobrazbo idealen tandem za delo s temi napravami, namreč vsak kriminalist ne more biti poligrafist, vsak poligrafist pa se mora spoznati na kriminalistiko, medicino, psihologijo E ← agl. polygraphist k ↑poligrafíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
presnojédec -dca m, člov. (ẹ̑) ki je samo surovo hrano rastlinskega izvora; presnojed1 biti presnojedec; Izbor hrane sodobnih presnojedcev je v primerjavi s prehrano naših presnojedih prednikov precej osiromašen E ↑presnojéd
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
pretóčenSSKJ -čna -o prid. (ọ̑) 1. ki omogoča normalen potek prometa, premikanja: prometno bolj pretočen; To je slabo pretočna cesta, brez pravega pretočnega prometa 2. ki omogoča hitro, učinkovito in raznovrstno zadovoljevanje potreb uporabnikov, zainteresiranih: Ministrstvo ne sme biti ozko grlo, temveč pretočna institucija 3. ki se prenaša prek interneta ali drugih omrežij in se predvaja sprotno ali z majhno zakasnitvijo: pretočna glasba; Po določilih in omejitvah glasbene industrije bo spremenjeni zapis datotek ponujal le izbrane vsebine, pa še to le kot pretočne zapise, ki jih ni mogoče kopirati E (↑)pretòk
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
prisílka -e ž (ȋ) pravn. žarg. prisilna poravnava: izpeljati prisilko; biti v prisilki; Prisilka je postala pravnomočna E univerbizirano iz prisílna poravnáva
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
prizemljèn -êna -o prid. (ȅ é é) ekspr. ki je zelo stvaren v svojih pogledih in dejanjih; stvarenSSKJ, ozemljen: prizemljen človek; Seveda je dobro biti prizemljen, praktičen, znati poskrbeti zase, vendar moramo presegati zgolj funkcionalnost E ↑prizemljíti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
prostovóljiti -im nedov. (ọ̄ ọ̑) biti prostovoljec, opravljati prostovoljsko delo: prostovoljiti kot zdravnik; Dve leti je prostovoljila na šoli v neki afriški vasi E iz prôsta vólja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
radodájka -e ž, člov. (ȃ) ekspr. ženska, ki z lahkoto, rada privoli v spolni odnos: biti radodajka; Ves denar bo pognal za cenene radodajke E = hrv., srb. radòdājka, univerbizirano iz radodájna žénska
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
razdržávljenje -a s (á) sprememba družbenega, kolektivnega v zasebno: Če naj bi lastništvo ostalo predvsem slovensko, bi morala biti privatizacija nujno postopna: domačega kapitala za hitro razdržavljenje ni bilo dovolj E (↑)razdržáviti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
razgrádnjaSSKJ -e ž (ā) postopek, s katerim se naredi, da za okolje nevaren obrat, naprava preneha delovati, biti v uporabi; dekomisija: financirati razgradnjo; razgradnja jedrske elektrarne; Zdaj so slovenski pogajalci popustili in pristali na rešitev, da bosta obe strani po podpisu sporazuma začeli usklajevati program razgradnje E (↑)razgradíti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
rúšenec -nca m, člov. (ú) lastnik stavbe, ki je zaradi načrtovanja novih objektov, zlasti avtocest, z uradno odločbo predvidena za rušenje: Zagata je v tem, da je po obstoječi zakonodaji potrebno biti pri rušenjih zelo natančen, treba je razstaviti vsako stvar, rušencu ne smeš povzročiti nobene škode E (↑)rúšiti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
sámopoškodovánje -a s (ȃ-ȃ) namerno poškodovanje samega sebe: Samopoškodovanje telesa je zlasti med mladimi lahko napoved samomora, zato bi morali biti do te rizične skupine posebej pozorni E ↑sámopoškodováti se
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
sámozaposlováti se -újem se nedov. (ȃ-á ȃ-ȗ) ustanavljati svoje podjetje in biti zaposlen v njem: Ljudje so se začeli samozaposlovati in odpirati manjše obrate, tako da se je delovna sila znova zaposlila E ↑sámozaposlíti se
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
skíper -ja m, člov. (í) vodja posadke jadrnice: Skiper mora biti tudi dober psiholog, saj mora uravnavati odnose, ki so na tako utesnjenem prostoru, kot je jadrnica, lahko še posebej napeti E ← agl. skipper, prvotno 'kapitan', ← srniz. scipper iz scip 'ladja'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
starléta -e ž, člov. (ẹ̑) privlačna mlajša ženska, ki je medijsko znana predvsem zaradi pogostega pojavljanja v rumenem tisku: porno starleta; Želim si biti igralka, ne pa starleta ali zvezda E ← agl. starlet iz star 'zvezda'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
superman -a cit. [súpermen] in súpermen -a m, člov. (ȗ) ekspr. nadpovprečno sposoben moški, ki je navadno uspešen na več področjih; supermoški: Nisem superman, čeprav mi tekmeci tega ne verjamejo | Katastrofa zna biti popolna, če ne bo kakšnega supermena E ← agl. superman iz (↑)super... + man 'moški, človek'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
súši -ja m (ȗ) japonska jed iz riža, alg, mesa surove ribe, drugih morskih živali ali zelenjave in začimb: restavracija s sušijem; Surovo meso morskih živali za suši mora biti popolnoma sveže E ← agl. sushi ← jap. sushi, prvotno 'kisel'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
šalabájzer -ja m, člov. (ȃ) pog. kdor svoje delo opravlja neresno, površno: biti navaden šalabajzer; Dokumente so naredili šalabajzerji E ← srb. šalabájzer 'kdor se rad norčuje, šali; brezdelnež, delomrznež' iz šalabájzati se 'norčevati se' iz šalabázati 'potepati se, pohajkovati', verjetno iz (↑)šála
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
šólnica -e ž, člov. (ọ̑) učiteljica, prosvetna delavka: dolgoletna šolnica; biti po poklicu šolnica; Rahločutna šolnica zna odlično začutiti, kdaj je njen učenec jezen, kdaj ga je strah, kdaj je malce zgubljen in kdaj ne posluša E (↑)šólnik
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
tag -a cit. [têg-] m (ȇ) 1. osnovna enota računalniških označevalnih jezikov, navadno zapisana v lomljenih oklepajih; oznaka (1), značka (1): Vsak tag mora biti zaključen, kar v HTML-ju ni nujno 2. niz znakov, ki označuje spletne vsebine in se uporablja predvsem za iskanje in prikaz teh vsebin; oznaka (2), značka (2): Če je tvoj spletni dnevnik povezan s to temo, dodaj tag: vlada, kultura, volitve E ← agl. tag 'ploščica, etiketa'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
téledélo -a s (ẹ̑-ẹ́) delo doma namesto v službenih prostorih ob podpori informacijske tehnologije: Delodajalec mora biti prepričan, da je za teledelo izbral ustrezno vrsto dela E (↑)tele… + (↑)délo
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
teritorializácija -e [teritorijalizacija] ž (á) prenehanje, odprava koncentracije; dekoncentracijaSSKJ: teritorializacija politike; Projekt teritorializacije državne uprave bi moral biti tudi eden od bližnjih dogovorov, ki bi ga lahko izpeljali E (↑)teritorializírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
tiramisú -ja m (ȗ) sladica iz maskarponeja, čokolade, otroških piškotov, kave: Italijani še vedno trdijo, da mora sestavina ene najboljših in najrazkošnejših sladic, tiramisuja, obvezno biti najboljša kava E ← it. tiramisu iz tira 'potegni' + mi 'me' + su 'gor'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
tról -a m (ọ̑) 1. živ., v germanski mitologiji škratu ali velikanu podobno bitje: palčki in troli; Tak je kot kakšen trol ali škrat ali kaj podobnega 2. člov. rač. žarg. kdor v spletnih klepetalnicah, na forumih, blogih in v podobnih skupinah postavlja izzivalna ali zastranitvena vprašanja, sporočila z namenom doseči čustven odziv pri drugih članih take skupine ali jih odvrniti od osnovne teme pogovora: Najbrž mora vsak ustvarjalni bloger, ki si zasluži biti na lestvici najbolj branih, imeti svojega trola E ← agl. troll ← stnord. troll 'velikan, demon, zli duh'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
vèčnaménskost -i ž (ȅ-ẹ̑) lastnost, značilnost večnamenskega: večnamenskost kmetijstva; večnamenskost letala; koncept večnamenskosti; Danes od stadionov zahtevajo večnamenskost, saj morajo biti primerni ne le za organizacijo športnih srečanj, temveč tudi za prirejanje različnih koncertov, oper in drugih scenskih dogodkov E (↑)vèčnaménski
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
védé -êja m, člov. (ẹ̑-ẹ̑ ẹ̑-ȇ) pog. kdor začasno opravlja določena vodstvena dela in naloge; v. d.SSKJ, vršilec dolžnostiSSKJ, vedejevec: Po statutu morata biti takoj po praznikih imenovana vedeja generalnega in strokovnega direktorja E po izgovoru okrajšave v. d. za v(ršilec) d(o)lžnosti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
vídeoígrica -e in vídeo ígrica -- -e ž (ȋ-ȋ) igra, pri kateri igralec navadno z igralno palico, s pritiskanjem na tipke tipkovnice upravlja s podobami na zaslonu, ki jih ustvarja računalniški program; računalniška igrica, videoigra: priljubljena videoigrica; biti zasvojen z videoigricami; Proizvajalci igrač se bojijo, da bi zaradi uporabne elektronike in proizvajalcev videoigric izgubili svoje najmlajše, najbolj privržene kupce E ↑vídeoígra
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
vídeomateriál -a in vídeo materiál -- -a [videomaterijal] m (ȋ-ȃ) gradivo, ki ga sestavljajo videoposnetki: pregledovati videomaterial; V namiznem videu velja osnovno pravilo, da nam mora biti v prvi vrsti jasno, kako bomo spravili posneti videomaterial na računalnik in kje ga bomo želeli gledati kot končni izdelek E ↑vídeo... + (↑)materiál
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
zadétSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) 1. pog. omamljen, navadno z mamili; pribit: zadet od trave; Bila sta tako zadeta, da se ne spomnita, kaj se je zgodilo 2. ekspr. ki je v stanju, za katerega so značilna podobna občutja kot pri omamljenju: Bistvo zaljubljenosti je ravno v tem, da se kar zgodi; če iščeš ljubezen s pomočjo zemljevida idealnega partnerja v glavi, potem nikoli ne moreš biti zadet od ljubezni E ↑zadéti se
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
žepárjenje -a s (á) kraja denarnic, manjših osebnih predmetov iz žepov, torbic; žeparstvo: tehnike žeparjenja; biti vešč žeparjenja; Žeparjenje je že skoraj izumrlo, saj zahteva malodane rokohitrsko spretnost in zelo mirno roko E ↑žepáriti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
živílstvo -a s (ȋ) dejavnost, ki se ukvarja s pridelovanjem in predelovanjem hrane, surovin rastlinskega, živalskega izvora; agroživilstvoSSKJ: prestrukturiranje živilstva; reforma kmetijstva in živilstva; Strategija slovenskega živilstva bi morala biti tesneje povezana veriga, kjer ni več govora o kmetijstvu in živilski industriji, ampak je skupni imenovalec proizvodnja hrane E (↑)živílo
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
žúranje -a s (ȗ) pog. preživljanje časa v družbi, navadno v poznem večernem ali nočnem času, pogosto v povezavi z glasbo, s plesom; žuriranje: divje žuranje; nočno žuranje; Srednješolska leta so bila takšna, kot pač morajo biti: čez teden šola, za vikend pa žuranje E ↑žúrati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.