Tiskanje

bíti1 bíjem nedov., pesn. bijó, bíj -te, -óč; bìl bíla, bít, bít -a; bítje; (bít/bìt) (í ȋ) ~ in udrihati; Srce, žila ~e; Ura ~e dve, osem, pokr. drugo, osmo; brezos. Deset je bilo; biti koga/kaj ~ človeka, žival; Ura ~e četrti; ~ plat zvona |z udarjanjem na zvon naznanjati nesrečo|; pešaj. ~ žogo igrati nogomet; biti koga/kaj po čem Bili so ga po glavi; poud., z notranjim predmetom biti kaj z/s kom/čim ~ boj s sovražnikom, s poplavo |bojevati se|; biti ob kaj Dež ~e ~ okna; biti v kaj Veter jim ~e ~ obraz; poud. Rumena barva ~e ~ oči |je zelo opazna|; biti po čem Toča ~e ~ strehi
bíti se bíjem se (í ȋ) poud. za koga/kaj ~ ~ ~ svobodo, pravice |bojevati se|; neobč. biti se z/s čim Tako ravnanje se ~e z mojimi nazori |je v nasprotju|

bíti2 sem [sə] nedov. si je, sva sta sta, smo ste so (í), poudarjeno sèm sì jè, svà stà stà, smò stè sò (ə̏ ȉ ȅ, ȁ, ȍ ȅ ȍ); bódi -te in -íte (ọ́; ȋ); bíl -à -ó in -ò (ȋ ȁ ọ̑; ȋ ȁ ȍ), bilí in -ì -è -à (ȋ; ȉ ȅ ȁ); prihodnjik bom boš bo, bova bosta, pokr. bota, bosta, pokr. bota, bomo boste, pokr. bote, bodo, knj. pog. bójo, zastar. bodem itd., poudarjeno bóm itd., zastar. bódem itd.; °bom bil bom (ọ̑; ọ̑); pogojnik bi --, poudarjeno bì (ȉ); nikalno nísem [sə] nísi ní itd. (í); ne bóm itd.; nê bi (é) in ne bì; preteklik sem/si/je ... bil, sedanji pogojnik bi bil za vse tri os.; pri tvorbi zloženih oblik drugih glagolov in naklonov zveza sem/si/je ... + opisni deležnik na -l izraža preteklost, zveza sem/si/je ... bil + opisni deležnik na -l predpreteklost, zveza bom/boš/bo ... + opisni deležnik na -l prihodnost, zveza bi za vse tri os. + opisni deležnik na -l sedanjo pogojnost, zveza bi bil za vse tri os. + opisni deležnik na -l preteklo pogojnost: sem delal, sem bil storil, bom delal, bi delal; bi bil delal; v zvezi pomožnik glag. biti + sam. beseda/prid. beseda/povdk. imajo oblike sedanjika prvotne časovne in naklonske vrednosti; enako velja za trpnik: sem kovač/vesel/tiho/spoštovan
I. kot polnopomenski glag.
1. 'obstajati, živeti': Ali je kje izhod; Izhoda ni; Bil je kralj, ki je imel tri sinove; Red mora ~; s prid. izrazom količine Kupcev je bilo dosti; poud. Kar je, je |Nič se ne da spremeniti|; °Kako si Kako se imaš
2. 'nahajati se': Oče je doma; Očeta ni doma; Oče ni doma, ampak v mestu; s prid. izrazom količine Za mizo je bilo pet deklet
3. 'dogajati se': V mestu bo sejem; Sejem bo; Sejma ne bo; Tedaj ni bilo vojne; Tedaj ni bila vojna, ampak mir; Zunaj je bil hud mraz
II. kot pomožnik
1.
a) sedanjik: Mož je poštenjak; Otrok je bolan; On je po očetu; Fant je ves dan tiho; Meni je umreti; Sram jo je; Ni je sram; Od vseh je spoštovan; v dvogovoru, brez določila Ali je poštena? -Je; kot del vez. zv. Pride pozno, to je ob treh zjutraj
b) preteklik: Mož je bil poštenjak; Delal je štirideset let; Rože so hitro uvenele; Deževalo je tri dni; Bila je utrujena; Fant je bil tiho; Bilo je mraz; Sram jo je bilo; Ni je bilo sram; Od vseh je bil spoštovan; v dvogovoru, brez določila Si bil tam? -Sem, poud. Sem bil, poud. Bil; poud. Da mi tega nisi več naredil |Tega ne naredi več|; Teta iz Zagreba je prišla k nam |je pri nas|; neknj. pog. Ali ste že plačala plačali
c) predpreteklik: Ko je prišel, je bila mati že vstala; Pretepali so ga, ker jim je bil nasprotoval; kadar ni dvoumno, tudi navadni preteklik Pretepali so ga, ker jih je ozmerjal
č) prihodnjik: Janez bo njen mož; Fant se bo oženil; Se bo nadaljevalo; Jutri bo snežilo; Če bo dež, ne bomo šli nikamor; Še žal ti bo; Nagrajen bo; v dvogovoru, brez določila Boš priden? -Bom; Če ti tako praviš, bo že res |izraža domnevo, verjetnost|; Za ušesa te bom |izraža grožnjo|; Pa naj bo po tvoje |izraža privolitev|; Naj bo še tako zvit, ne bo me premagal |izraža dopuščanje|; omilj.: To pa ne bo držalo |To ne drži|; To boš pa popravil |popravi|
d) sedanji pogojnik: Molčati bi bilo krivično; Ti bi bil lahko tiho; Bi mi dali ogenj? Vede se, kakor bi me ne poznal; Večkrat zapusti sejo, ne da bi pozdravil; v dvogovoru Ali bi jedel? -Bi; Bi zdaj lahko odšli? -Lahko; Gledališče naj bi (°bi naj) tudi vzgajalo; knj. pog. Se je vrnil? -Ne bi vedel mogoče; ne vem; omilj. Rekel bi, da se motite |Motite se|; omilj. Delat bi šel, ne pa da postopaš |pojdi|; omilj. Ali bi že nehali klepetati |Nehajte klepetati|; Jesenice so premagale Olimpijo, ●da bi nato izgubile s slabšim moštvom nato pa izgubile
e) pretekli pogojnik: On bi ti bil posodil, pa ni imel denarja; Ko bi se bil hotel učiti, bi bil šolo izdelal; kadar ni dvoumno, tudi sedanji pogojnik Ko bi se hotel učiti, bi šolo izdelal;
f) velelnik: Ne bodi len; neobč.: Naprej moramo, pa bodi še tako nevarno naj bo; Bodi tako ali drugače, zadevo moramo razčistiti naj bo
2. s predl., za izražanje prehodnosti: biti ob koga/kaj Krava je bila ob mleko |je izgubila mleko|; biti proti komu/čemu ~ ~ vsem in vsemu |nasprotovati|; biti za koga/kaj ~ ~ napredek |podpirati|

tí têbe m, ž, s, os. zaim. za 2. os. têbi -e -i -ój in tábo; vídva ž védve pokr. tudi vídve védve tudi vídve, váju, váma, váju, váju tudi váma, váma; ví vé vé, vàs, vàm, vàs, vàs, vámi naslonske oblike za rod., daj. in tož. te, ti, te; vaju, vama, vaju; vas, vam, vas navezna oblika za tož. ed. -te, star. té, npr. záte, váte, star. za té, v té (ȋ é)
1. im. oblike se rabijo:
a) če so poudarjene To si rekel ~; ~, ne Janez; tudi ~;
b) če so v protistavi Tone gre na levo, ~ na desno;
c) v prir. zv. Tone in ~;
č) v podr. zv. ~ sam; vedve dekleti; vi stari;
d) prakt.sp. tudi nepoudarjeno ~ res ne veš, kaj je otroku, da kar naprej joka; poud. Le povej ~ meni, če bi še kaj rada;
e) v ogovoru Lepo te/Te, vas/Vas pozdravljam
2. naglašene oblike za rod., daj. in tož. se rabijo:
a) če so poudarjene Tudi vaju je povabila; Prav tebe se bom bala; Vaju dveh se bom bala |se ne bojim|;
b) če so v protistavi Tebe se ne boji, očeta pa precej;
c) v prir. zvezi pri tebi in Janezu;
č) v podr. zv. Tebe samo je bilo strah; k vama dekletoma; vas fante; tudi vama;
d) v predložni rabi k vam; od vaju;
e) pri poudarjanju Jaz tebi povem, da to ni res;
f) nasproti nepoudarjenemu Povem ~; sicer se rabijo naslonske oblike Povem ti, vama, vam, kakor je bilo; Boji se te, vaju, vas; Rad te, vaju, vas imam
3. mest. in or. se rabita brez omejitev
bíti na tí povdk. zv. (í ȋ) knj. pog. z/s kom ~ ~ ~ s predstojnikom tikati se

slàb slába -o tudi slàb slába -ó; slábši -a -e (ȁ á á; ȁ á ọ̑; ȃ) ~ človek; ~ ogenj; ~ih sto kilometrov; knj. pog. imeti ~e živce |biti živčen|; poud.: imeti ~o glavo |težko se učiti|; biti v ~i koži |biti bolan; biti slabo razpoložen|; knj. pog. imeti ~o kri biti slabokrven; poud.: To je ~a tolažba |ni tolažba|; imeti ~o vest |občutek krivde|; nevtr. biti ~ v matematiki; poud. Njeno petje ni ~o |je precej dobro|
slábši -a -e (ȃ) biti ~ od drugih, kot drugi; odstopiti komu vso ~o obleko
slábi -ega m, člov. (á) pomagati ~emu
slábši -ega m, člov. (ȃ) dopolnilni pouk za ~e
slábo -ega s, pojm. (á) očitati komu kaj ~ega
slábše -ega s, pojm. (ȃ) povedati o kom več boljšega kot ~ega
na slábem mestov. prostor. prisl. zv. (á) biti ~ ~
na slábšem mestov. prostor. prisl. zv. (ȃ) biti ~ ~ kot drugi
slabóst -i ž, pojm. (ọ̑) čutiti ~ v želodcu; števn. organizacijske ~i

dobíti -ím, star. dobóm dov. dôbi -íte; -íl -íla tudi dóbil -íla, dobljèn -êna, star. -ívši; (-ít/-ìt) (í/ȋ í; í/ȋ ọ̑) koga/kaj ~ darilo, pismo; ~ kredit za zidavo; ~ otroka; ~ pretres možganov; Vlomilca so kmalu dobili prijeli; knj. pog.: Bi lahko dobil direktorja govoril z direktorjem; ~ košarico |biti zavrnjen pri ponudbi (za ples)|; dobiti koga/kaj iz česa ~ talca iz ječe; ~ žveplo iz spojin; dobiti kaj za kaj ~ posmeh za zvestobo; Za to nisem dobil ničesar; dobiti kaj po kom ~ kmetijo po očetu podedovati; dobiti komu/čemu kaj ~ konju par; ~ otroku varuško |najeti|; Če dvajset delimo s štiri, ~imo pet; trg. žarg. Že dobite? Vam že strežejo?; °dobiti na čem ~ ~ teži postati težji
dobíti jih -ím jih (í/ȋ í) knj. pog., poud.: ~ ~ od očeta |biti tepen|; ~ ~ po grbi |biti tepen; biti premagan|
dobíti se -ím se (í/ȋ í) knj. pog. sestati se, sniti se: z/s kom ~ ~ s prijateljem; ~ ~ pred odhodom vlaka

mêhek -hka -o in mehák mêhka -ó; -êjši -a -e, star. méčji -a -e (é; ȃ é ọ̑; ȇ; ẹ̑) ~a blazina; šport. žarg. ~a igra previdna, neostra; poud.: imeti ~o hrbtenico |biti preveč prilagodljiv|; preveč ~a vzgojiteljica |popustljiva, neodločna|; Ženske so ~e |občutljive, hitro ganjene|; biti ~ega srca, imeti ~o srce |biti usmiljen; biti hitro ganjen|; nevtr. Meso še ni ~o; mehek z/s kom preveč ~ z otroki |popustljiv, prizanesljiv|
mêhki -a -o (é) ~ svinčnik; ~a voda
mêhko -ega, v predl. zv. mêhko in méhko s, pojm. (é; ẹ̑) nekaj ~ega v njenem pogledu; spati na ~em
do mêhkega in do méhkega nač. prisl. zv. (é; ẹ̑) skuhati kostanj ~ ~ega
v mêhko in v méhko nač. prisl. zv. (é; ẹ̑) ~ ~ kuhano jajce
mêhkost -i tudi mehkóst -i ž, pojm. (é; ọ̑)

číst -a -o tudi číst -a -ó; -êjši -a -e (ȋ í í; ȋ; ȋ í ọ̑; ȇ) ~i čevlji; ~o zlato; poud. imeti ~o srce |biti moralno neoporečen|; biti, ostati ~
čísti -a -o (í; ȋ) ~ dobiček; ~a teža
čísti -ega m, pojm. (í; ȋ) knj. pog. imeti pet milijonov ~ega čistega dobička
čísta -e ž, rod. mn. -ih (í; ȋ) poud. ne biti pri ~i |biti duševno zmeden|
čísto -ega s, snov. (í; ȋ) dati otroka v ~ |v čisto perilo|
čístost -i ž, pojm. (í; ȋ)

státi2 stojím nedov. stój -te, -èč -éča; stál -a, stát; stánje; (stàt/stát) (á í)
1. ~ pred hišo; ~ na glavi; knj. pog. ~ na lastnih nogah biti samostojen; poud. Tako je, odkar svet ~i |od nekdaj|
2. Miza ~i postrani; poud.: Palača še danes ~i |je, obstaja|; Sonce ~i že visoko |je|; Nova šola že ~i |je že sezidana|; publ.: ~ na svojem stališču → imeti svoje mnenje; ~ na voljo komu → biti na voljo
3. Stroji v tovarni ~ijo |ne obratujejo|; Odcedek pustimo ~ nekaj dni; knj. pog.: To pecivo dalj časa ~i je užitno; Vlak ~i na vsaki postaji ustavlja; Podjetje finančno slabo ~i → je v slabem finančnem položaju; knj. pog. stati komu Obleka ji slabo ~i pristoji, pristaja; publ. stati pred čim ~ ~ izbiro morati izbirati; ~ ~ težavno nalogo imeti, biti pred; voj. Četa, stoj |ustavi se|; Stojte, nisem še vsega povedal |počakajte|

várčen -čna -o; -ejši -a -e (á; á ȃ á; á) ~ človek; biti zelo ~; varčen pri čem biti ~ ~ hrani; varčen v čem poud. biti ~ ~ besedah |biti redkobeseden|; varčen z/s čim biti ~ z denarjem
várčnost -i ž, pojm. (á)

čez [poudarjeno čèz] predl. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. varianta čéz.. (ẹ̑)
1. smerni prostorski ali prostorski poti skočiti ~ ograjo; steči ~ cesto; Sklonil se je čezenj [zə]; iti z roko ~ oči; obleči brezrokavnik ~ bluzo; skočiti °~ okno skozi; Koliko meri ~ ramena; tanka ~ pas; most ~ reko; potovati v Zagreb °~ Zidani Most skozi; poud. teči ~ drn in strn |ne po poti|
2. časovni biti zdoma ~ dan, ~ zimo; vrniti se ~ deset minut; ~ sedem let vse prav pride
3. vezljivostni zabavljati ~ hrano; reči komu kaj ~ čast; vpiti drug ~ drugega; poud. Napravili so križ čézme, zastar. čez mé |obupali so nad menoj|; star. Usmilite se ~ siroto sirote
4. povedkovniški, poud.: zrasti komu ~ glavo |nehati biti ubogljiv, obvladljiv|; dati otroka ~ koleno |natepsti|; neknj. pog. biti ~ les |čudaški, neumen|; prakt.sp. imeti koga ~ noč prenočiti; gled. žarg. Drama je šla ~ oder je bila uprizorjena
5. lastnostni biti visok ~ dva metra; plačati ~ tisoč tolarjev; delati ~ uro; izprašati dijakinjo ~ vso snov; ~ noč zasloveti |nenadoma, hitro|

móder2 -dra -o; -êjši -a -e tudi -ejši -a -e (ọ́; ȇ; ọ́) ~ mož; ~ nasvet; z leti postati ~ejši; poud.: biti ~a glava, imeti ~o glavo |biti pameten človek|; preveč ~ |resen, zadržan|
modróst -i ž, pojm. (ọ̑) spoštovati soseda zaradi ~i; poud. biti poln raznovrstne ~i |znanja|; števn., poud. biti nadležen s svojimi ~mi |s spoznanji, pripombami|

na [poudarjeno nà] predl.
I. z mest., nasprotnostni par je z z rod.
1. mestovni prostorski kruh ~ mizi; opeka ~ strehi; klobuk ~ glavi; podoba ~ steni; ležati ~ zemlji; počitnice ~ deželi; bolehati ~ pljučih; knj. pog. pasti ~ izpitu pri izpitu; pot ~ Šmarno goro
2. časovni ponesrečiti se ~ poti domov
3. povedkovniški biti ~ hrani, stanovanju; biti ~ lovu; biti ~ dobrem glasu sloveti; imeti ~ skrbi, sumu; biti ~ boljšem
4. vzročnostni umreti ~ porodu; ●delati ~ tem, da bi se vojna končala prizadevati si; umreti ●~ jetiki za jetiko
5. lastnostni zdrav ~ duši in telesu; cvreti ~ olju; bogat ●~ rudah z rudami; zainteresiran ●~ rešitvi tega vprašanja za rešitev tega vprašanja
6. določevalni, jezikosl. osnova ~ soglasnik
7. vezljivostni, knj. pog. ~ tebi je, kako bo delo potekalo od tebe je odvisno
II. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. navadno ná..
1. smerni prostorski sesti ~ stol; povzpeti se ~ Triglav; nabiti ~ zid; obesiti ~ strop; odpeljati se ~ Štajersko; obrniti se ~ levo; naleteti ~ oviro; Drevo bi bilo skoraj padlo nanje; Ptič skače z veje ~ vejo
2. časovni obiskovati bolnika ~ vsake tri dni; knj. pog. ~ vsake toliko se nam oglasi kdaj pa kdaj; ob četrt ~ osem; Vrnil se je ~ starost |ko je bil star|; ~ večer; ~ pustni torek; Ni se odzval ~ prvi klic
3. vezljivostni prepisati posestvo ~ sina; iti ~ lov; misliti ~ mater; spoznati se ~ glasbo; paziti ~ otroka; biti jezen ~ ves svet; nor ~ gobe; Ura gre ~ polnoč
4. vzročnostni poročiti se ~ materino željo; Ne oglasi se ~ trkanje; napiti se ~ jezo
5. lastnostni razlagati ~ dolgo in široko; ~ kratko ostrižen; ~ tak način tako; delan ~ roko; videti ~ lastne oči; noge ~ iks; poud. Jabolk je bilo ~ tone |zelo veliko|

prèč smer. prostor. prisl. (ȅ) neknj. pog.: pojdi ~ proč; biti ~ biti utrujen, izčrpan; biti prizadet

števílo -a s (í) zapisati ~ z besedo ali s števkami; ~ zaposlenih; udeležiti se prireditve v velikem ~u; Učenci, petintrideset po ~u, so pripravili razstavo; poud.: dobiti brez ~a nasvetov |veliko|; biti pri čem za ~o |biti nepomemben; biti zraven za povečanje števila udeleženih|; fiz. magično ~; kem. atomsko ~; jezikosl. slovnično ~; mat.: algebraično ~; naravno ~; občno ~; sestavljeno ~; teh. oktansko ~

váren -rna -o; -ejši -a -e (á; á ȃ á; á) ~ prehod; biti ~; počutiti se ~ega; varen česa nestrok. ognja ~ trezor |strok. v ognju obstojen, odporen proti ognju|; varen pred kom/čim biti ~ ~ napadalci
na várno smer. prostor. prisl. zv. (ȃ) spraviti ranjence ~ ~ |na varen kraj|
na várnem mestov. prostor. prisl. zv. (ȃ) biti ~ ~ |biti varen|
várnost -i ž, pojm. (á)

vzòr vzôra m (ȍ ó) biti ~ koga; biti (za) ~ komu; imeti koga za ~; poud. biti ~ moža, plemenitosti |biti zelo možat, plemenit|

držáti -ím nedov. dŕži -íte, -èč -éča, dŕžal -ála, dŕžat, držán -a; držánje; (dŕžat) (á í)
1. koga/kaj
a) ~ kozarec; ~ nasprotnika kakor v kleščah
b) Balkon ~ita dva stebra; ~ otroka v naročju; ~ roke na hrbtu
c) ~ blago v skladišču; ~ osumljenca na policiji; ~ načrt v tajnosti
č) ~ besedo, obljubo; knj. pog.: Krč me ~i; Ni mogel ~ nejevolje zadrževati, tajiti; žarg. ~ poleg ovc tudi koze imeti, gojiti; trg. žarg. Tega ne ~imo nimamo, ne prodajamo; neknj. pog.: ~ govor imeti govor; ~ predavanje predavati, imeti predavanje; ~ stražo stražiti; držati koga za kaj ~ otroka za roko; poud. ~ koga za besedo |zahtevati, da izpolni obljubo|; držati komu kaj ~ delavcu lestev; olepš. Kmalu mu bodo držali svečo |bo umrl|; neobč. ~ ogledalo svojemu času |prikazovati življenje določene dobe|; neknj. pog. držati na koga/kaj ~ ~ čast, nase dati; držati za kaj ~ ~ kljuko, vrv; knj. pog. držati z/s kom ~ z bogatimi, z močnejšimi; ~ s sinom proti očetu
2.
a) Drevje je polno, da komaj ~i; Predpis ne ~i več |ni veljaven|; To ~i kot pribito; knj. pog. Vreme bo jutri še držalo |bo še lepo|
b) Pot ~i navzgor |vodi|; Posoda ~i tri litre |ima prostornino|; brezos., knj. pog. držati koga ~i me, da bi ga oklofutal
držáti se -ím se (á í)
1. koga/česa ~ ~ glavne ceste; ~ ~ diete; Čevljev se ~i blato; Hiša se ~i trgovine |dotika|; Smola se ga ~i |nima sreče|; knj. pog. ~ ~ na koga |biti užaljen zaradi koga|; držati se za kaj ~ ~ ~ kljuko; Dŕži se, da ne padeš
2. čemerno, jezno se držati; ~ ~ na jok |hoteti jokati|; Megla se ~i v dolini tri dni |je, traja|; knj. pog.: V zaporu se je dobro držal vedel, zadržal; Za svoja leta se odlično ~i |je nadpovprečno čil, zdrav|; Vreme se bo še držalo |bo še lepo|; neknj. pog. nazaj se držati pri delu |biti len|

iméti imám nedov. -èj/-êj -êjte, -ajóč, -áje; -èl/-él -éla; (-èt/-ét); nikalno nímam (ẹ́ ȃ; nȋmam, pokr. nímam) koga/kaj
1. ~ avtomobil, hišo; ~ brata, prijatelja; Teden ~a sedem dni; Nima česa, kaj jesti; knj. pog.: ~a me, da bi vprašal mika me; ~aš cigareto? Ali mi daš cigareto; ~aš kaj za posoditi? Ali lahko kaj posodiš, moreš kaj posoditi; Pri sosedu ~ajo kokoši gojijo, redijo; poud.: ~ nekaj za bregom |nekaj skrivati, tajiti|; Dolgo je nagajal, zdaj pa ~a |izraža zadovoljstvo, privoščljivost|; dov.: Imela bosta otroka; knj. pog.: Prejšnji mesec je imela otroka |je rodila|; Mačka je imela pet mladičev skotila, povrgla
2. ~ brado, močen glas, skrbi; ~ osemdeset let |biti toliko star|; ~ orodje v redu; ~ koga rad; knj. pog., poud.: Ta človek nima dna |je nenasiten|; ~ prav |trditi, zastopati pravo mnenje|; ~ prosto |biti prost|; omilj. ~ dolge prste |krasti|; poud.: Ta pa ~a glas |glasno govori; lepo poje|; ~ dober nos |bistro, pravilno predvidevati|; ne ~ pojma o čem |skoraj nič ne vedeti o čem|; Nekateri ljudje pa ~ajo |so premožni|
3. ~ izpit; ~ opravke, pot; poud.: ~ koga na očeh |nadzorovati ga, opazovati ga|; Nekaj ~ata med seboj |prepirata se; imata se rada|; publ. Dogodek je imel slab izid se je slabo končal
4. ~ mir, svobodo, lepo vreme; ~ postlano in pometeno; knj. pog. Starše ~a pri sebi |živijo pri njem|; imeti koga/kaj za koga/kaj ~ konja za jahanje; Koga ~aš za moža; knj. pog. Kaj se ~ate za učiti Kaj imate za učenje; šol. žarg. Koga ~ate za slovenščino Kdo vas poučuje; imeti koga/kaj za kakšnega/kakšno ~ soseda za bogatega |meniti, da je bogat|; ~ trditev za resnično; knj. pog. imeti kaj proti komu/čemu |nasprotovati komu, čemu; ne marati koga, česa|
iméti se imám se (ẹ́ ȃ) dobro, slabo se imeti; ~ ~ kot še nikoli; Kako se (kaj) ~aš, ~ate; Dobro se imej(te)

íti grém in íti grèm dvovid. grémo in grêmo, star. gremò, gréste in grêste, star. grestè, gredó in gredò in grêjo, star. grejò, bom šèl in pójdem itd.; pójdi -te tudi -íte, pokr. ídi -te, nedov. gredóč, star. idóč; šèl [šə̀u̯] šlà šlò tudi šló (íti/ȋti grẹ́m/grȅm, grẹ́mo/grémo, star. gremȍ, grẹ́ste/gréste, star. grestȅ, gredọ́/gredȍ/gréjo, star. grejȍ, pọ́jdem; pọ́jdi/pọ̑jdi; šə̏l šlȁ šlȍ/šlọ́)
1. ~ domov, mimo, peš; iti k/h komu/čemu ~ k frizerju; knj. pog. Ni še šel k izpitu opravljal izpita; Vsak dan gre na pokopališče; iti na kaj ~ ~ koncert; knj. pog. Si že šel na operacijo Si se že dal operirati; omilj. ~ ~ drugi svet |umreti|; ~ po opravkih; ~ za zaslužkom; ~ čakat brata; knj. pog. Popoldne se je šel z nami igrat se je z nami igral; knj. pog.: Iz rane gre kri teče, se cedi; Mleko gre čez prekipeva; Novica je šla od vasi do vasi se je širila; Že tri dni gre sneg sneži; Po nekaterih krajih je šla toča je padala; Kdaj gre vlak odpelje; knj. pog. iti z/s čim ~ s pinceto v rano seči; ~ s svinčnikom čez stran potegniti; ~ s telesom preveč naprej nagniti se; neknj. pog. iti skozi Njena prošnja je šla skozi je bila ugodno rešena; kletv. Pojdi nekam, k vragu, se solit
2. Ključ ne gre v ključavnico; knj. pog.: Barvi ne gresta skupaj se ne ujemata, skladata; Cesta gre čez hrib je speljana; Meso gre rado od kosti se rado loči; Ura gre na enajsto kmalu bo enajst; omilj. ~ na stran |opraviti malo, veliko potrebo|; publ. ~ k filmu postati filmski igralec, filmska igralka; ~ k partizanom, °v partizane; knj. pog. Tudi najmlajši je že šel v službo je že zaposlen; °V kateri razred greš hodiš; knj. pog. iti za kaj ~ ~ šoferja postati šofer; ~ ~ poroka biti porok; brezos. Šlo je na jesen
3. Zdravljenje gre počasi; žarg.: Blago je že davno šlo pošlo; Knjiga gre se dobro prodaja; Veliko izdelkov gre v izvoz se izvaža; Trgovina gre dobro dobro uspeva; Žarnica je šla je pregorela; poud. ~ nad koga |napasti koga, spopasti se s kom|; knj. pog. iti komu/čemu Matematika mu ne gre je ne obvlada; Polenta mu ne gre ne tekne; poud., z nedoločnikom Vse naredi zate, ti pa mu greš nagajati |mu nagajaš|; s smiselnim osebkom iti komu/čemu Gre mu dobro; knj. pog. iti komu/čemu za koga/kaj Gre mu za napredek prizadeva si, trudi se; iti z/s kom/čim S podjetjem ne gre najbolje; brezos. iti za koga/kaj Tu ne gre za nesrečo, pač pa za prekršek; Kadar gre za človeka, se je treba potruditi; Za kaj je šlo v predavanju kaj se je obravnavalo; poud. Gre za življenje in smrt |usodno je|; poud., z nedoločnikom ali stavčno Ne gre dvomiti o tem |ni mogoče|; Ne gre, da bi jaz samo delal, ti pa lenaril |ni dopustno|; Poskušal je vstati, pa ni šlo |ni mogel|
íti se grém se in íti se grèm se (í/ȋ ẹ́; í/ȋ ȅ) kaj ~ ~ slepe miši; iron. ~ ~ znanstvenika |hoteti biti znanstvenik|; Kaj se pa greste |Kaj delate, počenjate|; s smiselnim osebkom iti se komu Ne gre se mi še domov |Ne da se mi še iti domov|; brezos. ●iti se za kaj Za kaj se gre? Za kaj gre

izkupíti in izkúpiti -im dov.; drugo gl. kupiti (í/ȋ/ú ú) redk. ~ veliko vsoto pri prodaji iztržiti, dobiti; knj. pog., poud. ~ poškodbo v pretepu |dobiti|
izkupíti jo in izkúpiti jo -im jo (í/ȋ/ú ú) knj. pog., poud. |biti tepen|: Izkupil jo je od očeta
izkupíti jih in izkúpiti jih -im jih (í/ȋ/ú ú) knj. pog., poud. |biti tepen|: Ta jih bo še izkupil

kázati tudi kazáti kážem nedov. káži -te tudi -íte, kažóč, kazáje; kázal -ála, kázat, kázan -a; kázanje tudi kazánje; (kázat) (á/á á) komu koga/kaj ~ policistu dokumente; ~ otroka sosedom; kazati koga/kaj ~ ljubezen, poštenost; To ga ne ~e v lepi luči; poud.: ~ kosti, rebra |biti zelo suh|; ~ čemeren obraz |biti slabe volje|; kazati koga kakšnega Obleka jo ~e mlajšo; ~ proti vratom; ~ s palico po zemljevidu; poud. ~ s prstom na koga, za kom |obsojati koga|; brezos. ~e, da ima prav |zdi se|; z nedoločnikom Ne ~e hoditi tja |ni priporočljivo|
kázati se tudi kazáti se kážem se (á/á á) komu Dekle se rado ~e ljudem; kazati se pred kom koga/kaj Pred njo se ~e junaka

lovoríka -e ž (í) neobč. lovor; publ. pobirati, žeti ~e biti uspešen, biti slaven; poud.: priboriti si ~o |zmagati|; počivati, spati na ~ah |po uspehu, zmagi popustiti v prizadevanju|

napóti povdk. (ọ́) Umakni se, da ne boš ~; napoti komu/čemu biti ~ drug drugemu; poud. biti ~ sam sebi |biti slabe volje, nerazpoložen|; prim. pot3

nèdorásel -sla -o [-u̯] (ȅá; ȅȃ ȅá ȅá) ~ otrok; poud. biti ~ za svoja leta |nezrel|; ●nedorasel čemu biti ~ nalogam ne biti kos
nèdoráslost -i ž, pojm. (ȅá)

nivó -ja m z -em (ọ̑) ~ cestišča; ~ tekočine; publ.: življenjski ~ prebivalstva raven; prehajati z estetskega ~a na sociološki področja; biti na ~u biti dober, kakovosten; Pojava sta na istem ~u sta enakovredna, sta istovrstna; biti pod ~em podpovprečen, slab

obséden1 -a -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ẹ̑; ẹ̑) ~ človek; poud. obseden od koga/česa biti ~ ~ jeze |biti zelo jezen|; poud. obseden z/s kom/čim biti ~ s čistočo |preveč zavzet za čistočo|
obsédenost -i ž, pojm. (ẹ̑) poud. pripovedovati kaj s pravo ~jo |pretirano zavzeto|

odgovóren -rna -o; -ejši -a -e (ọ́; ọ́ ọ̑ ọ́; ọ́) ~ poseg; Ta naloga je zelo ~a; odgovoren komu/čemu biti ~ nadrejenim; odgovoren za koga/kaj biti ~ ~ svoje početje; odgovoren pred kom/čim Kritik je ~ ~ ustvarjalci
odgovórni -a -o (ọ́) ~ urednik; publ. ~ organ → pooblaščeni, pristojni organ
odgovórni -ega m, člov. (ọ́) obvestiti ~ega
odgovórnost -i ž, pojm. (ọ́) ~ staršev za vzgojo otrok; družba z omejeno ~o; storiti kaj na lastno ~; publ. Vsa ~ leži na nas |Mi smo za vse odgovorni|; poud. nositi ~ za kaj |biti odgovoren|; števn. ~i delavcev |pristojnosti, obveze|

odpŕt -a -o; bolj ~ (ȓ) ~ dežnik; publ.: imeti ~ pogovor s kom iskren, odkritosrčen; ~ problem nerešen; ~ spopad javen, očiten; odprt za koga/kaj biti ~ ~ vsakogar; poud.: biti ves ~ |imeti veliko ran|; biti ~e glave |bister, nadarjen|
odpŕti -a -o (ȓ) ~ bazen; ~o morje
odpŕto -ega s, pojm. (ȓ) zaveslati na ~o |na odprto morje|; biti na ~em
odpŕtost -i ž, pojm. (ȓ)

okúžen -a -o (ȗ) ~e osebe; okužen z/s čim biti ~ z mikrobi; poud. biti ~ z domišljavostjo |biti domišljav|
okúženost -i ž, pojm. (ȗ)

ostájati -am nedov. -ajóč, -áje; ostájanje (á; ȃ)
1. |ne prenehati biti, se nahajati|: ~ ob večerih doma; ~ pri kom čez noč; ~ pri učenju za drugimi zaostajati; Lepo vreme ~a |ne preneha biti, obstajati|; poud. ~ pri svoji trditvi |vztrajati|; ostajati komu Hrana jim ~a; izkupiček ~a njemu
2. pomožniški pomen ~a poštenjak; To ~a skrivnost; ~ buden; ~ brez kruha

pod [poudarjeno pòd] predl., nasprotnostni par je nad
I. z or.
1. mestovni prostorski vedriti ~ drevesom; vrtati ~ površjem; krožiti ~ oblaki; °nad in ~ črto nad črto in pod njo; kraji ~ Triglavom
2. časovni ~ tujo vladavino je bilo ljudstvu težko; To je bilo še ~ Avstrijo
3. načinovni odpeljati ~ stražo; segrevati ~ vreliščem; žarg.: ~ B pri točki B; ~ razno pri zadnji točki
4. vzročnostni popustiti ~ pritiskom vode; zgruditi se ~ udarci; ~ vtisom dogodkov
5. povedkovniški, knj. pog. biti ~ paro pijan; Seja bo ~ predsedstvom varuha pravic; biti ~ zaprisego; biti ~ povprečjem
II. s tož., v zvezi z navezno obliko os. zaim. pód..
1. smerni prostorski sestop ~ previs; umakniti se ~ streho; skriti ~ plašč; postaviti podenj [də]
2. časovni še ~ starost biti veder; odleteti ~ jesen; hoditi na sprehod ~ večer
3. vezljivostni priti ~ tujo oblast; spraviti vse pódse, zastar. pod sé
4. povedkovniški vzeti ~ svoje varstvo; priti ~ poveljstvo strogega polkovnika

potegníti in potégniti -em dov. potégni -te in -íte; potégnil -íla, potégnit, potégnjen -a; potégnjenje; (potégnit) (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) koga/kaj ~ otroka k sebi; ~ zavoro; knj. pog.: ~ naivneža (za nos) nalagati, prevarati; ~ obiskovalca na postajo odpeljati; ~ vodovod do hiše napeljati, speljati; ~ (ta) kratko, krajši konec biti na slabšem, biti prikrajšan; publ. ~ zaključek → sklepati, narediti sklep; potegniti koga za kaj ~ dečka za rokav; poud. potegniti koga v kaj ~ tovariša v pustolovščino |spraviti|; potegniti z/s čim po čem ~ s čopičem po zidu; knj. pog. potegniti z/s kom ~ s šibkejšim podpreti ga; Potegnil je močen veter; Vlak je že potegnil speljal; avt. žarg. Avto ~e 200 km na uro |njegova največja hitrost je|; brezos. Hladno je potegnilo
potegníti jo in potégniti jo -em jo (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) knj. pog., poud. ~ ~ od doma |iti, oditi|
potegníti se in potégniti se -em se (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) Kolona se je potegnila; knj. pog. Fant se je potegnil je zrasel; neknj. pog. ~ ~ nazaj umakniti se; knj. pog. potegniti se za koga/kaj zavzeti se, posredovati

pravíčen -čna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (í; ȋ; í; ȋ) ~ človek; dobiti ~o odškodnino; pravičen komu/čemu biti ~ ocenjevanemu delu; pravičen do koga/česa biti ~ ~ nasprotnikov; biti ~ ~ zgodovine
pravíčni -ega m, člov. (í; ȋ) prepoznati ~ega
pravíčnost -i ž, pojm. (í; ȋ) ~ kazni; v svoji ~i biti prizadet

prepríčan -a -o; bolj ~ (ȋ) na pol ~ človek; postati ~ pripadnik stranke; prepričan o čem biti ~ ~ zmagi; prepričan v koga/kaj ~ ~ zmago → prepričan o zmagi; neobč. biti ~ vase biti samozavesten; poud. Bodite ~i, da se bom potrudil |zagotovo se bom potrudil|
prepríčanost -i ž, pojm. (ȋ)

príd -a m, pojm. (ȋ í; ȋ) delati kaj v ~ komu; biti v ~ čemu; s ~om kaj uporabljati; star.: biti k ~u komu biti koristno; delati za svoj ~ za svojo korist

prikován -a -o (á) k/h čemu biti ~ k steni; prikovan na koga/kaj na obroč ~a veriga; poud.: biti ~ ~ dom |biti primoran ostati doma|; od začudenja obstati kakor ~ |nepremično, negibno|
prikovánost -i ž, pojm. (á)

príti prídem dov. -i -ite; prišèl -šlà -ò tudi -ó, star. prišédši (í)
1. ~ do mosta; ~ iz tujine domov; ~ s kom na obisk; poud.: ~ na konja |uspeti, doseči cilj|; ~ na beraško palico |obubožati|; ~ na svoj račun |imeti korist|; ~ v roke sovražnikom |biti ujet|; nevtr. ~ z zamudo; ~ obiskovalcu naproti; neobč. Rad ~e vsakemu naproti mu skuša ustreči; knj. pog. To mi bo še prav prišlo mi bo koristilo; neknj. pog. priti skozi S tem denarjem ne ~emo ~ ne bomo mogli, ne moremo shajati; poud. Vino je prišlo za njim |ga je upijanilo|; Pismo še ni prišlo |prispelo|; knj. pog. ~ (si) na jasno glede česa izvedeti, ugotoviti kaj
2. Napetost je prišla do viška |dosegla višek|; knj. pog. Leto ~e hitro naokrog mine; Prišla je pomlad |nastala|; knj. pog. Praznik ~e na nedeljo bo; knj. pog. Slika ~e nad posteljo bo obešena; To ~e pod točko 2 |je njena sestavina|; brezos. Prišlo je do prepira |Sprli so se|; Prišlo je, da je bil sam doma |Dogodilo se je|; Spi povsod, kakor ~e; knj. pog. Če sto delimo z dvajset, ~e pet znese
3. priti do koga/česa ~ ~ denarja; poud.: ~ ~ kruha |se sam preživljati|; ~ ~ sape |začeti laže dihati|; priti k/h komu/čemu K zboru je prišlo več pevcev; knj. pog.: K hiši je prišel nov gospodar dobili so novega gospodarja; Rad bi prišel k železnici se zaposlil pri železnici; knj. pog. priti na koga/kaj Stroški so prišli nanjo |so bili njeni|; Na eno vzgojiteljico ~e dvajset otrok |ena vzgojiteljica ima po|; poud. priti nad koga/kaj Trije so prišli nadenj, pa jih je premagal |so ga napadli|; knj. pog. priti ob koga/kaj ~ v vojni ob nogo izgubiti nogo; priti po koga/kaj Ali je že prišel po knjigo; knj. pog. Policija je prišla po očeta ga je odpeljala; knj. pog. priti pod koga/kaj Ta kraj je prišel pod drugo občino |postal del druge občine|; knj. pog. priti z/s čim ~ s stvarnejšimi dokazi navesti jih; Spet je prišel s to temo jo začel obravnavati; neknj. pog. priti koga Koliko te ~e hrana stane; pomožniški pomen: ~ do spoznanja |spoznati|; publ. ~ do izraza → postati opazen, jasen; ~ iz mode |ne biti več moderen|; ~ iz rabe |se ne rabiti več|; ~ iz ravnotežja; poud. ~ k pameti |začeti ravnati premišljeno, razsodno|; knj. pog. ~ k sebi zavesti se; ~ na oblast |zavladati|; nedov., neknj. pog. Koruza ~e predraga za krmljenje je; knj. pog., s smiselnim osebkom priti komu knj. pog. Prišlo mu je slabo postalo

smŕt1 -i ž, pojm. (ȓ) vzrok ~i; ~ zaradi zastrupitve; nagla ~; rešiti koga ~i; biti hvaležen do ~i; do ~i pretepsti; publ. umreti nasilne ~i umreti zaradi (posledic) nasilnega dejanja, uboja; poud.: biti na ~ utrujen |zelo, močno|; Sonce je ~ za bolne oči |je škodljivo, uničevalno|; gledati ~i v obraz |biti v smrtni nevarnosti|; Nekatere živalske vrste so obsojene na ~ |izumirajo, bodo izumrle|; za las uiti ~i |komaj ostati živ|; privzdig. omahniti v ~ |umreti|; publ. Plazovi grozijo z belo ~jo s smrtjo v snegu; nalepka z narisano ~jo; pokr. pasja ~ preobjeda

stráh1 -ú tudi stráh -a m, prva oblika dalje -u -- -u -om; -ôva -ôv; -ôvi -ôv pojm. (ȃ ȗ; ȃ) ~ obide, prešine, prevzame koga; vzbujati otroku ~; tresti se od ~u; ~ za koga |skrb, da se komu zgodi kaj hudega|; delati kaj brez ~u, s ~om; narediti kaj iz ~u pred kaznijo; biti v ~u za kaj |bati se kaj izgubiti, priti ob kaj|; neknj. pog. imeti ~ pred očetom, pred temo bati se očeta, teme; star. biti v ~u komu biti komu iz strahu pokoren, poslušen; števn. znebiti se ~ov; poud. povsod videti same ~ove |vse imeti za nevarno, težko|; nardp. polnočni ~ovi; poud. ~ in groza, kakšen pa si |izraža mučnost, težavnost stanja|; strah pred kom/čim čutiti ~ ~ razburkanim morjem

tárča -e ž (ȃ) zadeti, zgrešiti ~o; streljati v ~o; biti ~ nasprotnika; izbrati kaj za ~o; poud. biti ~ zbadljivk |biti deležen|

težáčiti -im nedov. težáčenje (á ȃ) redk. komu/čemu ~ gospodi biti za težaka; neobč. ~ na tujem opravljati težaška dela; sleng. sitnariti, biti nadležen

tičáti -ím nedov. tíči -íte, -èč -éča; tíčal -ála, tíčat; tičánje; (tíčat) (á í) Ključ ~i v ključavnici; ~ v grmu; poud. ~ do kolen v blatu |biti v neprijetnem položaju|; poud. tičati v čem ~ ~ dolgovih |biti zadolžen|

vzglèd vzgléda m (ȅ ẹ́) biti (komu) ~; dajati, postavljati sošolca (sinu) za ~; poud. biti ~ tovarištva |biti zelo tovariški|; neobč. vzgajati z dobrimi ~i zgledi

živéti -ím nedov. žívi -íte, -èč -éča; žível -éla, -èt/-ét, -ét -éta; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Bolnik komaj še ~i; Kamela ~i v puščavi; ~ na deželi; poud.: Ni vreden, da ~i |Slab, ničvreden je|; Naj ~i predsednik |izraža pozdrav|; ~ v senci |biti neopazen, nepomemben|; neobč. živeti koga/kaj ~ resnico; °~ ženo in otroke preživljati; živeti od česa ~ ~ kmetijstva; poud. živeti za koga/kaj ~ ~ otroke |porabljati čas zanje, ukvarjati se z njimi|; ~ ~ svoj poklic |porabljati čas, sposobnosti zanj|; živeti ob čem ~ ~ kruhu in krompirju |hraniti se samo s kruhom in krompirjem|; živeti v čem ~ ~ pričakovanju obiska; živeti z/s kom/čim Sin ne ~i več s starši; omilj. On ~i z več ženskami |ima spolno razmerje|; poud. ~ z naravo |biti dejavno, čustveno povezan|
°živéti se -ím se (ẹ́ í) z/s čim ~ ~ s pospravljanjem po hišah preživljati se

adút -a m, tudi živ. (ȗ) vzeti karte z ~om; poud. biti glavni ~ moštva |biti najboljši igralec|

blízu1 količ. prisl. razdalje blíž(j)e (í; ȋ) stati, biti ~; ~ skupaj; tu ~; od ~; poud. od ~ in daleč |od vsepovsod|; neobč. ne dati komu ~ biti nedostopen

čàs čása m, pojm. (ȁ á)
1. ~ teče; Svoje ~e je bil bogat nekoč; zgodbe iz starih ~ov; v večernem ~u |zvečer|; poud. zlati ~i |dobri, uspešni|; števn. štirje letni ~i; ~i v angleščini
2. dalj ~a biti odsoten; od ~a do ~a pogledati skozi okno; za ~a se umakniti začasa, pravočasno; za ~a pouka |med poukom|; čez ~ priti; vsak ~ priti kmalu; s ~om se bo marsikaj spremenilo sčasoma; knj. pog. vsake toliko ~a od časa do časa; poud. hoditi s ~om |biti napreden|

dôlžen -žna -o in dolžán dôlžna -ó [u̯ž] (ó; ȃ ó ọ̑) komu/čemu kaj biti ~ znancu veliko vsoto; biti ~ obrtniku za delo; biti ~ skrbeti za red; ~ si, da mu pomagaš
dôlžni -a -o (ó) ~ delež

dorásel -sla -o [-u̯] (á; ȃ á á) ~ človek; °dorásel komu/čemu biti ~ sošolcem, nalogam biti kos
doráslost -i ž, pojm. (á)

fírma -e ž (ȋ) podjetje, ime podjetja; neknj. pog. biti solidna ~ biti zanesljiv; publ. skrivati kaj pod ~o svobodoljubja |pod videzom, krinko|

gotòv -ôva -o; bolj ~ (ȍ ó ó) ~ uspeh; biti ~; knj. pog. Pojdimo, sem že ~ napravljen, oblečen; knj. pog. gotov koga/česa biti ~ zmage prepričan v zmago; biti ~, da se kaj ne bo zgodilo natančno vedeti
gotôvi -a -o (ó) ~e jedi; publ. ~i ljudje zmeraj kritizirajo → določeni, nekateri
gotôvo -ega s, pojm. (ó) ne vedeti nič ~ega o čem; star. imeti precej ~ega pod palcem gotovine
gotôvost -i ž, pojm. (ó)

hendikepíran -a -o; bolj ~ (ȋ) šport. žarg. biti ~ |biti v neenakem, slabšem položaju|
hendikepíranost -i ž, pojm. (ȋ) šport. žarg.

hròm hrôma -o (ȍ ó ó) ~ človek; ~ na obe nogi; poud. biti ~ od strahu |biti zelo prestrašen|
hrômost -i ž, pojm. (ó)

ìlegála -e ž, pojm. (ȉȃ) podpirati ~o; bojevati se iz ~e; preiti v ~o; publ. biti v ~i biti ilegalen; skup., publ. ~ je dobro obveščena ilegalci

indoktriníran -a -o (ȋ) publ. z/s čim biti ~ s kako idejo |biti pod močnim vplivom kake ideje|
indoktriníranost -i ž, pojm. (ȋ) publ.

izbíti -bíjem dov., nam. izbít/izbìt; izbítje; drugo gl. biti1 (í ȋ) kaj ~ zagozdo, sekiro iz tnala; izbiti komu/čemu kaj ~ nasprotniku nož iz roke; ~ sodu dno; poud.: ~ otroku trmo |doseči, da preneha biti trmast|; ~ si kaj iz spomina |ne misliti več na kaj|; Problem ●je izbil v vsej svoji ostrini se je pojavil, pokazal

izročèn -êna -o (é) ustno ~a pravljica; izročen komu/čemu skrbnikom ~ otrok; poud. biti na milost in nemilost ~ tujcem |biti od njih popolnoma odvisen|
izročênost -i ž, pojm. (é) neobč. človekova ~ usodi prepuščenost, predanost

izvòr -ôra m, pojm. (ȍ ó) ~ besede; publ. biti po ~u mlajši biti mlajši; števn. toplotni ~i

jetník -a m, člov. (í) osvoboditi ~e; poud. biti ~ navad |biti zelo odvisen od navad|
jetníca -e ž, člov. (í)
jetníčin -a -o (ȋ)

kljúb2 povdk. (ȗ) star. biti vsakemu ~ kljubovati, biti nasproten

konfiníran -a -o (ȋ) biti ~ |biti prisiljen bivati v določenem kraju|

konkúrz -a m, pojm. (ȗ) gosp.: biti v ~u |biti prezadolžen, v likvidaciji|; napovedati ~; neobč. priglasiti se na ~ na razpis, na natečaj

korelácija -e ž, pojm. (á) ~ med pojavi medsebojna odvisnost, sorazmerje; biti v ~i s čim biti odvisen od česa

korenína -e ž (í) izpuliti plevel s ~o; poud.: ~e sistema |osnova, temelj|; biti prava ~ |biti krepek, trden človek|

kostúm -a m (ȗ) gledališki, maškeradni ~; škotski ~; redk. obleči ~ kostim; star. kopalni ~ kopalke; šalj. biti v adamovem, evinem ~u |biti nag|

kòv kôva in kôv -a m, pojm. (ȍ ó; ȏ) neobč. kovanje; poud. biti človek drugačnega ~a |biti drugačen|; števn. opremiti novec s ~om |z vtisnjenim znakom|

kúhan -a -o (ȗ) Krompir je že ~; poud.: rdeč kot ~ rak |zelo|; biti ~ in pečen pri kom |biti dostikrat pri kom|
kúhani -a -o (ȗ) ~o vino
kúhanost -i ž, pojm. (ȗ)

lúna -e ž (ú) ~ vzide, zaide; polna ~; pojm., pesn. ~ lije v sobo |mesečina sije|; poud. ~ ga nosi |je mesečnik|; sleng. biti za ~o biti neumen, naiven

májhen -hna -o; mánjši -a -e (ȃ; ȃ) ~ človek; biti zelo ~; slabš. Tako ~ si |slab, ničvreden|; poud. počutiti se ~ega |malo pomembnega, nepomembnega|; biti za glavo manjši od brata
máli -a -o (ȃ) ~ krožnik; publ. ~ zaslon televizija; star.: ~ srpan julij; ~ traven april; pokr. ~a maša mali šmaren; prakt.sp. ~o pivo
mánjši -a -e (ȃ) kupiti ~ kovček
nàjmánjši -a -e tudi nájmánjši -a -e (ȁȃ; ȃȃ) kupiti ~ avtomobil; poud.: razdreti stroj do ~ih delov |popolnoma|; O tem ni ~ega dvoma |prav gotovo, res je tako|; ne najti ~e sledi |nobene|
máli -ega m, člov. (ȃ) poud.: |deček; sin|; ~ je zaspal |dojenček; otrok|; iron. |mlajši moški|; neknj. pog. previti ta ~ega malega
májhni -ega m, člov. (ȃ) pokr. mali: zatirati ~e
nàjmánjši -ega tudi nájmánjši -ega m, člov. (ȁȃ; ȃȃ) prireditev za naše ~e
mála -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȃ) poud. |deklica; hči; dekle; ljubica|; nečlov., prakt.sp. napisati besedo z ~o z malo začetnico
málo -ega s, pojm. (ȃ) z ~im zadovoljen; od ~ega biti tak; člov., poud. Naše ~ spi |naš otrok|
májhno -ega s, pojm. (ȃ) pokr. malo: z ~im zadovoljen; člov. Naše ~ spi |naš otrok|
do málega mer. prisl. zv. (ȃ) poud. znati ~ ~ega vse |skoraj vse|
po málem mer. prisl. zv. (ȃ) zmeraj se ~ ~ jeziti; neobč. Steza je ~ ~ uhojena malo, nekoliko; Pritisk ~ ~ popušča
májhnost -i ž, pojm. (ȃ) ~ pisave; števn. ukvarjati se s samimi ~mi

mogóčen -čna -o; -ejši -a -e (ọ́; ọ́ ọ̑ ọ́; ọ́) ~ gospodar; poud.: biti ~ kakor bog |zelo|; imeti ~o roko |biti zelo vpliven|
mogóčni -ega m, člov. (ọ́) samozavest ~ega
mogóčnost -i ž, pojm. (ọ́)

nágnjen -a -o; bolj ~ (á) ~ stolp; nagnjen k/h čemu olepš. biti ~ k lenarjenju |biti len|
nágnjeni -a -o (á) ~e črke ležeče črke
nágnjenost -i ž, pojm. (á)

národen -dna -o (á) poud. biti premalo ~ |narodno zaveden|
národni -a -o (á) ~ odpadnik; ~e pesmi ljudske pesmi; ~a skupnost
národno -ega s, pojm. (á) biti navdušen za ~
národnost -i ž, pojm. (á) biti slovenske ~i; števn., publ. madžarska in italijanska ~ v Sloveniji narodna skupnost, manjšina

naslòv -ôva m (ȍ ó) napisati ~; dobivati pošto na domači ~; izdati knjigo z ~om Poezije; podeliti ~ doktor znanosti, knj. pog. ~ doktorja znanosti; publ. biti izvoljen v ~ znanstveni svetnik biti izvoljen za znanstvenega svetnika; urad. dobiti sredstva iz ~a zdravstvenega zavarovanja od zdravstvenega zavarovanja

obúp -a m, pojm. (ȗ) spraviti brezdomca v ~; iz ~a jokati; poud. biti na robu ~a |biti zelo obupan|

odbíti -bíjem dov., nam. odbít/odbìt; odbítje; drugo gl. biti1 (í ȋ) komu/čemu kaj ~ brani zob; publ. ~ beguncem pomoč odreči; odbiti koga/kaj ~ napad; ~ sovražnika; ~ ponudbo, snubca → odkloniti; odbiti koga/kaj od koga/česa ~ otroka od sebe; ~ stroške od izplačila; odbiti kaj z/s čim ~ žogo z glavo; Ura je odbila enajst; Vse ure so že odbile |prenehale biti|
odbíti se -bíjem se (í ȋ) Sekira se mu je odbila; odbiti se od česa Žoga se je odbila od vratnice

odkritosŕčen -čna -o; -ejši -a -e (ȓ; ȓ) ~ človek; odkritosrčen do koga biti ~ ~ prijatelja; odkritosrčen proti komu biti ~ ~ staršem; odkritosrčen z/s kom biti ~ z znancem
odkritosŕčnost -i ž, pojm. (ȓ)

odrínjen -a -o; bolj ~ (ȋ) poud. čutiti se ~ega |zapostavljenega|; poud. odrinjen od česa biti ~ ~ dogajanja |ne biti upoštevan|
odrínjenost -i ž, pojm. (ȋ) poud.

ohránjen -a -o; bolj ~ (á; ȃ) dobro ~a jabolka; poud. biti še dobro ~ za svoja leta |ne biti po videzu star|
ohránjenost -i ž, pojm. (á; ȃ)

okostnják -a m (á) gledati razstavljen ~; člov., poud.: biti živ ~ |biti zelo shujšan|; srečati ~a |zelo suhega človeka|

omémba -e ž, pojm. (ẹ̑) ~ imena; poud. ne biti ~e vreden |biti nepomemben|; števn. prve ~e kraja v zgodovinskih virih

organizíran -a -o (ȋ) ~a pomoč v gorah; organiziran v kaj biti ~ ~ sindikat včlanjen, biti član sindikata
organizíranost -i ž, pojm. (ȋ)

orópan -a -o (ọ̑) ~i ljudje; poud. oropan česa biti ~ ljubezni |je ne biti več deležen|
orópanost -i ž, pojm. (ọ̑)

po [poudarjeno pò] predl.
I. z mest.
1. prostorski poti ali razmeščenosti hoditi ~ pravi poti; potovati ~ svetu; padati ~ pobočju; premetavati se ~ postelji; iskati ~ slovarju; posedati ~ krčmah; pege ~ obrazu; polemike ~ časopisih; tolči se ~ glavi
2. časovni ~ torku pride sreda; Pridite spet ~ 13. juniju; vrniti se ~ polnoči; ~ maturi oditi na univerzo; ~ dežju je posijalo sonce; Bilo je ~ žetvi; ●pred in ~ vojni pred vojno in po njej; Lesce so ~ Radovljici za Radovljico
3. vezljivostni vreči se ~ materi biti ji podoben; planiti ~ sovražniku; seči ~ knjigi; povprašati ~ zdravniku; hrepeneti ~ domovini; potreba ~ jedi; pohlepen ~ denarju; zavzetje Carigrada ~ Turkih → od Turkov
4. vzročnostni zgoditi se ~ krivdi, zaslugi koga; storiti kaj ~ neumnosti; povezani ~ skupnem trpljenju → s skupnim trpljenjem; priti ~ jesti in piti → po jed in pijačo; sloveti ~ lepoti
5. lastnostni hoditi ~ prstih; ~ pravici razsoditi; zdravilo jemati ~ kapljicah; plačevati ~ kosu; prodajati ~ nizki ceni; dišati ~ jabolkih; sporočiti ~ kurirju; dober ~ srcu; ~ njegovem (mnenju) je to napaka
6. izvorni imeti oči ~ materi; pokojnina ~ možu
7. povedkovniški Ni mu bila ~ duši |Ni mu bila všeč|; biti čisto ~ očetu |tak kot oče|; Bila je ~ porodu
II. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. pó..
1. vzročnostni iti ~ zdravnika; seči v žep ~ denar; Poslali ste póme, zastar. ~ mé
2. lastnostni govoriti ~ slovensko; narediti ~ svoje
III. ob izpuščenem vezavnem sam.
a) z im., lastnostni V klopeh sedijo ~ trije učenci; s pretvorbo v rod. V sobi nas je spalo ~ deset dijakov; ~ meter visoki zameti; korakati ~ trije in trije; vstopati ~ eden posamezno
b) s tož., lastnostni ~ ves teden ga ni domov; inštruirati vsakega ~ eno uro

podóben -bna -o; -ejši -a -e (ọ́; ọ́ ọ̑ ọ́; ọ́) ~a predmeta; podoben komu/čemu biti ~ očetu; biti v obraz ~ sestri; biti ~ materi po značaju
podóbni -a -o (ọ́) geom. ~a trikotnika
podóbni -ega m, člov. (ọ́) zasluga njemu ~ih
podóbno -ega s, pojm. (ọ́) nekaj ~ega povedati
podóbnost -i ž, pojm. (ọ́)

pohlépen -pna -o; -ejši -a -e (ẹ́; ẹ́ ẹ̑ ẹ́; ẹ́) ~ človek; biti ~; pohlepen na kaj biti ~ ~ denar; pohlepen po čem biti ~ ~ bogastvu
pohlépnost -i ž, pojm. (ẹ́)

pôlbràt -bráta [u̯b] m, člov., im. mn. pôlbrátje tudi pôlbráti (ȏȁ ȏá) Midva sva si ~a; poud. biti si ~a po značaju |biti si zelo podobna|

posmèh -éha in posméh -a m, pojm. (ȅ ẹ́; ẹ̑) ~ v besedah; poud. biti komu v ~ |biti vzrok za posmehovanje|

pót1 -a m, mn. póta s in póti m, rod. mn. pótov (ọ́; ọ̑; pọ̑ta)
1. star. pot ž: čakati ob ~u; spremiti do pol ~a; oditi vsak svojim ~om in ~em |po svoji poti|; pojm. biti na ~u |potovati|; spraviti koga na pošten ~
2. star.: dobiti kaj po pravičnem ~u po pravični poti; drugi ~ drugič, drugikrat; mnogo ~ov se srečati večkrat; Po tem ~u ne dosežemo ničesar tako, na tak način; urad. sporočiti uradnim ~om uradno; hoditi čudna ~a |biti poseben, nenavaden človek|

pôzen -zna -o; -êjši -a -e (ó; ó ȏ ó; ȇ) ~ izid knjige; biti ~; pozen za kaj biti ~ ~ gledališče; pozen z/s čim biti ~ z opravičilom
pôzni -a -o (ó) ~ barok; kmet. ~a trgatev
poznêjši -a -e (ȇ) tedanji poslanec, ~ kulturni minister
pôznost -i ž, pojm. (ó)

prêj prisl. (ȇ)
1. čas. Danes je prišel ~ domov; Pridi malo ~; priti na cilj ~ kot drugi; ~ premisli, preden se odločiš; knj. pog. ~ se je pisala Dolinar pred poroko
2. mer. Verjela je ~ prijateljem kot domačim; ~ bi se dal zapreti, kakor da bi koga izdal; poud. biti vse ~ kot prijazen |biti neprijazen|

premóč -i in premóč -í ž, druga oblika dalje -môči -- -môči -jó pojm. (ọ̑; ọ̑ ȋ) gospodarska ~ razvitih držav; imeti ~ nad kom; biti v ~i; publ. imeti ~ v oborožitvi biti bolje oborožen

prepôln -a -o [u̯n] (ȏ ó ó) ~ kozarec; Avtobus je ~; poud. prepoln česa biti ~ veselja |biti zelo vesel|
prepôlnost -i [u̯n] ž, pojm. (ó)

prevíden2 -dna -o; -ejši -a -e (í; í ȋ í; í) ~ voznik; publ. ~a politika ne zelo odločna; biti ~ pri delu; previden do koga/česa biti ~ ~ kake trditve; previden z/s kom/čim biti ~ z razstrelivom
prevídnost -i ž, pojm. (í) iz ~i še enkrat pogledati na cesto

príden -dna -o; -ejši -a -e (í ȋ í; í) ~ delavec; poud. imeti ~e roke |biti delaven|; priden za kaj biti ~ ~ delo
prídni -a -o (í) ~ Janezek |človek dobrega značaja|
prídni -ega m, člov. (í) nagraditi ~ega
prídnost -i ž, pojm. (í)

prijázen -zna -o; -ejši -a -e (á; á ȃ á; á) ~ fant; poud. živeti v ~ih razmerah |v ugodnih|; biti pretirano ~; prijazen komu/čemu neobč. človeku ~ čas naklonjen; publ. okolju ~e snovi neškodljive; prijazen do koga biti ~ ~ vseh; prijazen z/s kom biti ~ s sorodniki
prijáznost -i ž, pojm. (á) ~ do sosedov; iz ~i kaj storiti; števn. obsipati goste s ~mi |s prijaznimi dejanji|

priklénjen -a -o (ẹ́) ~ pes; priklenjen na koga/kaj poud. biti ~ ~ dom |biti primoran ostati doma|
priklénjenost -i ž, pojm. (ẹ́)

primerjáva -e ž, pojm. (ȃ) ~ izvirnika s prepisom; biti v ~i s kom boljši; publ. ne vzdržati ~e s čim biti dosti slabši

prirépek -pka m (ẹ̑) slabš. biti ~ |biti brez lastne pomembnosti, samostojnosti|

privések -ska m (ẹ̑) uhani s ~i; poud. biti ~ česa |biti brez lastne pomembnosti, samostojnosti|

pròst prôsta -o tudi pròst prôsta -ó (ȍ ó ó; ȍ ó ọ̑) ~ dan; knj. pog. imeti ~o vožnjo brezplačno; po opravljenem delu biti ~; Konji se pasejo ~i; prost česa biti ~ vojaščine; star. biti ~ predsodkov brez predsodkov
prôsti -a -o (ó) ~ čas; ~ spis; videti kaj s ~im očesom
prôsti -ega m, člov. (ó) star. uživati spoštovanje pri ~ih in izobraženih preprostih, neizobraženih
na prôsto in na prósto smer. prostor. prisl. zv. (ȏ; ọ̑) iti ~ ~
na prôstem in na próstem mestov. prostor. prisl. zv. (ȏ; ọ̑) delati ~ ~
prostóst -i ž, pojm. (ọ̑) uživati ~; izpustiti na ~

pŕvi -a -o vrstil. štev. (ȓ)
1. ~ dan v tednu; Aleksander I. |Prvi|; poud. zaljubiti se na ~ pogled |ob prvem srečanju|; hoditi v ~ razred; (dne) ~ega ‹1.› septembra; ubogati na ~o besedo takoj; zdrav. ~a pomoč; avt. dati v ~o prestavo; knj. pog. imeti kaj iz ~e roke |neposredno od proizvajalca|
2. rezervacija za ~ razred; cesta ~ega reda; poud.: ~a dama ZDA |žena predsednika ZDA|; Otroci so njena ~a skrb |najpomembnejša|; publ. igrati ~o violino |biti pri kakem dejanju vodilen, odločujoč|; zasesti ~o mesto; biti ~ na turnirju; ~a svetovna vojna
3. poud. ~ človek |(svetopisemski) Adam|; ~ krajec; ~a instanca, stopnja |najnižja, začetna|
4. sprednji: ~ sedež v avtomobilu; film. ~ plan |kar je na prizorišču gledalcu najbližje|; ~o kolo
pŕvi -ega m, člov. (ȓ) diplomirati med ~imi; nečlov. vrniti dolg ~ega v mesecu; praznik 6. ~ega ‹1.› |6. januarja|
pŕva -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȓ) Od desetih so izbrali ~o; nečlov., avt. žarg. voziti v ~i, s ~o v prvi prestavi
v pŕvo zapored. prisl. zv. (ȓ) ~ ~ je najtežje prvič

rahločúten -tna -o; -ejši -a -e (ú; ȗ; ú; ȗ) ~ človek; biti zelo ~; rahločuten do koga biti ~ ~ bolnika; rahločuten z/s kom biti ~ z beguncem
rahločútnost -i ž, pojm. (ú; ȗ) pomanjkanje ~i; molčati iz ~i; z ~jo govoriti o težavah

ráma -e ž (á) preložiti tovor z ~e na ~o; biti ranjen v ~o; poud.: stisniti glavo med ~e |iz strahu dati; predati se|; stati ob ~i najboljšemu |biti mu enakovreden|; publ. bojevati se z ~o ob ~i skupaj, složno

razpoložèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) veselo ~i ljudje; poud. razpoložen do koga/česa biti prijateljsko ~ ~ soseda |mu naklonjen|; razpoložen za kaj biti ~ ~ delo; publ. biti protifašistično ~ usmerjen, naravnan
razpoložênost -i ž, pojm. (é)

ród -ú tudi ród -a m, prva oblika v daj., mest. ed. rôdu tudi ródu; -ôva -ôv; -ôvi -ôv (ọ̑ ȗ; ọ̑) človeški ~; gledališki ~; rastlinski ~; četrti ~ izseljencev; ~ vojske; biti plemiškega ~u; po ~u biti kmet, Slovenec; kmet. rezati mladiko na ~; knj. pog. To je bilo za en ~ nazaj v prejšnjem rodu; poud.: nadaljevati tradicijo iz ~a v ~ |iz generacije v generacijo|; Mlajši ~ rad pleše |mlajši ljudje|; vznes. ljubiti svoj ~ narod; star. biti (si) v ~u v sorodu

sénca -e ž (ẹ̑) opaziti ~o za seboj; umakniti se v ~o; ležati v ~i; radarska ~; ~e dreves, hiš; temperatura zraka v ~i; polit. žarg. vlada v ~i |vlada opozicijske stranke|; poud.: Pokazal ni niti ~e strahu |niti malo, nič|; biti, ostati, živeti v ~i |biti neopažen, nepomemben|

seznàm -áma in seznám -a [sə in se] m (ȁ á; ȃ) ~ knjig, učencev; biti na ~u za stanovanje |biti med upravičenci|

skòk skóka in skòk skôka m (ȍ ọ́; ȍ ó) narediti pet ~ov; ~ z mesta; ~ čez potok; ~ čez konja, kozo; ~ na glavo; ~ skozi okno; ~ v višino; ~i v vodo; ~ ob palici, s palico; publ. velik gospodarski ~ države napredek; poud.: miselni ~i |nenadni prehodi|; ~ cen, proizvodnje |povečanje|; ~i temperature |naraščanje|; biti samo še ~ daleč |biti čisto blizu|; star. ubogati na ~ zelo hitro; pojm. v ~u ujeti žogo

skrupulózen -zna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ọ̑; ọ̑) neobč. ~ človek pretirano strog do sebe; poud. ~ izvajalec del |pretirano skrben, natančen|; omilj. ne biti ~ pri kupčijah |biti brezobziren|
skrupulóznost -i ž, pojm. (ọ̑)

sodník -a m, člov. (í) preiskovalni ~; nogometni ~; poud.: biti ~ pesniku |kritik|; stopiti pred ~a |biti obtožen, obdolžen|; ver. večni ~
sodníca -e ž, člov. (í)
sodníčin -a -o (ȋ)

spomín -a m, pojm. (ȋ) imeti dober ~; izgubiti ~; vizualni ~; ~ za številke; postaviti kip v ~ pesnika, pesniku, na pesnika; dobiti kaj v ~, za ~; rač. žarg. računalniški ~ pomnilnik; števn. obujati ~e; izdati ~e |knjigo|; poud.: imeti kratek ~ |biti pozabljiv|; biti zvest ~u koga |ravnati, kot je kdo delal|

sréčen -čna -o; -ejši -a -e tudi -êjši -a -e (ẹ́; ẹ́ ẹ̑ ẹ́; ẹ́; ȇ) ~ človek; biti zelo ~; poud. biti ~, da ribe prijemajo |zelo vesel, zadovoljen|; srečen z/s kom biti ~ z dekletom
sréčni -a -o (ẹ́) ~ dobitnik
sréčni -ega m, člov. (ẹ́) zavidati ~emu
sréčnost -i ž, pojm. (ẹ́)

stánje -a s, pojm. (á) ~ hiše po potresu; vzdrževati stroje v dobrem ~u; bolezensko ~; ~ omedlevice; publ. tovornjak v nevoznem ~u nevozen tovornjak; ●biti v stanju napisati pismo moči, biti zmožen

stŕt -a -o; bolj ~ (ȓ) ~ oreh; poud.: imeti ~o srce |biti zelo žalosten|; biti duševno ~ |zelo žalosten, brez volje do življenja|
stŕtost -i ž, pojm. (ȓ)

škóda1 -e ž, pojm. (ọ́) oceniti, poravnati ~o; gospodarska, politična ~; poudarjati obliko ●na ~o vsebine v škodo; zmotiti se v svojo ~o; biti na ~i → biti oškodovan; ~e je za več milijonov tolarjev

špíčast -a -o; bolj ~ (í) neknj. pog. ~ kamen koničast; neknj. pog., slabš.: imeti ~ jezik |biti odrezav, piker|; biti ~ pri jedi |izbirčen|

tábula ráza ~e ~e ž (ȃ á; ȃ ȃ) filoz. teza o ~i ~i; neobč., poud. biti ~ ~ |biti neveden|

toleránten -tna -o; -ejši -a -e (ȃ; ȃ) ~ človek strpen; toleranten do koga/česa biti ~ ~ drugače mislečih strpen; toleranten za kaj biti ~ ~ kako zdravilo |ga prenašati|; toleranten proti čemu biti ~ ~ kakemu zdravilu |ga prenašati|
tolerántnost -i ž, pojm. (ȃ)

tŕn -a m (ŕ)
1. ~ vrtnice; ~i na ribjih plavutih; poud.: ~ ljubosumnosti, zavisti |ljubosumnost, zavist|; biti na ~ih |biti vznemirjen, nestrpen|
2. vpeti ~ v primež; rastl.: beli ~ glog; kristusov ~ bodčec

tŕnje -a s, skup. (ŕ) posekati ~; poud. biti (ves) na ~u |biti vznemirjen, nestrpen|

udár -a tudi udàr -ára m (ȃ; ȁ á) državni ~; zračni ~; ~ mraza; ~i sekire udarci; poud. ~ usode |kar koga prizadene|; publ.: zahrbten ~ opozicije |nasprotovanje|; priti pod ~ zakona morati podrediti svoje delovanje zakonu; biti na ~u kritike biti kritično obravnavan

v3 [poudarjeno ú] predl., nepravilen je izgovor [və]; nasprotnostni par je iz
I. z mest.
1. mestovni prostorski stanovati ~ bloku; nastop ~ Celju; bolečina ~ prsih; delati ~ turizmu; skrčiti noge ~ kolenih; širok ~ pasu; stati ~ vodi; ostati ~ postelji; poud. kopati se ~ denarju |imeti dosti denarja|
2. časovni ~ četrtek; ~ prihodnjem letu; ~ davnih časih; ~ času kuge; ~ košnji otave med košnjo; sprehajati se ~ dežju; končati ~ roku; ●~ nedeljah ob nedeljah
3. povedkovniški biti ~ stiski; knj. pog. ~ redu dobro, prav; ostati ~ dvomih; poud. biti si ~ laseh |v sporu|; biti si ~ sorodu; ~ meni imaš prijatelja
4. vzročnostni ~ jezi si puliti lase; uboj ~ samoobrambi
5. lastnostni iti ~ parih; pomagati ~ denarju; poud. ravnati s kom ~ rokavicah |obzirno, previdno|; živeti ~ miru; umirjen ~ vedenju; podoben ~ hoji; ~ tretje gre rado; knj. pog. ~ redu človek dober, pošten
II. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. vá..
1. smerni prostorski priti ~ hišo; stopiti ~ dvigalo; metati ~ jamo, zrak; zaviti ~ desno; sesti ~ šolsko klop; poglobiti se vase; vpreči ~ jarem
2. mestovni prostorski rdeč ~ obraz; ranjen ~ ramo
3. časovni vrniti se ~ soboto; ~ prihodnje se poboljšaj
4. vezljivostni zaljubiti se ~ sošolko; Zaupam vanjo; verovati ~ Boga
5. povedkovniški spremeniti se ~ žabo; spraviti ~ red; To spada ~ redno delo; Pomlad prehaja ~ poletje; poud. lesti ~ dolgove |zadolževati se|; spustiti se ~ boj; razcepiti se ~ dva dela
6. vzročnostni dati ~ najem; povedati ~ opravičilo; vabiti ~ goste; obleka za ~ cerkev; strašilo za ~ proso
7. lastnostni zavpiti ~ en glas; igrati ~ troje; živeti ~ dvoje; zavit ~ brisačo

valôven -vna -o (ȏ)
valôvni -a -o (ȏ) ~ sunek; ~a dolžina; poud. biti s kom na isti ~i dolžini |biti enakega mnenja|

vôlk -a [u̯k] m živ., dv. -ôva -ôv, mn. -ôvi -ôv, star. im. mn. volcjé (ȏ) krdelo ~ov; ~ samotar; žival. sinji morski ~ sinji som; poud. biti ~ na kaj |biti pohlepen po čem|; člov., slabš. bati se človeških ~ov |zelo okrutnih, neusmiljenih ljudi|; pojm. od ježe dobiti ~a |vnetje kože|; igrati se ~a in ovce; glasb. žarg. ~ na violini nečist, hreščeč zven violine; snov., nestrok. zeleni ~ |strok. bakrov acetat|
volkúlja -e [u̯k] ž (ú)

vzhíčen -a -o; bolj ~ (ȋ) neobč. prevzet, navdušen: ~ glas; biti ~; vzhičen od koga/česa biti ~ ~ lepote narave; vzhičen nad kom/čim biti ~ ~ uspehom
vzhíčenost -i ž, pojm. (ȋ) neobč. prevzetost, navdušenost

vztrájen -jna -o; -ejši -a -e (á; ȃ; á; ȃ) ~ delavec; poud. ~ dež |dolgotrajen|; biti zelo ~; vztrajen pri čem biti ~ ~ delu; vztrajen v čem biti ~ ~ iskanju
vztrájnost -i ž, pojm. (á; ȃ) fiz. zakon ~i; poud. ~ dežja |dolgotrajnost|

vzvíšen -a -o; bolj ~ (ȋ) ~ prostor; biti preveč ~; vzvišen do koga/česa biti ~ ~ podrejenih; vzvišen nad kom/čim biti ~ ~ preprostimi ljudmi
vzvíšenost -i ž, pojm. (ȋ) odgovoriti s prezirljivo ~jo

zabíti -bíjem dov., nam. zabít/zabìt; zabítje; drugo gl. biti1 (í ȋ) kaj ~ kol v zemljo; šport. žarg. ~ gol dati, doseči; slabš. ~ vso plačo |zapraviti|; nizk. zabiti koga |odrezavo zavrniti|; zabiti kaj z/s čim ~ sod z veho; V stolpu je zabila ura |začela biti|
zabíti se -bíjem se (í ȋ) knj. pog. ~ ~ z avtom zaleteti se, trčiti; poud. zabiti se v kaj ~ ~ ~ študij |prizadevno se lotiti študija|
zabíti si -bíjem si (í ȋ) poud. kaj ~ ~ kaj v glavo |trdno se odločiti kaj doseči|

zanìč1 -- --; bolj ~ (ȉ) knj. pog.: ~ izdelek nekakovosten, neuporaben; ~ hrana brez okusa; premalo izdatna; imeti ~ oči biti zelo slaboviden; ~ vreme deževno, mrzlo; Bolnik je še ~ zelo slab, brez moči; To zdravilo je ~ zelo neučinkovito; zanič za kaj biti ~ ~ vojsko nesposoben

zapàh -áha m (ȁ á) lesen ~; vrata z ~om; okna na ~; poud. biti za ~i |biti zaprt|

zráven2 [və] povdk. (ȃ) Bil je ~, ko se je to zgodilo; knj. pog.: biti ~ pri vsaki stvari udeležen; imeti prste ~ biti vpleten

zúnaj2 nepravi predl. z rod. (ú)
1. mestovni prostorski pristati ~ zaznamovanega prostora; stanovati ~ Ljubljane
2. časovni sprejemati stranke ~ uradnih ur; publ. ~ sezone so cene nižje pred sezono in po njej
3. določevalni ostati ~ dosega topov; biti ~ (smrtne, življenjske) nevarnosti iz nevarnosti; roditi se ~ zakona biti nezakonski

želézo -a s, snov. (ẹ́) taliti ~; ~ v krvi; poud. Tega pa ne bo vzdržal, saj ni iz ~a |ni tako trden, močen|; skup. prekovati staro ~; poud. biti za (med) staro ~ |biti dotrajan, neuporaben|; števn., neknj. pog. razbeljeno ~ železen predmet; poud. imeti dve ~i v ognju |dva načrta hkrati|

žídan -a -o (ȋ) star. svilen; poud. biti ~e volje |biti dobre volje|

ájfrati -am nedov. -ajóč, -áje; ájfranje (ȃ) neknj. ljud. biti ljubosumen: močno ~

babičeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt; babičevánje; (-àt) (á ȗ) neobč. |opravljati babiški poklic, biti babica|

banováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt; banovánje; (-àt) (á ȗ) neobč. |biti ban|

blaznéti -ím nedov. blázni -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla, -èt/-ét; blaznênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Bolnik ~i; poud. blazneti od česa ~ ~ bolečine, veselja |burno izražati bolečino, veselje|; poud. blazneti za kom ~ ~ dekletom |biti močno zaljubljen|

blážen -a -o; bolj ~ (ȃ) poud. biti ves ~ |zelo srečen|
bláženi -a -o (ȃ) ver. ~ Anton Martin Slomšek
bláženi -ega m, člov. (ȃ) ver. biti prištet med ~e
bláženost -i ž, pojm. (ȃ) poud. trenutki ~i |velike sreče|; ver. doseči večno ~

blízu2 povdk. (í) Pomlad je ~; blizu komu/čemu biti ~ očetu; biti ~ resnici; Ta dva sta si ~

bolováti● -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt; bolovánje; (-àt) (á ȗ) biti bolan, bolehati

bóter -tra m, člov. (ọ́) biti komu ~; iti za ~a; pokr. Kam greste, ~ stric
bótra -e ž, člov. (ọ́) biti za ~o; pokr. Dober dan, ~ teta; pesn. ~ smrt

botrováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt; botrovánje; (-àt) (á ȗ) neobč. komu ~ otroku biti za botra; publ. botrovati čemu Mnogim prometnim nesrečam ~uje alkohol je glavni vzrok

ceremóniti -im nedov. ceremónjenje (ọ́ ọ̑) poud. |biti pretirano vljuden|

cmòk1 cmôka m (ȍ ó) razkosati ~; mn., snov. jesti češpljeve ~e; poud. imeti ~ v grlu |biti zelo žalosten, prizadet|

cvréti cvrèm nedov. cvrì -íte, cvróč; cvŕl -a, cvrét, cvŕt -a; cvrênje tudi cvŕtje; (cvrèt/cvrét) (ẹ́ ȅ) kaj ~ jajca, piščanca
cvréti jo cvrèm jo (ẹ́ ȅ) knj. pog., poud. ~ ~ po cesti z vso naglico |teči, bežati|
cvréti se cvrèm se (ẹ́ ȅ) poud. ~ ~ ves dan na plaži |biti na vročem soncu|

časnikáriti -im nedov. časnikárjenje (á ȃ) žarg. |biti časnikar|

čutíti in čútiti -im nedov. čúti -te in -íte, -èč -éča; čútil -íla, čúten -a; čútenje in čutênje; (čútit) (í/ȋ/ú ú) koga/kaj ~ bolečino, nevarnost; Pes ~i ljudi; čutiti kaj do koga ~ ljubezen do ljudi; čutiti kaj za koga ~ razumevanje za otroka; čutiti kaj pred kom/čim Pred očetom ~i strah; čutiti z/s kom ~ z reveži; globoko ~; Roka ne ~i več
čutíti ga in čútiti ga -im ga (í/ȋ/ú ú) knj. pog., poud. |biti vinjen|
čutíti se in čútiti se -im se (í/ȋ/ú ú) koga ~ ~ tujca v domovini; čutiti se kakšnega ~ močnega; Čutila se je dolžno, da pomaga; poud. V zraku se ~i pomlad |je|

da [poudarjeno dá] podr. vez.
1. v osebkovih odvisnikih Prav je, ~ si prišel; Veseli me, ~ si jih obiskal
2. v povedkovih odvisnikih Postal je tak, ~ ga ni mogoče več prenašati
3. v predmetnih odvisnikih Bojim se, ~ je prepozno; Vesela je, ~ si jo obiskal
4. v časovnih odvisnikih Počakal sem, ~ se je odkašljal
5. v načinovnih odvisnikih Stopil je v sobo, ne ~ bi potrkal; Sedel je tako, ~ ni spregovoril besede
6. v primerjalnih odvisnikih Smeje se, kakor ~ se ni nič zgodilo; Prime za kljuko, kot ~ hoče oditi
7. v posledičnih odvisnikih Tako jo je udaril, ~ se je kar opotekla; Zavriskal je, ~ je odmevalo od bregov
8. v namernih odvisnikih Dala je otroku igračo, ~ ne bi jokal; Povedal sem ti zato, ~ boš vedel
9. v pogojnih odvisnikih Vse bi bilo lahko drugače, ~ nismo bili tako lahkomiselni ko ne bi bili; star. Vse bi zapravil, ~ mu ne bi branila žena če
10. v dopustnih odvisnikih Trepeta, ~ sam ne ve zakaj čeprav
11. v prilastkovih odvisnikih Kje so prepadi, ~ nisem pogreznil se vanje v katere
12. v členkovni rabi ~ mi pri priči izgineš |izgini|; Pa ne ~ si bolan |menda nisi|; poud. ~ te ni sram |sram bi te moralo biti|; Ne maram zanj, ~ boš vedel |vedi|; Živela sta zadovoljno, ~ ne govorim srečno |rekli bi|; Takoj pridem, samo ~ se oblečem |toliko počakaj(te)|; Baje ~ se pripelje z letalom; Toliko ~ je spregovoril, že so protestirali |komaj|; Vino je toliko ~ ne zastonj |skoraj zastonj|; neknj. pog. Če mi je všeč? Pa ja ~ |seveda|

dedkováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála; dedkovánje; (-àt) (á ȗ) poud. |biti dedek|

dekanováti -újem nedov. -ujóč; dekanovánje (á ȗ) neobč. |biti dekan|

délati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; délanje (ẹ́ ẹ̑)
1. kaj ~ čevlje, malto; žarg. ~ glavo operirati; ~ čudeže; ~ izpit |opravljati|; ~ maturo |maturirati|; ~ korake |korakati|; ~ kupčije |kupčevati|; ~ napake |motiti se|; ~ nemir; Vaša obleka se že ~a; delati kaj iz česa ~ gumi iz kavčuka; delati kaj z/s čim ~ cesto s stroji; ~ glasove z govorilnimi organi |tvoriti|; delati koga/kaj kakšnega/kakšno ~ kaj zanimivo; Ta frizura jo ~a mlajšo |jo pomlajuje|; delati komu kaj ~ fantu novo obleko; poud. ~ staršem žalost, veselje |žalostiti, veseliti jih|; delati proti komu/čemu ~ ~ oblasti, okupatorju |delovati|; Veliko ~amo ●na tem za to; delati za koga/kaj ~ ~ brata; ~ ~ mir na svetu; ~ ~ stranke od desete do dvanajste ure; ●delati na čem ~ ~ slovarju pri slovarju; sestavljati slovar; delati z/s kom/čim ~ s kemikalijami |imeti opraviti|; knj. pog. Rad ~a z ljudmi; grdo ~ z otroki, z jezikom |ravnati|
2. ~ in počivati; ~ na polju, pri stroju, v podjetju; ~ od jutra do večera; dobro, uspešno ~; ~ na roko, ročno; ~ kot konj, kot mravlja, kot črna živina; ~ kakor za stavo |hitro|; knj. pog.: Srce je začelo spet ~ biti, utripati; Naprave odlično ~ajo delujejo; Sin že ~a je zaposlen; Strup je začel hitro ~ delovati, učinkovati
délati se -am se (ẹ́ ẹ̑)
1. Led se ~a; Mrak se ~a mrači se; Škoda se ~a
2. delati se kakšnega tudi kakšen ~ ~ bolnega tudi bolan; ~a ~, da spi

delíti -ím nedov. dêli -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, deljèn -êna; deljênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga/kaj ~ dobiček; ~ njivo, besede; Zid ju ~i; deliti kaj od česa Ograja ~i vrt od ceste; deliti kaj z/s kom/čim ~ sobo s prijateljem; ~ dvajset s pet; publ. ~ mnenje s kom → biti istega mnenja; deliti komu kaj ~ otrokom darove; naučiti se ~
delíti se -ím se (í/ȋ í) Celica se ~i; Soglasniki se ~ijo na zvočnike in nezvočnike

dežúrati -am nedov. -ajóč; dežúranje (ȗ) |biti dežuren|: ~ v izmenah

direktorováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt; direktorovánje; (-àt) (ȃ ȗ) neobč. |biti direktor|

distánca -e ž, pojm. (ȃ) povečati ~o razdaljo, oddaljenost; knj. pog. držati koga na, v ~i |ne biti z njim preveč prijazen, domač|

dobívati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; dobívanje (í) kaj ~ darila, pisma; ~ sive lase |siveti|; ~ ugled; knj. pog. ~ trebuh rediti se; °~ na ugledu postajati ugleden; dobivati kaj iz česa ~ žveplo iz žveplove rude pridobivati
dobívati jih -am jih (í) knj. pog., poud. |biti (večkrat) tepen|: ~ ~ od očeta; ~ ~ po grbi
dobívati se -am se (í) knj. pog. sestajati se, shajati se: z/s kom ~ ~ z dekletom

domá mestov. prostor. prisl. (ȃ) stanovati ~; ~ pri starših; pri nas ~; obleka za ~; pridelati vse ~; biti, ostati ~; knj. pog. biti ~ v čem |dobro se spoznati na kaj|; Bodite kakor ~

domàč -áča -e; bolj ~ (ȁ á á) biti, postati ~; čisto ~; domač z/s kom biti ~ s sosedi
domáči -a -e (á) ~ praznik; ~a naloga; ~e vino; pesn. ~e ognjišče dom, družina
domáči -ega m, člov. (á) naši ~i; knj. pog. navijati za ~e za domače tekmovalce
domáče -ega s, snov. (á) prakt.sp. kozarček ~ega |doma pridelanega vina|
po domáče nač. prisl. zv. (á) ~ ~ povedati; poud. To je, ~ ~ rečeno, neumnost |povedano brez olepšavanja|; iron. Tam gre vse preveč ~ ~ |ni prave delovne discipline, odgovornosti|

dopádati -am tudi dopádati se -am se nedov. -ajóč (se), -áje (se); dopádanje (á ȃ; ȃ) neknj. pog. biti všeč, ugajati: komu Igra (se) nam je dopadala

dopásti se -pádem se dov., nam. dopàst se; dopádenje; drugo gl. pasti1 (á; á ȃ) neknj. pog. biti všeč, ugajati: komu ~ ~ dekletu, sam sebi

dosèg -éga m, pojm. (ȅ ẹ́)
1. približati se na ~; biti na ~u; priti v ~ strelov; biti v ~u strojnic; ~ radarja; ~ idealov doseganje; ~ rakete domet
2. števn. ~i v režiji dosežki, uspehi

drhtéti -ím nedov. dŕhti -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; drhtênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) ~ od mraza; poud. ~ od žalosti |biti zelo žalosten|

drugáčen -čna -o drug. kak. zaim. (ȃ)
1. |ne tak|: ~ odgovor; ~o blago; biti ~ od bratov; poskusiti na ~ način drugače
2. |ne te vrste|: Danes so nam potrebni ~i strokovnjaki; biti ~ih misli drugih
3. Mesto se mi zdi čisto ~o spremenjeno
drugáčnost -i ž, pojm. (ȃ)

drugováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt; drugovánje; (-àt) (á ȗ) star. komu ~ bolniku delati družbo; star. drugovati z/s kom prijateljevati; star. ~ pri poroki |biti za druga, družico|

dvóm -a tudi dvòm dvôma m, pojm. (ọ̑; ȍ ó) znebiti se ~a, ~ov; ~ nad čim, o čem, °v kaj; ~, ali je vse to potrebno; živeti v ~u; biti v ~u, ~ih; poud. ni (nobenega) ~a, da pride |gotovo|; brez dvoma poud. biti ~ ~ boljši |prav gotovo|

eksistírati -am nedov. -ajóč; eksistíranje (ȋ) biti, obstajati: ~ajo še drugi svetovi; poud.: težko ~ |živeti, shajati|; Ta problem zanj sploh ne ~a |ga ne pozna, prizna|

fásati fášem dvovid., nedov. fašóč; fásanje (ȃ) neknj. pog. dobiti, prejeti: kaj ~ nove čevlje; ~ nahod; ~ klofuto
fásati jih fášem jih (ȃ) neknj. pog. ~ ~ od očeta biti tepen

fijakáriti -im nedov. fijakárjenje (á ȃ) neknj. pog. |biti izvošček, prevoznik|

frléti -ím nedov. fŕli -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; frlênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Metulji ~ijo okoli rož; Lasje mu ~ijo na vse strani; knj. pog., poud. Dekle je začelo ~ |biti zaljubljeno|

fúčkati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; fúčkanje (ȗ) pokr. vzh. žvižgati, piskati: kaj ~ melodijo
fúčkati se -am se (ȗ) neknj. pog., s smiselnim osebkom komu (ne) biti mar, (ne) prizadevati: To se mi ~a

funkcionáriti -im [ijo] nedov. funkcionárjenje (á ȃ) neobč., poud. ~ v različnih društvih |biti funkcionar|

gádji -a -e (ȃ) ~ pik; poud. ~a zalega |hudobni, ničvredni ljudje|
po gádje primer. prisl. zv. (ȃ) ~ ~ se zvijati; poud. ~ ~ pihati |biti zelo jezen|

glásen -sna -o, tudi glasán glásna -ó; -êjši -a -e (á; ȃ á ọ̑; ȇ) ~ pogovor; biti preveč ~
glásni -a -o (á) ~o branje
glásni -ega m, člov. (á) biti med najbolj ~mi
glásno -ega s, pojm. (á) zavrteti gumb pri radiu na ~o
glásnost -i ž, pojm. (á)

glaváriti -im nedov. -èč -éča; glavárjenje (á ȃ) star. |biti poglavar|: komu/čemu ~ četi

gníti gníjem nedov., 3. os. mn., neobč. gnijó, gníj -te, -óč; gníl -a; gnítje; (-ìt/-ít) (í; í ȋ) Krompir ~e; slabš. ~ doma brez dela |biti nedejaven|

golomráziti -i nedov. golomrázenje (á ȃ) star. |biti mrzlo brez snega|

goréti -ím nedov. gôri -íte, -èč -éča; gôrel -éla; gorênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Suha drva dobro ~ijo; Žarnica ne ~i več; poud. goreti od česa ~ ~ nestrpnosti, sovraštva |biti zelo nestrpen, poln sovraštva|; poud. goreti za koga/kaj ~ ~ šport |zelo se zavzemati, navduševati|; brezos. V štedilniku ves dan ~i; poud. Otrok je bolan, ves ~i |je razgret, ima vročino|

gòst gôsta m, člov., im. mn. gôstje tudi gôsti; v zvezi biti v gostéh (ȍ ó) imeti ~e; priti v ~e; publ. visoki ~ |državnik|
gôstja -e ž, člov. (ó)

gostáčiti -im nedov. gostáčenje (á ȃ) |zasilno stanovati; biti najemnik|

gostováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt; gostovánje; (-àt) (á ȗ) Danes ~uje mariborska drama; ~ pri prijateljih |biti gost|

govoránčiti -im nedov. govoránčenje (á ȃ; ȃ) slabš. ~ na proslavah |biti govornik|; slabš. govorančiti o čem ~ ~ vsem mogočem |razvlečeno govoriti|

graščakováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála; graščakovánje; (-àt) (á ȗ) neobč. |biti graščak|

grbáča -e ž (á) poud. |hrbet|; slabš. dobiti jih po ~i |biti tepen|

gŕd -a -o in gŕd -a -ó; gŕši -a -e, tudi gŕji -a -e (ȓ ŕ ŕ; ȓ ŕ ọ̑; ȓ; ȓ) ~ obraz; poud.: ~ naklep; ~a bolečina |zelo huda|; ~a napaka |zelo velika|; grd do koga biti ~ ~ žene |slabo, neprimerno ravnati z njo|; grd z/s kom biti ~ ~ sodelavci |neobziren, neustrežljiv|
gŕda -e ž, člov., rod. mn. -ih (ŕ) ~e ne mara, lepe pa ne dobi
gŕdo -ega s, pojm. (ŕ) mesto ~ega v umetnosti
z gŕdo nač. prisl. zv. (ȓ) doseči kaj z lepo ali ~ ~
gŕdost -i ž, pojm. (ŕ)

grévati -am nedov. -ajóč, -áje; grévanje (ẹ́; ẹ̑) zastar. žal biti, kesati se: koga Mater ~a, da ni bolj pazila nanj

grobijániti -im nedov. grobijánjenje (á ȃ) poud. |biti grob|

hájkati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; hájkanje (ȃ) koga Italijani so hajkali partizane
hájkati se -am se (ȃ) |biti preganjan|: Že tri leta se ~amo po gozdovih

hiševáti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt; hiševánje; (-àt) (á ȗ) star. biti gospodar, gospodariti: ~ na dveh gruntih

hláden -dna -o tudi hladán hládna -ó; -êjši -a -e (á; ȃ á ọ̑; ȇ) ~ zrak; biti, ostati ~; zdrav. spolno ~; hladen do koga biti ~ ~ gostov
hládni -a -o (á) friz. ~a trajna
hládno -ega s, snov. (á) popiti kaj ~ega; pojm. dati mleko na ~o; žarg. spraviti koga na ~o |zapreti ga|
hládnost -i ž, pojm. (á)

hlapčeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt; hlapčevánje; (-àt) (á ȗ) ~ pri različnih kmetih; slabš. hlapčevati komu ~ nadrejenim |biti pretirano uslužen do njih|

hodíti hódim nedov. hôdi -íte, -èč -éča; hôdil -íla, hôdit; (hôdit) (í/ȋ ọ́) Otrok že ~i; poud. Kod pa tako dolgo ~i |Kje je, kje se mudi, zadržuje|; Srečno hôdi; ~ ribe lovit; ~ po blatu; ~ tri ure; ~ ob palici, s palico; ~ po dveh, po štirih nogah; ~ na počitnice; ~ na zajce |zajčji lov|; ~ v službo; z notranjim predmetom hoditi kaj neobč. ~ svoja pota ne biti dovzeten za vplive; knj. pog. hoditi z/s kom Že tri leta ~i z njo je z njo v ljubezenskem odnosu; knj. pog. hoditi za kom Že dolgo ~i ~ njo si prizadeva pridobiti njeno ljubezensko naklonjenost; poud.: poleti ~ brez srajce |ne nositi je|; ~ v črnem |oblačiti se v črno, žalovati za kom|

hotéti hóčem nedov. hôti -íte, hotèč -éča, 3. os. mn., star. hoté; hôtel -éla, -èn -êna; hotênje; (-èt/-ét); neknj. pog. čèm čèš [če tudi čə] čè, čêva čêta tudi čvà čtà, čêmo čête čêjo tudi čmò čtè čjò (čȅm čȅš čȅ, čéva čéta tudi čvȋ čtȋ, čémo čéte čéjo tudi čmȍ čtȅ čjȍ); nikalno nóčem, pokr. nêčem, star. néčem (ẹ́ ọ́ nọ́čem néčem nẹ́čem) koga/kaj ~ novo obleko; z delnim rod. ~ kruha; hoteti koga za kaj Njo ~e za ženo; poud. hoteti komu kaj ~ prijatelju vse dobro |želeti|; Kaj mi ~e hiša, če ne morem stanovati v njej |pomaga, koristi|; ~ biti gospodar v svoji hiši; poud. Drva nočejo goreti |nerada gorijo|; brezos. Noče se zdaniti; v pogojniku Bi mi hotel dati malo vode |izraža omiljeno zapoved, prošnjo|; ~em reči, da to ni res; z izpustom Pa pojdi, če ~eš; poud.: Noge ga niso hotele nositi |ni mogel hoditi|; O tem še slišati noče |noče razpravljati; tega ne dovoli|; neknj. pog.: Kaj mu č(e)mo dati naj mu damo, naj bi mu dali; brezos. Slabo mi če biti Slabo mi postaja; nevtr. Živim, kot drugi ~jo; z ozir. prisl. zaim.: Naj stori, kakor ~e; Naj stane, kar ~e |kolikor pač bo|; poud.: To je moj sorodnik ali, če ~eš, moj nečak |natančneje povedano|; To moraš hočeš nočeš storiti |četudi proti svoji volji|; Hotel ne hotel, moral se je umakniti |nič ni pomagalo|
hotéti se hočem se (ẹ́ ọ́) s smiselnim osebkom komu česa ~e ~ jim petja; ~e ~ jim iti; poud. Obleka se ~e trgati |se že trga|

humán -a -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȃ; ȃ) |človekoljuben; človeški|: ~ človek; human do koga biti ~ ~ svojih nasprotnikov; human z/s kom biti ~ z ujetniki
humáni -a -o (ȃ) ~ virus
humánost -i ž, pojm. (ȃ)

igráti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; igránje; (-àt) (á ȃ) koga/kaj ~ domine; ~ flavto v orkestru; ~ Hamleta; Olimpija je igrala z Milanom, publ. proti Milanu; poud. ~ prizadetost |hliniti|; publ.: ~ prvo violino biti vodilen, odločilen pri kakem dejanju, ravnanju; To ne ~a nobene vloge ni pomembno, je nepomembno; nevtr. igrati (na) kaj ~ (~) klavir, violino; igrati komu kaj ~ poslušalcem vesele poskočnice; ~ v gledališču; ~ na srečo; ~ po notah; ~ za denar, za zabavo; šport. ~ neodločeno; poud.: Ves čas samo ~a |se pretvarja|; ~ na vse ali nič |tako, da se vse dobi ali izgubi|; ~ z odprtimi kartami |javno kazati svoje namene|
igráti se -ám se (á ȃ) kaj ~ ~ slepe miši; poud. ~ ~ skrivalnice |ne govoriti, ne ravnati odkrito|; ~ ~ na dvorišču; igrati se z/s kom/čim ~ ~ z avtomobilčki, z žogo; poud.: Dekle se samo ~a s fantom |ni resno zaljubljena vanj|; ~ ~ z zdravjem |imeti lahkomiseln odnos do njega|

imún -a -o (ȗ) odporen proti mikroorganizmom: ~ človek; biti ~; imun proti čemu ~ ~ oslovskemu kašlju; neobč. imun za kaj biti ~ ~ tuje vplive nesprejemljiv
imúnost -i ž, pojm. (ȗ)

inklinírati -am nedov. -ajóč; -an -ana; inkliníranje (ȋ) neobč. nagibati se, težiti, biti dovzeten: k/h čemu ~ h glasbi, k pitju alkoholnih pijač

iróničen -čna -o; bolj ~ (ọ́) posmehljiv: ~ nasmeh; biti preveč ~; ironičen do koga biti ~ ~ prijatelja
iróničnost -i ž, pojm. (ọ́) posmehljivost

iz [poudarjeno íz] predl. z rod., nasprotnostni par je v
1. izhodiščni prostor. priti ~ hiše; stopiti ~ avtomobila; izstopiti ~ stranke; izgnati ~ države; zleteti ~ gnezda; kapljati ~ pipe; vrniti se ~ Škofje Loke; pismo ~ Nemčije; izgon ~ raja; strel ~ puške; rešitev ~ nevarnosti
2. časovni spomin ~ davnih dni; utopija ~ leta tri tisoč; Poznam ga še ~ izseljenstva, ~ mladosti
3. vezljivostni norčevati se ~ njegove revščine
4. izvorni
a) izhajati ~ kmečkega stanu; hči ~ drugega zakona; arija ~ opere; napredovati ~ asistenta v docenta
b) kruh ~ grobe moke; kipec ~ žadovca; spomenik ~ marmorja; ustvariti ~ nič
5. vzročnostni storiti napako ~ strahu; vprašati ~ radovednosti; uboj ~ malomarnosti
6. lastnostni čestitati ~ srca; imeti rad ~ dna duše; čakati ~ dneva v dan; živeti ~ rok v usta; človek ~ knjige; naloga ~ matematike
7. povedkovniški dati ~ rok |izročiti|; biti ~ mode; žarg. biti ~ forme; Bolnik je že ~ nevarnosti

izbíjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; izbíjanje (í) kaj ~ zagozde; fiz. ~ elektrone iz kovin; izbijati komu/čemu kaj ~ napadalcu orožje iz rok; poud. ~ otroku trmo |dosegati, da preneha biti trmast|; ●~ na dan pojavljati se, kazati se; šport. bližati in ~ pri balinanju

izmojstríti -ím dov. izmójstril -íla, nam. izmojstrít/izmojstrìt; izmojstrênje; drugo gl. mojstriti (í/ȋ í) redk. koga/kaj Kovač ga je dobro izmojstril izučil, usposobil; ~ nasprotja, težave obvladati jih, biti jim kos

izpolníti in izpôlniti -im [u̯n] dov. izpôlnjenje; drugo gl. polniti (í/ȋ/ó ó) kaj
1. ~ dolžnost, povelje; ~ obljubo; publ.: ~ načrt uresničiti; ~ vsa pričakovanja |biti zelo uspešen|
2. ~ prijavnico, obrazec, rubriko; ~ steno s policami

izprašíti -ím dov. izprášil -íla, nam. izprašít/izprašìt; izprašênje; drugo gl. prašiti (í/ȋ í) kaj ~ obleko, preprogo; izprašiti komu kaj poud. ~ sinu lahkomiselnost iz glave |doseči, da preneha biti lahkomiseln|; šalj. ~ otroku hlače, zadnjico |natepsti ga|

izšíbati -am dov. -an -ana; izšíbanje (ȋ) koga/kaj ~ tatove; neobč. izšibati komu kaj ~ otroku trmo |doseči, da preneha biti trmast|

iztrésati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; iztrésanje (ẹ́) kaj iz česa ~ orehe iz vreče; ~ vrečo; poud. Nebo je iztresalo dež |Močno je deževalo|; poud. iztresati kaj na koga ~ nejevoljo na sodelavce |biti nejevoljen|
iztrésati se -am se (ẹ́) iz česa Jabolka se ~ajo iz vreče

iztŕgati -am dov. -an -ana; iztŕganje (ŕ ȓ) kaj iz česa ~ list iz bloka; poud.: ~ posamezne stavke, povedi iz razprave |neustrezno izločiti iz sobesedila|; ~ si kaj iz spomina |pozabiti|; poud. iztrgati koga iz česa ~ otroka iz igre, zamišljenosti; Ne more je ~ iz srca |pozabiti; prenehati biti zaljubljen|; iztrgati komu kaj ~ sprehajalki torbico iz rok; poud. ~ dekletu resnico, skrivnost |s silo izvedeti|; poud. iztrgati koga/kaj komu/čemu ~ deželo tujcu |vzeti|; ~ otroka slabi družbi |rešiti ga slabe družbe|
iztŕgati se -am se (ŕ ȓ) komu Konj se mu je iztrgal in zbežal; iztrgati se iz česa ~ ~ ~ objema

izviséti -ím dov. izvisênje; drugo gl. viseti (ẹ́ í) publ. |biti neuspešen|: pri kom/čem ~ ~ dekletu; ~ ~ razpisu za posojila

jézen -zna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ẹ́ ẹ̑ ẹ́; ẹ́) ~i mladeniči; poud.: ~i časi |neugodni, hudi|; ~i valovi |siloviti, divji|; nevtr. biti zelo ~; jezen na koga/kaj biti ~ ~ kolege
jéznost -i ž, pojm. (ẹ́)

jih [poudarjeno jìh] prosti zaimenski morfem dobiti ~ |biti tepen|

kápa -e ž (á) vojaška ~; sušilna ~; škofovska ~ mitra; ~ pri žganjarskem kotlu; knj. pog., poud. imeti ga pod ~o |biti vinjen|

kaplanováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt; kaplanovánje; (-àt) (á ȗ) neobč. |biti kaplan|

kapricírati se -am se nedov. -ajóč se; kapricíranje (ȋ) poud. glede česa ~ ~ ~ hrane |biti izbirčen pri hrani|; poud. kapricirati se na kaj ~a ~ prav na to barvo |jo hoče, zahteva|

kasnéti -ím nedov. kásni -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; kasnênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) neobč. zamujati, biti pozen: Zorenje sadja je kasnelo

kasníti -ím nedov. kásni -íte, -èč -éča; -íl -íla; kasnjênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) neobč. zamujati, biti pozen: Vlak ~i; kasniti z/s čim ~ z deli zaostajati

katéri3 -a -o poljubn. vrst. zaim. (ẹ́; ẹ̑) Se ~ učenec prijavlja za to nalogo; Če ~a gospa ne more več hoditi, se lahko pelje; Če se ~o mesto ni vdalo, so ga po zavzetju razrušili
katéri -ega m, člov. (ẹ́; ẹ̑) ~i hočete biti prej na vrhu, lahko greste po tej strmi bližnjici
katéra -e ž, člov., rod. mn. -ih (ẹ́; ẹ̑) Nekdo trka. Naj mu gre ~a odpret; Mar ~a ni lepa, dokler je mlada
katéro -ega s (ẹ́; ẹ̑) Biti v taborišču ali služiti tuji vojski: ali je ~emu mogoče dajati prednost

kázen -zni ž (ȃ) odpustiti otroku ~; plačati ~; ~ za tatvino; dati ~ kaznovati; dobiti ~ biti kaznovan; stroga ~; denarna, telesna ~; pravn. ~ zaplembe premoženja; za ~ ostati doma; strah pred ~ijo

klápati -am nedov. -ajóč; klápanje (á; ȃ ȃ) sleng. biti v redu, ujemati se: Tukaj nekaj ne ~a

klécati -am nedov. -ajóč, -áje; klécanje (ẹ́; ẹ̑) ~ med hojo; poud. ~ od utrujenosti |biti zelo utrujen|

klistírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; klistíranje (ȋ) koga ~ bolnika; nizk. ~ prišleca z vprašanji |biti vsiljiv, radoveden|

kneževáti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála; kneževánje; (-àt) (á ȗ) neobč. |biti knez|

kontaktírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; kontaktíranje (ȋ) knj. pog. |biti v stiku, zvezi s kom|: z/s kom ~ z ljudmi; °kontaktirati koga kontaktirati s kom

kontrastírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; kontrastíranje (ȋ)
1. |biti v kontrastu|: komu/čemu Orkester ritmično ~a solistu; kontrastirati z/s čim Zavesa ~a z barvo sten
2. |dajati, postavljati v kontrast|: kontrastirati koga/kaj ~ dvoje svetov v drami; kontrastirati koga/kaj z/s kom/čim Pisatelj ~a negativnega junaka s pozitivnim

konvenírati -am nedov. -ajóč; konveníranje (ȋ) ustrezati, biti primeren: komu Poslano blago nam ~a

kópati tudi kopáti -am in kópati tudi kopáti -ljem nedov. kópaj -te tudi -ájte in kóplji -te tudi -íte, -ajóč, -áje; kópal -ála, kópat, kópan -a; kópanje in kopánje; (kópat) (ọ́/á ọ́; ọ́/á ọ́) koga/kaj ~ otroka, bolnika
kópati se tudi kopáti se -am se in kópati se tudi kopáti se -ljem se (ọ́/á ọ́; ọ́/á ọ́) Šla sta se kopat; poud. ~ ~ v znoju |zelo se znojiti|; ~ ~ v sreči |biti zelo srečen|

kór -a m (ọ̑) stati pod ~om; knj. pog. peti na ~u biti cerkveni pevec, cerkvena pevka; arhit. prezbiterij

korístiti -im nedov. koríščen -a; koríščenje (í ȋ; ȋ) komu/čemu Kar enemu ~i, drugemu škoduje; koristiti za kaj Telesne vaje ~ijo ~ krepitev organizma; ●koristiti kaj ~ letni dopust biti na letnem dopustu; ~ olajšave na železnici dobiti, prejemati; Za prevoz ~ijo železnico uporabljajo

kraljeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt; kraljevánje; (-àt) (á ȗ) ~ do smrti; kraljevati komu/čemu ~ deželi, podložnikom; star. kraljevati nad kom/čim ~ ~ tlačani biti neomejen gospodar; poud.: Na hribu ~uje mogočen grad |stoji, se dviga|; V hiši je on kraljeval |je bil neomejen gospodar|

krítičen -čna -o; -ejši -a -e (í; í) ~ pregled; publ. ~o pomanjkanje premoga |zelo veliko|; biti zelo ~; publ. Položaj je zelo ~ |težek, težaven|; zdrav. Bolnikovo stanje je ~o |zelo slabo|; kritičen do koga/česa biti ~ ~ družbenih razmer
krítični -a -o (í) slovstv. ~ realizem
krítičnost -i ž, pojm. (í)

krív -a -o tudi krív -a -ó; bolj ~ (ȋ í í; ȋ í ọ̑)
1. ~a črta; neobč. ~a pot nepoštena, napačna; pesn. sreča ~a nesreča
2. čutiti se ~ega; publ. spoznati koga za ~ega odločiti, da je kriv; kriv česa biti ~ smrti, nesreče; kriv za kaj biti ~ ~ tako stanje
krívi -a -o (í) ~a prisega
krívi -ega m, člov. (í) kaznovati ~ega
po krívem nač. prisl. zv. (í) ~ ~ obdolžiti

lákomen -mna -o; -ejši -a -e (á; á) ~ človek; lakomen česa biti ~ zemlje; lakomen na kaj biti ~ ~ meso
lákomnost -i ž, pojm. (á) ~ človeka; lákomnost po čem ~ po denarju, zemlji

lepéti -ím nedov. lêpi -íte tudi lépi -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; lepênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) neobč. Na čevljih ~i blato se drži, se prijema; redk. lepeti na čem ~ ~ bogastvu |biti notranje, čustveno navezan nanj|

letéti -ím nedov. lêti -íte, -èč -éča; lêtel -éla, -èt/-ét; letênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Čebela, ptič ~i; Skakalec se je odgnal in ~i; poud.: Čolnič ~i od brega |se hitro premika|; Leta kar ~ijo |hitro minevajo|; ~ v knjigarno po knjigo |teči, hiteti|; knj. pog. Omet ~i stran odpada; dvovid. ~ iz službe biti odpuščen; leteti na koga/kaj Očitki ~ijo name

letováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt; letovánje; (-àt) (á ȗ) publ. biti na dopustu, počitnicah: ~ na morju, v planinah

lèv lêva tudi lèv léva m živ. (ȅ é; ȅ ȇ; ȅ ẹ́; ȅ ẹ̑) lov na ~e; biti rojen v znamenju ~a; pal. jamski ~; poud. v boju biti ~ |junaški|; člov., poud. gledališki ~ |slaven igralec|
levínja -e tudi lêvinja -e ž (í; é; ȇ) ~ z mladiči; člov., poud. izkušena ~ |junaška ženska|

lévi -a -o (ẹ́) ~a roka; ~a politična stranka; poud.: vstati z ~o nogo |biti slabo razpoložen|; narediti kaj z ~o roko |z lahkoto, brez težav; ne temeljito, površno|
léva -e ž, rod. mn. -ih (ẹ́) pisati z ~o; korakati: ~, desna; od ~e proti desni; zaviti v ~o; hoditi po ~i; obrt. plesti ~e leve pentlje
lévost -i ž, pojm. (ẹ́)

lísta -e ž (ȋ) sestaviti ~o seznam; tečajna ~; publ. vpisati se v ~o najboljših |biti med najboljšimi|

ljubeznív -a -o; -ejši -a -e (í; ȋ í í; í) ~ fant; biti zelo ~; ljubezniv do koga ~ ~ vseh; ljubezniv z/s kom biti ~ z bolnikom
ljubeznívost -i ž, pojm. (í) ~ gostitelja; števn. pripovedovati ~i

lovíti -ím nedov. lôvi -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, lovljèn -êna; lovljênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga/kaj ~ bežečega; Hodila sta rake lovit; ~ ribe na črva, na muho; poud.: ~ vsako besedo, gib |prizadevati si slišati, videti|; ~ sapo, zrak |težko, sunkovito dihati|; jecljati in ~ besede |iskati primerne izraze|; loviti koga za kaj Otrok ~i mater za krilo; poud. ~ koga za besedo |nenaklonjeno mu pripisovati določeno mnenje, pojmovanje|
lovíti se -ím se (í/ȋ í) Muhe se ~ijo v pajčevino; Otroci so se šli lovit; poud. ~ ~ pri delu zaradi neizkušenosti |imeti težave, biti negotov|; loviti se za kaj Omahoval je in se lovil za stol; poud. ~ ~ ~ vsako bilko |obupano iskati rešitev|; poud. loviti se za čim ~ ~ ~ dobičkom |zelo si prizadevati zanj|

málo4 mer. prisl. (á)
1. biti ~ pomemben, vreden; ~ govoriti, veljati; biti že ~ črviv; priti ~ prej; ~ bolj se potrudi; olepš. ~ hvaležna naloga |nehvaležna|
2. poud., v nikalnih stavkih |prav nič|: Še ~ ji ni podoben; To me niti ~ ne zanima; Tudi ~ ga ne mara; Pisem ni bilo ~ |je bilo precej|
málo po málo mer. prisl. zv. (á á) ~ ~ ~ sneži
málo po málem mer. prisl. zv. (á á) ~ ~ ~ srkati kavo

maníra -e ž (ȋ) ~e izkušenega poslovneža |način vedenja, navade|; imeti ~o |biti lepega vedenja|; motiv tihožitja kot ~ v slikarstvu določenega obdobja; pri ustvarjanju zaiti v ~o

marodírati -am nedov. -ajóč; marodíranje (ȋ) neknj. ljud. |biti na bolniškem dopustu|: ves teden ~

mésec -a [sə] tudi mésec -sca m z -em (ẹ̑; ẹ̑)
1. navesti ~ in leto; ~a aprila, star. aprila ~a; 10. tega ~a; ~ knjige; prakt.sp. dobiti pet ~ev biti obsojen na pet mesecev zapora
2. ~ sveti, zaide; Oblaki zakrivajo ~; polet na ~; zvezdosl. zvezdni, sinodski ~

metjé -êja m z -em pojm. (ẹ̑ ȇ) imeti dognan, izdelan ~ |biti tehnično zelo usposobljen|; obvladati svoj ~ (delo, obrt)

mímo2 povdk. (ȋ) knj. pog., v zvezi biti mimo miniti, preiti: Prve jagode so ~; Nevarnost je ~

ministrováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt; ministrovánje; (-àt) (á ȗ) neobč. |biti minister|

mirováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála; mirovánje; (-àt) (á ȗ) Bolnik mora ~; poud. Ne more ~ z jezikom |biti tiho, molčati|; pravn. Postopek ~uje

mlád -a -o tudi mlád -a -ó; mlájši -a -e (ȃ á á; ȃ á ọ̑; ȃ) ~ človek; biti še ~; umreti ~; knj. pog. mlad za kaj biti še ~ ~ kako vlogo premlad
mládi -a -o (á) ~ sir; ~ vojak |novinec|; pokr. ~ mesec mlaj; star. ~o leto pomlad
mlájši -a -e (ȃ) ~ brat; ~a ženska; poklicati Marijo Plaznik ~o
mládi -ega m, člov. (ȃ) ~ so šli v kino; ~ se je sprl s taščo |zet|; živ. sinica ima ~e
mlájši -ega m, člov. (ȃ) pri hiši je ostal ~
nàjmlájši -ega tudi nájmlájši -ega m, člov. (ȁȃ; ȃȃ) zapustiti imetje ~emu
mláda -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) ~ ima domotožje |snaha|; neknj. pog. ta ~ snaha
nàjmlájša -e tudi nájmlájša -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȁȃ; ȃȃ) sosedova ~ se moži
mládo -ega s, skup. (á) poud. očarati staro in ~ |vse|
od mládega čas. prisl. zv. (ȃ) ~ ~ sta prijatelja
mládost -i ž, pojm. (á) ~ vina

móč -í ž môči -- môči -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí pojm. (ọ̑ ȋ)
1. velika ~; v roki nima ~i; z vso ~jo delati; najti ~ za vztrajanje; ~ hrepenenja
2. gospodarska ~ podjetja; Naprave delajo z vso ~jo; ~ demokracije; ~ vetra; fiz. enota za ~; člov., publ. Dobili so novo učno ~ novega učitelja
3. poud.: z zadnjimi ~i dvigovati |komaj, zelo težko|; hvaliti na vso ~ |zelo, močno|; knj. pog.: priti spet k ~i opomoči si; priti ob ~ oslabeti; biti pri ~i, pri ~eh močen, krepek; poud. biti na koncu ~i |telesno, duševno izčrpan|

mojstrováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; mojstrovánje; (-àt) (á ȗ) neobč. koga/kaj ~ slabe navade obvladovati, premagovati; dobro ~ verze oblikovati, pisati; ~ v tovarni |biti mojster|

mràz1 mráza m, pojm., mn. mrazôvi tudi mrázi (ȁ á) ~ nastopi; končati setev do ~a, pred ~om; drgetati od ~a; biti odporen proti ~u; iti na ~; biti občutljiv za ~; hud ~; zimski ~; ~ deset stopinj pod ničlo; poud. peklenski ~ |zelo hud|; anat. čutnice za ~; neobč.: V njenemu glasu je bil ~ zadržanost, neprijaznost; Začeli so se prvi ~ovi temperature pod 0 ⁰C; snov., pokr. slana

mudíti -ím nedov. múdi -íte, -èč -éča; -íl -íla, mujèn -êna; mujênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga Moram iti, da vas ne bom preveč mudil |jemal časa|; star. Gostje so že nekoliko mudili zamujali; muditi koga z/s čim Kaj me ~iš s temi zadevami
mudíti se -ím se (í/ȋ í)
1. s smiselnim osebkom komu/čemu ~i ~ mi na vlak; poud. Kam pa se vam tako ~i |kam tako hitite|; z nedoločnikom ~i ~ mu vrniti dolg; muditi se komu/čemu z/s čim Mudilo se jim je s pripravami; brezos. Nič se ne ~i
2. ~ ~ pri bolniku |zadrževati se|; publ. ~ ~ na študijskem potovanju biti; knj. pog. Ta stvar se ne ~i ni je treba hitro, takoj opraviti; muditi se z/s kom/čim ~ ~ z otroki, z opravki

nad predl.
I. z or.
1. mestovni prostorski Letalo kroži ~ mestom; sklanjati se ~ načrti; raniti si nogo ~ kolenom
2. vezljivostni gospodovati, vladati ~ kom; prevzeti poveljstvo ~ enoto; zmaga ~ fašizmom; biti razočaran ~ prijateljem; maščevati se ~ sovražnikom; jokati ~ kom; veselje ~ dogodkom; razočaranje ~ kom
3. lastnostni biti skopuh ~ skopuhi
II. s tož., v zvezi z naslonsko obliko os. zaim. nád..
1. ciljni prostorski ~ naše kraje priteka hladen zrak; Letalo se je dvignilo ~ oblake; skloniti se ~ otroka; obesek za ~ vrata
2. vezljivostni hoteti se dvigniti ~ druge; Nesreča pride nadnje; planiti ~ sovražnika
3. količinski plačati ~ pet tisoč tolarjev; tehtati ~ sto kilogramov; visok ~ tri tisoč metrov; star ~ petdeset let

nagíbati -am in nagíbati -bljem nedov. -aj -ajte in -i -ite, -ajóč, -áje; -an -ana; nagíbanje (í; ȋ; í; ȋ) kaj Veter ~a čoln; olepš. Pridno ~ajo kozarce |pijejo vino|; neobč. nagibati koga k/h čemu Ljubezen ga ~a k dobremu; ●nagibati k/h čemu ~ k površnosti nagibati se, biti površen
nagíbati se -am se in nagíbati se -bljem se (í; ȋ; í; ȋ) Nagrobnik se ~a na levo; nagibati se k/h čemu ~ ~ k športu

naletéti -ím dov.; drugo gl. leteti (ẹ́ í) na koga/kaj ~ ~ prijatelja; ~ ~ vozilo pred seboj; publ. ~ ~ dober sprejem doživeti dober sprejem, biti dobro sprejet
naletéti se -ím se (ẹ́ í) na kaj Na med se je naletela muha

naráva -e ž (ȃ) živa in neživa ~; šol. šola v ~i; pojm. človeška ~; ~ poezije; poud. pokazati svojo pravo ~o |značaj, lastnosti|; biti po ~i miroljuben; imeti kaj v ~i; biti močne ~e

naréd povdk. (ẹ̑) neobč. pripravljen: biti ~ za kaj; Vedno so ~, da nastopijo; Prtljage še nima ~; biti ~ v pol ure napravljen, oblečen; Most bo kmalu ~ narejen, popravljen

naročèn -êna -o (ȅ é é) ~ film; naročen na kaj biti ~ ~ tednik; naročen pri kom biti ~ ~ zdravniku
naročêno -ega s, pojm. (é) prinesti ~
naročênost -i ž, pojm. (é)

nasánkati -am dov. -an -ana; nasánkanje (ȃ) poud. koga Pošteno si me nasankal |prevaral, ukanil|; poud. ~ zaradi nediscipline |biti kaznovan|
nasánkati se -am se (ȃ) ~ ~ na pobočju

nasprótje -a s (ọ̑) odpraviti ~a; Prišlo je do nasprotij; ~ med besedami in dejanji; priti v ~ s čim; biti v ~u s čim; biti ~ česa, ~ čemu; jezikosl. ~ po zvenečnosti |opozicija|

ne [poudarjeno nè] nik. člen.; pred ..bi (nê bi), pokr. pred ..čem nê../né.. (pokr. nêčem, néčem); v zvezi s hočem, imam varianta n.. (nóčem, nímam); pred ..sem varianta ní.. (nísem); pri nik. zaim. nič v im./tož. varianta nì.. (nìč); pred izpuščenim glag. poudarjeno nè (On ve, jaz pa ne; Ti si doma, jaz ne; Si bil tam? -Ne.) ~ vem, kaj je temu otroku; Vrnil se še ~ bom; Oče tega ~ ve; namesto tož. predmeta zahteva rod. Staršev ~ spoštuje dovolj; namesto osebka v im. zahteva glag. biti sem s pomenom 'obstajati', 'nahajati se', 'dogajati se' smiselni osebek v rod. Naše hiše ~ bo več tam; Te težave kmalu ~ bo več; Sejma ~ bo več v Kranju; Niti ●dveh minut te ne bom čakal → dve minuti

nebésa -és s mn. (ẹ́; ẹ́ ẹ̑) ver. iti v ~; pojm., poud. imeti ~ na zemlji |biti zelo srečen; živeti v udobju|; neobč. oblaki na ~ih na nebu; prim. nebo

nèkompeténten -tna -o; bolj ~ (ȅẹ̑) za kaj biti ~ ~ reševanje teh vprašanj nepristojen, nepooblaščen; biti ~ ~ presojanje umetnosti neusposobljen, nepoklican
nèkompeténtnost -i ž, pojm. (ȅẹ̑)

nèljubeznív -a -o; bolj ~ (ȅí; ȅȋ ȅí ȅí) ~ človek; neljubezniv do koga/česa biti ~ ~ kupcev; neljubezniv z/s kom/čim biti ~ s starši
nèljubeznívost -i ž, pojm. (ȅí)

nèpriljúden -dna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȅú; ȅú ȅȗ ȅú; ȅú) ~ človek; poud. ~ prostor |neprijeten, pust|; nepriljuden do koga biti ~ ~ obiskovalca; nepriljuden z/s kom biti ~ z obiskovalcem |neprijazen, neljubezniv|
nèpriljúdnost -i ž, pojm. (ȅú)

núditi -im in nudíti in núditi -im nedov. -i -ite in núdi -te in -íte, -èč -éča; -il -ila in núdil -íla, -it, núden -a; núdenje; (-it) (ú ȗ; ȗ; í/ȋ/ú ú) komu kaj ~ bralcem domačo in tujo literaturo; ~ jezljivcu povod za prepir → dajati; ~ otrokom zgled → biti otrokom za zgled; Dokumenti ~ijo zanimive informacije → vsebujejo; ~mo veliko izbiro blaga → ponujamo, imamo; Šola ~i izobrazbo → izobražuje; ~ odpor → upirati se; ~ pomoč → pomagati
núditi se -im se in nudíti se in núditi se -im se (ú ȗ; ȗ; í/ȋ/ú ú) → ponujati se, kazati se: komu ~i ~ nam dober izhod

obdáti -dám dov., 2. in 3. os. dv. obdásta in obdáta; 2. os. mn. obdáste in obdáte; drugo gl. dati (á) koga/kaj z/s čim ~ mesto z obzidjem; poud. ~ otroka z ljubeznijo |mu jo izkazovati|
obdáti se -dám se (á) z/s kom/čim ~ ~ s sposobnimi ljudmi; neobč. ~ ~ s potrpljenjem |biti potrpežljiv|

obéróč nač. prisl. (ẹ̑ọ̑) star.: ~ poprijeti z obema rokama; ~ dajati |biti radodaren, velikodušen|

obsójen -a -o (ọ́) na kaj biti ~ ~ več let zapora; publ. biti ~ ~ neuspeh; po krivem ~
obsójeni -ega m, člov. (ọ́) pobeg na smrt ~ega
obsójenost -i ž, pojm. (ọ́)

obtóžen1 -a -o (ọ́) česa biti ~ tatvine; obtožen za kaj biti ~ ~ umor
obtóženi -ega m, člov. (ọ́) priznanje ~ega
obtóženost -i ž, pojm. (ọ́)

obveščèn -êna -o tudi obvéščen -a -o; bolj ~ (ȅ é é; ẹ́; ẹ̑ ẹ́ ẹ́) nepristransko ~ kupec; biti ~; obveščen o kom/čem biti dobro ~ ~ vsem
obveščêni -a -o tudi obvéščeni -a -o (é; ẹ́) publ. izvedeti kaj iz dobro ~ih krogov |od pristojnih ljudi|
obveščêni -ega tudi obvéščeni -ega m, člov. (é; ẹ́) izvedeti kaj od ~a
obveščênost -i tudi obvéščenost -i ž, pojm. (é; ẹ̑)

obzíren -rna -o; -ejši -a -e (í; ȋ; í; ȋ) ~ človek; obziren do koga biti ~ ~ bolnika; obziren z/s kom biti ~ s starši
obzírnost -i ž, pojm. (í; ȋ) iz ~i poslušati; z ~jo povedati; knj. pog. ~ do starejših obzir

odcvèsti tudi odcvestì -cvetèm [və in ve] dov., 3. os. mn., privzdig. odcvetó, odcvèl -cvelà in odcvèl -êla in odcvetèl -tlà; odcvetênje; drugo gl. cvèsti (è/ȉ ȅ) Trta ~e; poud.: Dekle je prekmalu odcvelo |nehalo biti mladostno, lepo|; Mladost hitro ~e |mine|; prim. odcvêsti, odcveteti

odfrčáti -ím dov. odfrčánje; drugo gl. frčati (á í) poud.: Kos ~i z drevesa |odleti|; zaradi zanemarjanja dolžnosti ~ iz službe |biti odpuščen|

odgovárjati -am nedov. -ajóč, -áje; odgovárjanje (ȃ) komu/čemu na kaj ~ učitelju na vprašanja; ~ kritikom; To blago mi ne ~a → mi ne ustreza; odgovarjati na kaj ~ ~ pisma; odgovarjati za koga/kaj ~ ~ svoja dejanja; publ. ~ ~ finance → biti pristojen, pooblaščen; odgovarjati pred kom/čim ~ ~ zakonom

odvézan -a -o (ẹ́) ~ čevelj; odvezan česa biti ~ odgovornosti; odvezan od česa biti ~ ~ odgovornosti
odvézanost -i ž, pojm. (ẹ́)

odvísen -sna -o; bolj ~ (í; í ȋ í) star. osamosvojitev ~ih narodov nesvobodnih, nesamostojnih; odvisen od koga/česa biti finančno ~ ~ staršev; uspeh, ~ ~ prizadevnosti; knj. pog. biti preveč ~ ~ mnenja drugih preveč ga upoštevati
odvísni -a -o (í) jezikosl. ~ stavek
odvísnost -i ž, pojm. (í)

ogíbati se -am se in ogíbati se -ljem se nedov. -aj se -ajte se in -i se -ite se, -ajóč se, -áje se; ogíbanje (í; ȋ; í; ȋ) koga/česa ~ ~ drug drugega; poud. ~ ~ ljudi |biti nedružaben, ne družiti se z ljudmi|; ogibati se komu/čemu ~ ~ dogovorom; ~ ~ pešcem

ogórčen -a -o; bolj ~ (ọ̑) publ. ~ boj hud, silovit; ogorčen na koga/kaj biti ~ ~ sodelavce; ogorčen nad kom/čim biti ~ ~ krivicami
ogórčenost -i ž, pojm. (ọ̑)

okúsiti -im dov. okúšen -a; okúšenje (ú ȗ) kaj ~ kislost vina; poud.: ~ krivice |doživeti, spoznati|; ~ palico |biti tepen|

ontologíja -e ž, pojm. (ȋ) |nauk o biti|

opêči opêčem dov., 3. os. mn., neobč. opekó; opečênje; drugo gl. peči (é) koga/kaj ~ meso; po nesreči ~ otroka
opêči se -em se (é) z/s čim ~ ~ s kropom; poud. opeči se pri kom/čem ~ ~ ~ dekletu |biti zavrnjen|

oprávek -vka m (ȃ) imeti ~ na sodišču; iti po ~ih; poud. imeti ~a s kom, s čim |biti v zvezi|; pojm., star. imeti dosti ~a dela

oprávljati1 -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; oprávljanje (á) kaj ~ izpit; fiz. Sila ~a delo; ~ nadzorstvo nadzorovati; ~ službo oskrbnika biti oskrbnik; star. opravljati koga oblačiti
oprávljati se -am se (á) star. oblačiti se

oráti ôrjem in oráti órjem nedov. ôrji -íte in órji -íte, -óč, -áje; -ál -ála, -át; -án -ána; oránje; (-àt) (á ó; á ọ́) kaj ~ njivo; poud. ~ ledino |biti prvi na kakem področju|; orati za kaj ~ ~ pšenico; poud. Ne jezikaj, drugače bova orala |boš kaznovan, tepen|

osében -bna -o; bolj ~ (ẹ̑) zelo ~ pogled na stvari; biti ~ v polemiki; oseben do koga biti preveč ~ ~ sodelavcev
osébni -a -o (ẹ̑) ~ dohodek; jezikosl.: ~ zaimek; ~a glagolska oblika
osébna -e ž, rod. mn. -ih (ẹ̑) prakt.sp. zahtevati ~o osebno izkaznico; šport. žarg. narediti pet ~ih osebnih napak
osébno -ega s, pojm. (ẹ̑) usklajevanje ~ega in neosebnega

osprédje -a s (ẹ̑) ~ stavbe; prebiti se v ~ naprej; knj. pog. riniti v ~ |hoteti biti prvi, upoštevan|, publ.: postavljati kaj v ~ dajati prednost, poudarjati; prihajati, stopati v ~ postajati pomemben, pereč

páhnjen -a -o; bolj ~ (á) biti ~ v beraštvo; slabš. biti malo ~ |neumen, omejen|
páhnjenost -i ž, pojm. (á)

pámeten -tna -o; -ejši -a -e in -êjši -a -e (á; á; ȇ) ~ človek; poud. poiskati kak ~ način |primeren, ustrezen|; biti dovolj ~; poud. še ne biti ~ pri teh letih |čustveno uravnovešen, umirjen|
pámetni -ega m, člov. (á) poslušati ~ega
pámetna -e ž, rod. mn. -ih (á) povedati nekaj ~ih
pámetno -ega s, pojm. (á) napisati kaj ~ega
pametnêjši -ega m, člov. (ȇ) ~ odneha
pámetnost -i ž, pojm. (á)

papeževáti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt; papeževánje; (-àt) (á ȗ) neobč. |biti papež|

pardón1 -a m, pojm. (ọ̑) knj. pog.: storiti kaj brez ~a nujno, obvezno; ne poznati (nobenega) ~a biti nepopustljiv

partizániti -im nedov. partizánjenje (á ȃ) žarg. biti partizan, bojevati se kot partizan

pazljív -a -o; -ejši -a -e (í; ȋ í í; í) ~ učenec; biti ~ pri delu; redk. pazljiv do koga/česa biti ~ ~ dekleta pozoren, uslužen
pazljívost -i ž, pojm. (í) ~ učencev pri pouku; neobč. študiju posvečati veliko ~ pozornost, skrb

pêči pêčem nedov., 3. os. mn., neobč. pekó, pêci -íte, pekóč; pékel pêkla, pèč/pêč, pečèn -êna; pečênje; (pèč/pêč) (é) kaj ~ kruh; znati ~; peči koga Rana ga ~e; poud. Vest ga ~e |očita si krivdo|; brezos. ~e me v prsih
pêči se pêčem se (é) Meso se že ~e; poud. ~ ~ na soncu |biti, zadrževati se|

pénast -a -o; bolj ~ (ẹ́) ~a tekočina; biti ~ okoli ust; poud. biti ves ~ od jeze |zelo jezen|
pénasti -a -o (ẹ́) ~a guma

pirováti -újem nedov. -ujóč, -áje; -àl -ála, -àt; pirovánje; (-àt) (á ȗ) neobč. ~ do jutra |biti na gostiji|; poud. |veseliti se, proslavljati|

plamenéti -ím nedov. plamêni -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla, -èt/-ét; plamenênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Ogenj ~i; poud. plameneti od česa ~ ~ jeze, nestrpnosti |biti zelo jezen, nestrpen|; poud. plameneti za koga/kaj ~ ~ resnico |zelo se potegovati|

plén -a m (ẹ̑) lovski, vojni ~; poud. postati lahek ~ goljufov |biti brez težav, hitro ogoljufan|

plesnéti -ím nedov. plêsni -íte in plésni -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla, -èt/-ét; plesnênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Hrana ~i; slabš. ~ v državni službi |biti nedejaven, neustvarjalen|

plót -a tudi plót -ú m, druga oblika dalje plôtu/-u -- plôtu/-u -om; -ôva -ôv; -ôvi -ôv (ọ̑; ọ̑ ȗ) lesti čez ~; poud. skakati čez ~ |biti nezvest v zakonu|

podpredsednikováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt; podpredsednikovánje; (-àt) (á ȗ) neobč. |biti podpredsednik|

podstréšje -a s (ẹ̑) stanovati na ~u; šalj. imeti svoje ~ v redu |biti umsko zdrav|

podvŕžen -a -o; bolj ~ (ȓ) poud. ~i narodi |podrejeni|; podvržen komu/čemu poud. biti ~ vodji |podrejen|; biti ~ pljučnici
podvŕženost -i ž, pojm. (ȓ)

pogôlten -tna -o [u̯t]; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ó; ó ȏ ó; ó) slabš. |požrešen; lakomen|: ~ človek; biti ~; pogolten na kaj biti ~ ~ meso
pogôltnost -i [u̯t] ž, pojm. (ó) slabš. |požrešnost; lakomnost|

pókati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; pókanje (ọ́ ọ̑) Goreča polena ~ajo; pokati koga/kaj ~ balone; žarg. ~ gamse |streljati|; poud. pokati od česa ~ ~ zdravja |biti zelo zdrav|; brezos. V peči je pokalo

pokônci1 nač. prisl. (ó) postavljati kaj ~; planiti, skočiti ~; stati ~; spraviti koga ~ (s čim); Upanje ga drži ~; nositi glavo ~ |biti ponosen, samozavesten|; Ob tem so mu šli lasje ~ ustrašil se je, bil je zgrožen; Pet otrok je spravila ~ vzredila, vzgojila; poud. Prazna vreča ne stoji ~ |Brez zadostne hrane človek ni sposoben za delo, se ne počuti dobro|

pôln -a -o [u̯n]; -ejši -a -e (ȏ ó ó; ó) ~ lonec; publ.: edina ~a oseba v romanu prepričljiva, živa; plačati ~o vsoto celotno; udeležiti se seje v ~em številu vsi; nevtr.: Vreča je ~a; zvrhano ~; do polovice ~; omilj. biti ~ v obraz |debel|; poln česa vrč, ~ vina; zvezd ~o nebo; leto, ~o dogodkov; poud. biti ~ načrtov |imeti dosti načrtov|
pôlni -a -o [u̯n] (ó) geom. ~ kot; ~a luna
pôlno -ega [u̯n] s, pojm. (ó) izprazniti kaj ~ega; poud.: dajati iz ~ega |veliko, radodarno|; Njegove sodbe zadenejo v ~ |so točne, pravilne; so učinkovite|
pôlnost -i [u̯n] ž, pojm. (ó) ~ posode; publ. v ~i se zavedati česa v celoti, popolnoma

ponigláviti -im nedov. -èč -éča; poniglávljenje (á ȃ) neobč. |biti žalosten, potrt|

ponoréti -ím dov.; drugo gl. noreti (ẹ́ í) knj. pog. ~ zaradi mučenja duševno zboleti; poud. ponoreti od česa ~ ~ navdušenja |biti zelo navdušen|; poud. ponoreti za kom Ponorel je za tisto lepotico |se zaljubil vanjo|

porodníški -a -o (ȋ) ~a pomoč
porodníški -ega m (ȋ) prakt.sp. biti na ~em na porodniškem dopustu
porodníška -e ž, rod. mn. -ih (ȋ) prakt.sp. biti na ~i na porodniškem dopustu

posébej prisl. (ẹ̑)
1. nač. biti ~ postrežen; ~ plačati kaj; ~ urejen prostor
2. mer. biti ~ ponosen na izdelek; ~ poudariti pomen dela

posestvováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; posestvovánje; (-àt) (á ȗ) neobč. |biti posestnik česa|: kaj ~ kmetijo

poslédica -e ž (ẹ̑) nesreča s težkimi ~ami; ~e sevanja na človeku; publ. dobre in slabe ~e reforme dosežki, rezultati; poud. vse življenje nositi ~e |biti deležen česa slabega, neprijetnega|

poslušálec -lca [u̯c] m s -em člov. (ȃ) radijski ~i; v pogovoru biti le ~; biti dober ~
poslušálka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ)
poslušálčev -a -o [u̯č] (ȃ)

poslúšen -šna -o; -ejši -a -e (ú; ú ȗ ú; ú) ~ otrok; biti ~; poslušen komu star. biti ~ staršem pokoren; star. Noge mu niso več ~e |ne more več hoditi|
poslúšnost -i ž, pojm. (ú)

pót3 -í ž -i -- -i -jó/-jo; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ọ́ ȋ)
1. ~ do morja; iti čez ~; stopiti s ~i; stati na ~i, ob ~i; prevoz po zračni ~i; biti zadovoljen s ~jo; srečati se na pol ~i; gozdna ~; trgovske ~i; fiz. razmerje med časom in dolžino ~i
2. ~ od ideje do uresničitve česa; ~ v samostojnost; poud. najti ~ iz zadrege |rešiti se|; publ. odpreti ~ naprednim idejam; poud. njegova umetniška ~ |delovanje, udejstvovanje|
3. pojm. med ~jo prepevati; biti na ~i; poud. ~ se jim vleče |se jim zdi dolga|; Srečno ~; iti na božjo ~; navidezna ~ sonca; poud. življenjska ~ |življenje|
4. publ. rešiti spor po diplomatski ~i; publ. po kakšni ~i začeti kako; star. to ~ uspeti tokrat; star. priti drugo ~ drugič, drugikrat; poud.: vzeti ~ pod noge |začeti hoditi|; Vse gre rakovo ~ |propada|; privzdig. dokončati svojo življenjsko ~ umreti; prim. napoti, spoti

potápljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; potápljanje (á; ȃ) kaj ~ vrečko s čajem v vrelo vodo
potápljati se -am se (á; ȃ) ~ ~ do dna; poud. potapljati se v kaj ~ ~ ~ molk, v žalost |molčati, biti žalosten|

potŕjen -a -o (ŕ) ~ prepis spričevala; biti ~ na naboru; potrjen za kaj ~ ~ vojaka; knj. pog. biti ~ od obilnega pitja pijan
potŕjenost -i ž, pojm. (ŕ)

potrpéti -ím dov.; drugo gl. trpeti (ẹ́ í) kaj ~ krivico; poud. potrpeti z/s kom ~ s sosedom |biti prizanesljiv do njegovih napak|

pozába -e ž, pojm. (ȃ) ~ vsega hudega; poud. iti, pasti, utoniti v ~o |biti pozabljen|

pozabljênje -a s, pojm. (é) neobč. iskati ~a pozabe; poud. pasti, utoniti v ~ |biti pozabljen|

pozóren -rna -o; -ejši -a -e (ọ́; ọ́ ọ̑ ọ́; ọ́) ~ poslušalec; pozoren do koga ~ ~ starejših; pozoren na kaj biti ~ ~ datum in kakovost izdelka
pozórnost -i ž, pojm. (ọ́) ~ gledalcev; biti središče, v središču ~i; števn. pritegniti koga z majhnimi ~mi

predávati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; predávanje (ȃ) komu kaj ~ študentom zgodovino; šol. žarg. ~ zgodovino biti predavatelj za zgodovino; predavati komu o kom/čem ~ študentom o filmu

predôlg -a -o [u̯g] (ȏ ó ó) delati ~e korake; slabš. imeti ~ jezik |biti opravljiv, odrezav|

predsednikováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; predsednikovánje; (-àt) (á ȗ) neobč. |biti predsednik|: komu/čemu ~ društvu

prekipévati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; prekipévanje (ẹ́) Mleko ~a; poud. ~ od navdušenja |biti zelo navdušen|

prekléti -kôlnem [u̯n] dov. preklétje; drugo gl. kleti (ẹ́ ó) koga/kaj ~ izdajalca; poud. ~ svojo usodo |biti z njo zelo nezadovoljen|

preneúmen -mna -o (ú; ú ȗ ú) ~ izgovor; biti premlad in ~; preneumen za koga/kaj biti ~ ~ tako delo

prepocéni nač. prisl. (ẹ́) ~ prodajati; poud. ~ pridobljena slava |neupravičeno|; knj. pog. ~ jo odnesti |ne biti dovolj kaznovan|

prepuščèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) komu/čemu sinu ~a hiša; poud.: biti ~ samemu sebi |brez pomoči|; biti na milost in nemilost ~ komu |popolnoma odvisen od koga, podrejen komu|
prepuščênost -i ž, pojm. (é)

preslíšati -im dov. -an -ana; preslíšanje (í ȋ) koga/kaj ~ vprašanje; poud. ~ veliko očitkov od koga |biti deležen|

presuròv -ôva -o (ȍ ȏ ȏ) ~ človek; presurov do koga biti ~ ~ otrok; presurov z/s kom biti ~ s podrejenimi

prežét -a -o; bolj ~ (ẹ̑) čustveno ~ opis narave; poud. prežet od česa biti ves ~ ~ začudenja |zelo začuden|; prežet z/s čim biti ~ z modernimi nazori
prežétost -i ž, pojm. (ẹ̑)

pri [poudarjeno prí] predl. z mest., nasprotnostni par je od
1. mestovni prostorski sedeti ~ mizi; vstopiti ~ sprednjih vratih; bitka ~ Sisku; biti ~ vojakih; hoditi ~ robu ceste ob
2. časovni ~ pouku je nepazljiv; ~ slovesu so vsi jokali; sprehajati se ~ mesečini; Ne motite me ~ delu; ~ petdesetih je začel kaditi
3. vezljivostni obisk ~ prijatelju; priseči ~ Bogu; varčevati ~ hrani; omilj. spati ~ dekletu |spolno občevati z dekletom|
4. vzročnostni spotiti se ~ teku; ~ vsem bogastvu je nesrečen |čeprav je zelo bogat|
5. določevalni zob ~ brani; stikalo ~ elektromotorju
6. povedkovniški biti ~ pameti, zavesti, zdravju; pustiti ~ miru
7. medmetni ~ moji duši
8. količinski, poud.: glava ~ glavi |veliko ljudi skupaj|; človek ~ človeku |veliko ljudi skupaj|

príča -e ž, člov. (í) zaslišati ~e; pravn. kriva ~; ~ pri poroki; biti ~, za ~o, da je denar vrnjen; biti ~ nesreče, nesreči; razvaline kot ~e preteklosti; poud.: pri ~i se lotiti dela |takoj|; srečati se s kom brez prič |na samem|

priméra -e ž (ẹ̑) povedati kaj z duhovito ~o; biti v ~i s kom dober; poud.: biti strokovnjak brez ~e |velik|; trpeti brez ~e |zelo, hudo|

priprávljen -a -o; bolj ~ (ȃ) duševno in telesno ~ športnik; Učenec ni ~; pripravljen na kaj poud. biti ~ ~ vse |lahko se zgodi karkoli|; pripravljen za kaj za polet ~o letalo; biti ~ odgovarjati
priprávljeni -a -o (ȃ) ~e jedi
priprávljenost -i ž, pojm. (ȃ)

priprošnjík -a m, člov. (í) biti ~ pri gospodarju; biti ~ za kaj
priprošnjíca -e ž, člov. (í) ver. ~ Marija
priprošnjíčin -a -o (ȋ) ver.

prirôčen -čna -o in priróčen -čna -o; prirôčnejši -a -e in priróčnejši -a -e (ó; ȏ; ọ́; ọ̑; ó; ȏ; ọ́; ọ̑) ~a palica; biti ~ pri delu; Ta sekira je ~a; priročen za kaj biti ~ ~ vsako delo
prirôčni -a -o in priróčni -a -o (ó; ȏ; ọ́; ọ̑) star. ~ konj levi konj; ~a lekarna
prirôčnost -i in priróčnost -i ž, pojm. (ó; ȏ; ọ́; ọ̑)

prisíljen -a -o; bolj ~ (ȋ) ~ smeh; ~e podobe v pesmi |nenaravne, neprepričljive|; biti ~ prositi za posojilo |morati prositi|; prisiljen v kaj biti ~ ~ popuščanje
prisíljenost -i ž, pojm. (ȋ)

pristójen -jna -o (ọ́; ọ̑) za koga/kaj biti ~ ~ reševanje teh vprašanj; star. ne biti ~ ~ presojanje umetnosti usposobljen, poklican
pristójni -ega m, člov. (ọ́; ọ̑) obvestiti ~ega
pristójnost -i ž, pojm. (ọ́; ọ̑) dobiti večjo ~; števn. določiti ~i sodišča

prizanesljív -a -o; -ejši -a -e (í; ȋ í í; í) ~ človek; prizanesljiv do koga/česa biti ~ drug do drugega; prizanesljiv z/s kom/čim biti ~ s prestopnikom
prizanesljívost -i ž, pojm. (í)

prodírati -am nedov. -ajóč, -áje; prodíranje (í ȋ; ȋ) ~ proti cilju; poud. ~ na tuja tržišča |biti uspešen na tujih tržiščih|; šport. ~ po sredini igrišča; poud. To spoznanje vse bolj ~a |se uveljavlja|; prodirati v koga/kaj Sveder ~a vse globlje v skalo; poud. ~ ~ bistvo problema |spoznavati bistvo|

profesorováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; profesorovánje; (-àt) (á ȗ) neobč. |biti profesor|

propásti -pádem dov., nam. propàst; drugo gl. pasti1 (á; á ȃ) Banka je propadla; poud. Načrt je propadel |ni uspel|; moralno ~; poud. ~ na volitvah |ne biti izvoljen|

prostáški -a -o; bolj ~ (á) ~a ženska; biti ~
prostáškost -i ž, pojm. (á) biti ogorčen nad ~jo koga; števn. odklanjati ~i

prváčiti -im nedov. -èč -éča; prváčenje (á ȃ) neobč. ~ med vrstniki biti prvi, vodilni

púhati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; púhanje (ú; ȗ) kaj ~ oblake dima; poud.: ~ cigarete |kaditi|; ~ od jeze |biti zelo jezen|

radovéden -dna -o; -ejši -a -e (ẹ́; ẹ́ ẹ̑ ẹ́; ẹ́) ~ otrok; biti zelo ~; biti ~, kako se bo dogajanje končalo
radovédni -a -o (ẹ́) šalj. ~ spol |ženske|
radovédnost -i ž, pojm. (ẹ́) storiti kaj iz ~i

ravnateljeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; ravnateljevánje; (-àt) (á ȗ) neobč. |biti ravnatelj|

ravnodúšen -šna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ú ȗ ú; ȗ; ú; ȗ) ~ človek; ravnodušen do koga/česa biti ~ ~ znancev; poud. Ni ~ ~ nje |Ljubi jo|; ravnodušen za koga/kaj biti ~ ~ težave drugih
ravnodúšnost -i ž, pojm. (ú; ȗ) spraviti koga iz ~i; poslušati z ~jo

razcedíti se -ím se dov. razcédil se -íla se, nam. razcedít se/razcedìt se; razcejênje; drugo gl. cediti (í/ȋ í) Smetana se je razcedila; poud. razcediti se od česa ~ ~ ~ prijaznosti |biti zelo prijazen|

razčêsniti -em in razčesníti -čésnem dov. razčêsnjenje in razčésnjenje; drugo gl. česniti (é ȇ; í/ȋ ẹ̑) poud. kaj Strela je razčesnila drevo |razklala, preklala|
razčêsniti se -em se in razčesníti se -čésnem se (é ȇ; í/ȋ ẹ̑) poud. ~ ~ na dvoje |razklati se, preklati se|; poud. razčesniti se od česa ~ ~ ~ jeze |biti zelo jezen|

razlíčen -čna -o; -ejši -a -e (í; í ȋ í; í) ~i cilji; Stavbi sta ~i; različen od koga/česa biti ~ ~ brata; različen po čem biti ~ ~ izobrazbi
razlíčno -ega s, pojm. (í) privlačnost ~ega
razlíčnost -i ž, pojm. (í) ~ pojavov; števn. ~i med ljudmi |razlike|

razpóčiti se -im se dov. razpóčenje (ọ́ ọ̑) Zrel strok se ~i; poud. razpočiti se od česa ~ ~ ~ jeze |biti zelo jezen|

razrahlján -a -o; bolj ~ (á) ~ vozel; poud. imeti ~e živce |biti živčen, razdražljiv|
razrahljánost -i ž, pojm. (á)

razrednikováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt; razrednikovánje; (-àt) (á ȗ) neobč. |biti razrednik|

razsípen -pna -o; -ejši -a -e (í; ȋ; í; ȋ) ~ človek; razsipen z/s čim biti ~ z denarjem; poud. biti ~ s pohvalo |preveč hvaliti|
razsípnost -i ž, pojm. (í; ȋ) očitati komu ~

raztájati -am dov. -an -ana; raztájanje (ȃ) kaj Sonce je raztajalo led
raztájati se -am se (ȃ) Sneg se je že raztajal; poud. raztajati se od česa ~ ~ ~ prijaznosti |biti zelo prijazen|

raztopíti -ím dov. raztópil -íla, nam. raztopít/raztopìt; raztopljênje; drugo gl. topiti1 (í/ȋ í) kaj ~ sol v vodi; poud. Sonce je raztopilo meglo |povzročilo, da je izginila|
raztopíti se -ím se (í/ȋ í) Smola se na vročini ~i; poud. raztopiti se od česa ~ ~ ~ veselja |biti zelo vesel|

raztŕgati -am dov. -an -ana; raztŕganje (ŕ ȓ) koga/kaj ~ hlače; Levi so ga raztrgali; poud. Člankar ga je raztrgal |zelo negativno ocenil|
raztŕgati se -am se (ŕ ȓ) Ovitek se je raztrgal; poud. raztrgati se od česa ~ ~ ~ jeze |biti zelo jezen|; poud. ~ ~ pri delu |zelo se utruditi|

rêbro -a s, mn. rêbra in rébra (é) zlomiti si ~; udariti žival čez ~a, po ~ih; suniti koga med ~a, v ~a; čutiti bolečine pod ~i; listno ~; ~ čokolade; ~a žameta; pokr. plaz na ~u na strmini; poud. kazati ~a |biti zelo suh|; mn., snov. jesti ~a

rezervíran -a -o; bolj ~ (ȋ) neobč. zadržan, nedostopen: ~ človek; rezerviran do koga/česa biti ~ ~ ljudi; rezerviran glede koga/česa biti ~ ~ izida volitev
rezervíranost -i ž, pojm. (ȋ) neobč. zadržanost, nedostopnost

róčen -čna -o tudi rôčen -čna -o; -ejši -a -e (ọ́; ọ̑; ó; ȏ; ọ́; ọ̑; ó; ȏ) star.
1. spreten, pripraven: ~ fant; ročen za kaj biti ~ ~ šivanje; ročen v čem biti ~ ~ šivanju
2. hiter, uren
róčnost -i tudi rôčnost -i ž, pojm. (ọ́; ọ̑; ó; ȏ) star.

róg -a tudi róg -á m, druga oblika dalje rôgu in -u -- rôgu in -u; róga tudi -ôva -ôv, tož. tudi -á, mest. tudi -éh; -ôvi -ôv, tož. tudi -é, mest. tudi -éh, or. tudi rogmí (ọ̑; ọ̑ ȃ) trobiti na, v ~; V orkestru so se oglasili ~ovi; angleški ~; gamsov ~; ~ova polmeseca; ~ za smodnik; publ. Afriški ~ Somalija in del Etiopije; poud.: ugnati koga v kozji ~ |premagati koga, biti boljši od koga|; zgrabiti bika za ~e |odločno se lotiti težkega, zahtevnega dela|; himalajski ~ovi |koničasti vrhovi|; snov. ~ kopita roževina

sénčiti -im nedov. -èč -éča; -en -ena; sénčenje (ẹ́ ẹ̑) kaj ~ gredo; ~ oči, veke; ~ z barvami, s svinčnikom
sénčiti se -im se (ẹ́ ẹ̑) poud. ~ ~ pod lipo |biti v senci|

sestájati -am [sə in se] nedov. -ajóč, -áje; sestájanje (á; ȃ) neobč. iz česa ~ ~ različnih prvin biti sestavljen

skrégan -a -o; bolj ~ (ẹ̑) neknj. pog. z/s kom/čim biti ~ z dekletom sprt; biti ~ s pametjo nerazsoden, nepremišljen; Z matematiko je ~ je ne zna
skréganost -i ž, pojm. (ẹ̑) neknj. pog.

slabôten -tna -o; -ejši -a -e (ó; ó) ~ bolnik; poud. biti ~e volje |neodločen, omahljiv|; biti ~ od starosti
slabôtnost -i ž, pojm. (ó)

slíšati -im dvovid., nedov. -èč -éča; -an -ana; slíšanje (í ȋ) koga/kaj ~ lajanje; ~ novico; Ali ga ~iš, kako se laže; slišati kaj o kom/čem ~ dobre stvari o novem učitelju; poud. O zdravniku noče nič ~ |noče se zdraviti|; knj. pog. O tem se dosti ~i govori; Vedno slabše ~i; poud. Slišite, gospa, tako ne gre |izraža nejevoljo, nestrpnost|
slíšati jih -im jih (í ȋ) knj. pog., poud. |biti oštet|
slíšati se -im se (í ȋ) Zvon se daleč ~i; poud. To se lepo ~i, res pa ni |je lepo povedano|; knj. pog. Popoldne se ~iva |te pokličem po telefonu|

slúžba -e ž (ȗ) sprejeti koga v ~o; voziti se v ~o; biti brez ~e; biti v diplomatski ~i; gorska reševalna ~; nočna ~; delo posameznih služb v podjetju; knj. pog.: zamuditi ~o začetek delovnega časa; čakati koga pred ~o |pred stavbo|; imeti pet let ~e |pet let delovne dobe|; ver. ~ božja |maša|; pojm., redk. ~ resnici, domovini služenje

služíti in slúžiti -im nedov. slúži -te in -íte, -èč -éča; slúžil -íla, slúžit, slúžen -a; slúženje; (slúžit) (í/ȋ/ú ú) ~ pri železnici; služiti koga/kaj ~ denar; star. ~ cesarja biti vojak; poud. ~ kruh |pridobivati osnovne materialne dobrine|; ~ vojsko, vojaški rok; služiti komu/čemu Avtomobil mu dobro ~i; poud. ~ domovini |prizadevno delati za domovino|; publ. Stavba ne ~i svojemu namenu se ne uporablja, za kar je bila zgrajena; služiti za koga/kaj ~ ~ hlapca; Kuhinja ~i hkrati za dnevno sobo se uporablja

sóčiti -im tudi sočíti -ím nedov. -i -ite tudi sóči -íte, -èč -éča; -il -ila tudi -íl -íla, -it tudi -ít, -en -ena tudi -èn -êna; sóčenje tudi sočênje; (-it tudi -ít/-ìt) (ọ́ ọ̑; í/ȋ í) kaj ~ borovnice
sóčiti se -im se tudi sočíti se -ím se (ọ́ ọ̑; í/ȋ í) redk. biti muževen

sôl -í [-u̯] ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí snov. (ọ̑ ȋ) dodati juhi ~; ščepec ~i; morska ~; ~ za posipanje cest; konzerviranje v ~i; poud.: govorjenje brez ~i |nespametno, vsebinsko prazno|; ne imeti niti za ~ |biti zelo reven|; kem. baze, kisline in ~i

sónčiti -im nedov. -èč -éča; -en -ena; sónčenje (ọ́ ọ̑) koga/kaj ~ bolno nogo
sónčiti se -im se (ọ́ ọ̑) ~ ~ na terasi; poud. Vas se ~i na pobočju |je obsijana s soncem|; poud. sončiti se v čem ~ ~ ~ slavi |biti deležen slave|

sòobtóžen -a -o (ȍọ́) biti ~; soobtožen česa biti ~ tatvine
sòóbtoženost -i ž, pojm. (ȍọ́)

soród (ọ̑) v zvezi biti v sorodu z/s kom ~ ~ ~ z županom, s Kovačevimi

spádati -am nedov. -ajóč; spádanje (á ȃ; ȃ) k/h komu/čemu Kit ~a k sesalcem; spadati med koga/kaj Pesnik ~a ~ realiste; Knjige ~ajo na polico; On ne ~a v našo družbo; prakt.sp. Ob tej uri ~a otrok v posteljo bi moral biti v postelji

spomínjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; spomínjanje (í) poud. koga na koga/kaj |biti podoben komu|: To ga ~a ~ mladost; Slika jih ~a nanj; Spominjal jo je, kaj naj kupi; spominjati na koga/kaj To dekle ~a ~ sestro
spomínjati se -am se (í) koga/česa ~ ~ matere; neobč. ~ ~ pisateljeve stoletnice praznovati, obhajati

sponzorírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; sponzoríranje (ȋ) |podpirati, biti pokrovitelj|: koga/kaj ~ predvolilno kampanjo; ~ mladega umetnika

sposóben -bna -o; -ejši -a -e (ọ́; ọ́ ọ̑ ọ́; ọ́) ~ strokovnjak; biti zelo ~; pravn. opravilno ~ zmožen; sposoben za kaj biti ~ ~ delo zmožen
sposóbni -ega m, člov. (ọ́) uspeh ~ega
sposóbnost -i ž, pojm. (ọ́) ~ učencev; števn. prirojene ~i

spoštljív -a -o; -ejši -a -e (í; ȋ í í; í) ~ pogled; poud. ~a vsota denarja |zelo velika|; omilj. biti v ~ih letih |star, starejši|; spoštljiv do koga/česa biti ~ ~ staršev
spoštljívost -i ž, pojm. (í)

srédi2 nepravi predl. z rod. (ẹ́)
1. ~ deske izvrtati luknjo; izgovor črke l ~ besede; ~ ceste poteka nepretrgana črta; poud. ostati ~ poti |ne dokončati, ne opraviti začetega|
2. poud. biti sam ~ tujine |v tujini|
3. končati delo ~ aprila; zbuditi se ~ noči; poud. To se je zgodilo ~ belega dne |podnevi; vpričo vseh|; zmotiti koga ~ dela; publ. biti ~ dogajanja, življenja v središču

stàr stára -o tudi stàr stára -ó; -êjši -a -e, star. stárji -a -e (ȁ á á; ȁ á ọ̑; ȇ; á) ~ človek; Ta hiša je zelo ~a; biti ~ petdeset let; poud. ~ kot svet |zelo star|; moj ~i znanec Janez; star za kaj knj. pog. biti ~ ~ vlogo ljubimca |prestar|
stári -a -o (ȃ) ~ oče; ~i Grki; pokr. ~ mesec zadnji krajec; publ. ~a celina Evropa; poud. ~a sablja |dolgoletni znanec, tovariš|
starêjši -a -e (ȇ) ~ brat; Janez Dolenc ~
stári -ega m, člov. (ȃ) modrost ~ih; ~ nosijo mladičem črve |ptičji starši|; poud. razjeziti ~ega |očeta; moža; šefa|
starêjši -ega m, člov. (ȇ) spoštovati ~e
nàjstarêjši -ega tudi nájstarêjši -ega m, člov. (ȁȇ; ȃȇ) ubogati ~ega
stára -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȃ) poud. poslušati ~o |mater; ženo; šefinjo|
starêjša -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȇ) poročiti se s sosedovo ~o
nàjstárejša -e tudi nájstarêjša -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȁȇ; ȃȇ) bratova ~ |hči|
stáro -ega s, pojm. (ȃ) rast novega iz ~ega; poud. ostati pri ~em |ničesar ne spremeniti|; skup., poud. očarati ~ in mlado |vsakogar|
po stárem nač. prisl. zv. (ȃ) delati ~ ~
stárost -i ž, pojm. (á) ~ kamnin; ~ šestdeset let; od ~i potemnela slika

stopíti1 -ím dov. stópil -íla, nam. stopít/stopìt; stopljênje; drugo gl. topiti1 (í/ȋ í) kaj ~ maslo; ~ sol v vodi
stopíti se -ím se (í/ȋ í) Sladkor se je stopil; poud. ~ ~ od sreče |biti zelo srečen|; neobč. stopiti se z/s kom Priseljenci so se stopili z domačini |prevzeli njihove lastnosti, se pomešali z njimi|

strást -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí pojm. (ȃ ȋ) prepustiti se ~i; ~ po maščevanju; storiti kaj iz ~i; biti brez ~i; poud. biti suženj ~i |ne moči jih obvladati|; zbiralska ~; ~ do česa; ~ za kaj; ~ po čem

stražáriti -im nedov. stražárjenje (á ȃ) žarg. ~ vso noč biti na straži

stróg -a -o; stróžji -a -e (ọ̑ ọ́ ọ́; ọ̑; ọ̑) ~ učitelj; poud. ~ vegetarijanec |zelo dosleden, načelen|; neobč. ~a lepota pravilna, klasična; poud.: ~a obleka |preprosta, brez olepšav|; ~a tišina |popolna|; strog do koga biti ~ ~ drugih; strog z/s kom biti ~ z otroki
strógi -a -o (ọ̑) ver. ~ post
strogóst -i tudi strógost -i ž, pojm. (ọ̑; ọ́; ọ̑)

súh -a -o tudi súh -a -ó; bolj ~ (ȗ ú ú; ȗ ú ọ̑) ~ fant; poud. ~ opis dogodka |brez čustvene prizadetosti|; ~a krpa; Zrak je zelo ~; poud. Njegov slog pisanja je ~ |brezoseben|; sleng. biti ~ ob koncu meseca brez denarja
súhi -a -o (ú) ~ kvas; kuhar. ~ vrat |bondžola|
súhi -ega m, člov. (ú) prehrana ~ih
súho -ega s, pojm. (ȗ) stopiti na ~; sleng. konec meseca biti na ~em brez denarja
do súhega nač. prisl. zv. (ȗ) zbrisati kaj ~ ~
súhost -i ž, pojm. (ú)

svínec -nca m s -em snov. (í) ulivanje ~a; poud. dobiti ~ v trebuh |biti ustreljen v trebuh|

šefováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt; šefovánje; (-àt) (á ȗ) neobč. |biti šef, vodja|

škofováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt; škofovánje; (-àt) (á ȗ) neobč. |biti škof|

škrípati tudi škripáti -ljem in škrípati tudi škripáti -am in škrípati -ljem in škrípati -am nedov. škríplji -te in -íte in škrípaj -te in -ájte in -i -ite in -aj -ajte, -ajóč, -áje; škrípal -ála in -al -ala, škrípat, škrípan -a; škripánje in škrípanje; (škrípat) (í/á í; í/á í; í; í) Pod ~e; poud. Preskrba ~e |je slaba, nezadostna|; slabš. škripati kaj ~ vedno isto melodijo |igrati na violino|; poud. škripati od česa ~ ~ jeze |biti zelo jezen|; brezos. Škripalo je pod nogami

šóla1 -e ž (ọ̑) učiti na, v ~i; visoka ~ jahanja; ~ za oblikovanje; osnovna ~; vesela ~ |tekmovanje iz znanja za osnovnošolce|; ~ s prilagojenim programom; ~ v naravi; šol. žarg.: leteti iz ~e biti izključen, odpuščen; špricati ~o neupravičeno izostajati od pouka; knj. pog. zamujati ~o pouk; poud.: Vsa ~ se je zbrala |učenci in učitelji|; Nobene ~e, nobenih šol nima |nobene izobrazbe|; človek stare ~e |ustaljenih navad|; pojm. reformirati ~o |šolstvo|

špárati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; špáranje (á) neknj. pog. varčevati: koga/kaj ~ denar; šparati za kaj ~ ~ avto; šparati z/s čim ~ z denarjem
špárati se -am se (á) neknj. pog. ~ ~ pri delu biti nedelaven, len

štéti štêjem nedov. štèj/štêj štêjte, -óč; štèl/štél štéla, štét, štét -a; štétje; (štèt/štét) (ẹ́ ȇ) koga/kaj ~ drevesa na vrtu; ~ pisatelja med slavne ljudi; ~ sebe zraven; šteti koga/kaj za koga/kaj Ne ~e ga več za sina; To dejanje ~emo za upor; šteti koga/kaj za kakšnega/kakšno ~ otroka za srečnega; To ravnanje ~emo za napačno; znati ~; poud. ~e samo dokaz |upošteva se|; neobč.: Hlev ~e k hiši spada; To ne ~e v redno delo sodi; ~ dvajset let biti star
štéti se štêjem se (ẹ́ ȇ) za koga/kaj ~ ~ ~ Slovenca
štéti si štêjem si (ẹ́ ȇ) poud. kaj v kaj To si ~em v posebno zaslugo |To je moja posebna zasluga|; V čast si ~em, da ste prišli |počaščen sem|

štimáti -ám nedov. -àj -ájte, -ájoč, -áje; -àl -ála, -án -ána; štimánje; (-àt) (á ȃ) star. koga/kaj ~ sosedovo hčer imeti rad, ljubiti; Koliko ~aš konja ceniš
štimáti se -ám se (á ȃ) star. biti domišljav, prevzeten: Kaj se pa tako ~aš

tájati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; tájanje (ȃ) kaj Sonce ~a led; ~ zamrznjena živila
tájati se -am se (ȃ) Sneg se že ~a; poud. tajati se od česa ~ ~ ~ sreče |biti zelo srečen|

tajnikováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt; tajnikovánje; (-àt) (á ȗ) neobč. |biti tajnik|

távati -am nedov. -ajóč; távanje (á; ȃ) ~ v temi; poud. tavati v čem ~ ~ negotovosti |biti negotov|

teáter -tra m (á) gled. žarg. gledališče; knj. pog., poud. delati ~ |biti iz preračunljivosti hrupen, opazen v nastopanju, ravnanju|

tekóč -a -e; bolj ~ (ọ́; ọ̑ ọ́ ọ́) ~ promet; biti sposoben ~ega branja
tekóči -a -e (ọ́) ~ račun; ~a hrana; publ. ~e zlato nafta
tekóče -ega s, snov. (ọ́) použiti kaj ~ega
na tekóče smer. prostor. prisl. zv. (ọ́) priti z delom ~ ~
na tekóčem mestov. prostor. prisl. zv. (ọ́) biti z dogodki ~ ~

tendírati -am nedov. -ajóč; tendíranje (ȋ) neobč. težiti, biti usmerjen: k/h čemu ~ k poenotenju

tèšč -a -e tudi tèšč -à -è tudi tèšč -- -- [tə] (ə̏ ə̀ ə̀; ə̏ ȁ ȅ; ə̏) ~ delavec; biti ~
tèšči -ega [tə] m, člov. (ə̀) vzeti kri ~emu
na tèšče tudi na teščè [tə] nač. prisl. zv. (ə̏; ȅ) ~ ~ vzeti zdravilo; poud. že ~ ~ biti pijan |navsezgodaj|
tèščost -i [tə] ž, pojm. (ə̀)

težáva -e ž (ȃ)
1. blažiti ~e; življenjske ~e; ~e v prometu; znajti se v ~ah; imeti ~e pri orientaciji
2. brez ~e, težav hoditi; s ~o se premikati; imeti ~e pri učenju; poud. imeti srčne ~e |biti zaljubljen|; prakt.sp. Z vodo so ~e, je ~ |Vode ni dovolj; Voda ni ustrezne kakovosti|; poud. križi in ~e |neprijetnosti|

têžek -žka -o in težák têžka -ó; téžji -a -e (é; ȃ é ọ̑; ẹ̑) ~ kovček; knj. pog.: ~ davek visok; zaslužiti ~ denar dosti denarja; ~ naliv močen, hud; ~ tat velik; ~ značaj težaven; ~a tema gosta; ~a ženska sitna, nadležna; poud.: govoriti s ~im glasom |z nizkim, globokim|; ~ pogovor |zelo neprijeten, mučen|; nevtr. biti ~ petinsedemdeset kilogramov
têžki -a -o (é) ~a industrija
téžji -a -e (ẹ̑) skrb za ~e bolnike; biti ~ od koga
têžko -ega s, pojm. (é) dvigniti kaj ~ega
téžje -ega s, pojm. (ẹ̑) prepoved jesti kaj ~ega |težje prebavljivo hrano|
têžkost -i ž, pojm. (é)

težíti -ím nedov. têži -íte tudi téži -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, -èn -êna; težênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga Nahrbtnik ga ~i; ~i ga občutek utesnjenosti; težiti k/h čemu Vas ~i k mestu; ~ k popolnosti; težiti po čem ~ ~ spoznanju resnice; težiti za čim ~ ~ nedosegljivim; sleng. Nehaj ~ sitnariti, biti nadležen

tlà tál [tau̯ in tal] s mn. tlòm -- tléh tlémi/tlí (ȁ á)
1. majanje tal; segati do tal; odbiti se od tal; tiščati napadalca k ~om; gledati v ~; ležati na ~eh; stopiti na ~; Struga se zajeda v ~; sestava tal; peščena ~; ravninska ~
2. poud.: zapustiti domača ~ |domovino|; življenje na tujih ~eh |v tujini|; publ. gibanja na univerzitetnih ~eh na univerzi; poud.: do tal porušiti |popolnoma|; do tal se priklanjati |zelo|; ~ mu gorijo pod nogami |Je v veliki stiski, nevarnosti|; izgubiti ~ pod nogami |ne biti prepričan o pravilnosti svojega ravnanja; imeti ogrožen (družbeni) položaj|

tóg -a -o; bolj ~ (ọ̑ ọ́ ọ́) ~ vrat; biti preveč ~ po značaju; tog od česa biti ~ ~ sedenja
tógi -a -o (ọ́) ~ spoj
tógost -i ž, pojm. (ọ́)

tólar -ja m s -em (ọ́) |denarna enota|; poud. ne imeti niti ~a |biti brez denarja|

topíti1 -ím nedov. tôpi -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, topljèn -êna; topljênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj ~ led; poud. Sonce ~i meglo |razkraja|
topíti se -ím se (í/ȋ í) Sneg se ~i; poud. Pecivo se kar ~i v ustih |je zelo okusno|; poud. topiti se od česa ~ ~ ~ prijaznosti |biti zelo prijazen|

tórba -e ž (ọ̑) šolska ~; poud. imeti polno ~o novic |dosti, veliko|; knj. pog., poud. nositi glavo v ~i |biti v neprestani življenjski nevarnosti|

trepetáti -ám tudi trepetáti -éčem nedov. -àj -ájte tudi -i -ite, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt; trepetánje; (-àt) (á ȃ; á ẹ́) ~ od strahu; Roke mu ~ajo; poud. Glas mu ~a |se mu trese|; poud. trepetati za koga/kaj ~ ~ sinovo usodo |biti zaskrbljen|; poud. trepetati pred kom/čim ~ ~ operacijo |čutiti strah|

trésti trésem nedov. -i -ite/-íte, -óč; trésel -sla, trést, trésen -a; trésenje; (trést/trèst) (ẹ́) koga/kaj ~ drevo; ~ spečega, da se zbudi; ~e ga mrzlica; tresti koga za kaj ~ fanta za ramo; Električna naprava zaradi okvare ~e
trésti se trésem se; tresênje in trésenje (ẹ́) Most se ~e; ~ ~ od mraza; poud. tresti se za koga/kaj ~ ~ ~ svoje otroke |biti v skrbeh|; poud. tresti se pred kom/čim ~ ~ ~ kaznijo |čutiti strah pred njo, bati se je|

tŕmast -a -o; bolj ~ (ŕ) ~ otrok; biti zelo ~; poud. biti ~ pri delu |vztrajen, odločen|

učinkovít -a -o; -ejši -a -e (ȋ; ȋ) ~o zdravilo; biti zelo ~; poud. ne biti preveč ~ pri delu |premalo narediti|
učinkovíto -ega s, pojm. (ȋ) izmisliti si kaj ~ega
učinkovítost -i ž, pojm. (ȋ)

učiteljeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt; učiteljevánje; (-àt) (á ȗ) neobč. |biti učitelj|

udejstvováti se -újem se nedov. -ujóč se, -ováje se; -àl se -ála se, -àt se; udejstvovánje; (-àt se) (á ȗ) |biti dejaven|: ~ ~ v znanosti; ~ ~ kot športnik

uklét -a -o (ẹ̑) ~a kraljična; uklet komu Sreča mi je ~a |s kletvijo preprečena|; uklet v kaj biti ~ ~ kačo; poud. biti ~ ~ molk |ujet|
uklétost -i ž, pojm. (ẹ̑)

uporabljív -a -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (í; ȋ í í; í) uporaben: ~ odpadek; biti dobro ~; uporabljiv za koga/kaj za gradnjo ~ material; poud. biti ~ ~ odgovorno funkcijo |primeren|
uporabljívost -i ž, pojm. (í)

upraviteljeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; upraviteljevánje; (-àt) (á ȗ) neobč. kaj ~ posestvo |biti upravitelj posestva|; neobč. Že dolgo ~e |je upravitelj|

uradnikováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; uradnikovánje; (-àt) (á ȗ) neobč. |biti uradnik|

usídrati -am dov. -an -ana; usídranje (ȋ) kaj ~ ladjo; grad. ~ oblogo
usídrati se -am se (ȋ) Ladja se je usidrala; poud. ~ ~ v odboru |ustaliti se, predolgo biti njegov član|

uslúžen -žna -o; -ejši -a -e (ú; ú ȗ ú; ú) ~ natakar; biti ~; uslužen do koga/česa biti preveč ~ ~ nadrejenih
uslúžnost -i ž, pojm. (ú)

usmíljen -a -o; bolj ~ (ȋ) ~ človek; usmiljen do koga/česa biti ~ ~ revežev; usmiljen z/s kom/čim biti ~ z reveži
usmíljeni -a -o (ȋ) neobč. ~ samarijan; ~e sestre |redovnice|
usmíljenost -i ž, pojm. (ȋ)

usužnjeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; usužnjevánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ ljudi
usužnjeváti se -újem se (á ȗ) poud. komu/čemu ~ ~ denarju |biti popolnoma odvisen od denarja|

uvidéven -vna -o; -ejši -a -e (ẹ́; ẹ́ ẹ̑ ẹ́; ẹ́) ~ človek; neobč. ~ voditelj preudaren, pameten; biti zelo ~; uvideven do koga/česa biti ~ ~ podrejenih; uvideven za koga/kaj ~ ~ napake drugih
uvidévnost -i ž, pojm. (ẹ́)

užívati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; užívanje (í) kaj ~ lahko hrano; ~ prednosti |jih biti deležen|; pravn. ~ zemljišče; znati ~

Slovenski pravopis