blagínja -e ž (í)
obilje materialnih dobrin: skrbeti za blaginjo ljudstva; živeti v blaginji; socialna, splošna blaginja
blagostánje -a s (ȃ)
obilje materialnih dobrin: doseči večje blagostanje; truditi se za blagostanje prebivalstva; živeti v sreči in blagostanju / zastar. dušno in telesno blagostanje blaginja, blagor
pričeváti -újem nedov. (á ȗ) pričati: pričevati proti komu, za koga / knjiž. krajevno ime pričuje, da je naselbina predslovanska; gospodarska poslopja pričujejo, da je tu blaginja
♦ rel. pričevati za Kristusa z življenjem, ravnanjem potrjevati njegov nauk
délo -a s (ẹ́) 1. zavestno uporabljanje telesne ali duševne energije za pridobivanje dobrin: ceniti, spoštovati delo;
blaginja temelji na delu;
rezultati, sadovi skupnega dela;
plačilo po delu / fizično, umsko delo; kvalificirano, strokovno delo; plačano delo; prostovoljno delo / braniti, izogibati se dela; pripraviti se k delu; biti utrujen od dela; ekspr. vreči se na delo; ekspr. zagristi, zakopati se v delo; prizadeven, vztrajen pri delu; večkrat si oddahnem med delom; pretirano delo; delo od jutra do večera / mehanizirati delo; organizirati, voditi delo; pohiteti, prenehati, začeti z delom; zboljšati način dela / prva leta po 1945 družbenokoristno delo / praznik dela // trud, napor: uspehi niso v sorazmerju z vloženim delom; ta reč bi zahtevala preveč dela; ekspr. škoda dela za to 2. navadno s prilastkom delanje, vezano na določeno področje: vključil se je v delo za napredek;
načrtno, večletno, vztrajno delo z mladino;
pedagoško, politično delo;
praznovali so štiridesetletnico njegovega umetniškega dela;
delo pri društvu, v odboru / v članku je dobro prikazal njegovo pisateljsko delo; dobil je nagrado za svoje življenjsko delo // to delanje za izpolnjevanje kake (skupne) naloge: oceniti delo komisije; spremljati delo državnega zbora; ovirati delo šole 3. kar se uresničuje z delanjem: to delo dobro napreduje;
vsega dela ne more opraviti sam;
dal mu je najtežje delo;
dela vsako delo, ki mu pride pod roko;
izvršiti, končati, zaključiti kako delo;
nujno, važno delo;
loti se tudi umazanega, zahtevnega dela;
svoje delo opravlja vzorno;
ima dosti, preveč dela / mn.: gradbena, mizarska, obrtniška, tehniška, vzdrževalna dela; drobna dela opravila; hišna dela / nav. slabš. pravi, da ne bo delal hlapčevskih del del, ki so zanj ponižujoča; star. najeli so ga za hlapčevska dela dela na polju in pri živini// to kot vir zaslužka: dati delo boljšemu ponudniku; podjetje je dobilo novo delo; prevzeti komu delo; biti preskrbljen z delom / delo na gradbišču so opravili v dogovorjenem roku / skleniti pogodbo o delu 4. navadno s prilastkom kar je uresničeno z delanjem, zlasti na umetniškem področju: izdati pomembno delo;
kritizira, ocenjuje dramska, pesniška dela;
literarno delo;
razstava del baročnih umetnikov / knjiž. človek umre, njegovo delo pa ostane // s prilastkom izdelek, predmet glede na izdelovalca ali način izdelave: ti čevlji so industrijsko, ročno delo; stavba je baročno delo / ženska ročna dela ročno izdelane vezenine ali pletenine5. predmet, stvar, ki jo kdo izdeluje: delo ji je od razburjenja padlo iz rok;
komaj je vzela delo v roke, ga je že zopet odložila 6. zaposlitev, služba: dobiti, iskati delo;
biti brez dela;
odpustiti koga z dela;
sprejeti koga na delo;
honorarno, priložnostno, sezonsko delo;
malo delo ki traja največ dvajset ur na teden in ne več kot štirideset ur na mesec, plačilo zanj pa ne presega pol minimalne plače;
študentsko delo delo, zlasti priložnostno, ki ga ob posredovanju določenih ustanov za plačilo opravljajo osebe s statusom dijaka ali študenta;
delo na črno samostojno ali nesamostojno delo, ki ga kdo opravlja v nasprotju z zakonskimi določili, brez nadzora pristojnih državnih organov ter brez plačila davkov in prispevkov;
delo na daljavo / dela prosti dnevi; izostanek od dela; nadurno delo ki presega delovno obveznost / iti, voziti se na delo v kraj zaposlitve; biti na delu v tujini // s prilastkom področje v okviru celotnega proizvajalnega procesa kot možnost zaposlitve: kmečko delo ga ne veseli; zanima se za delo v rudniku; opravlja delo pri stroju, v izvoznem oddelku 7. dejanje: zagovarjal se bo za svoja dela;
junaško, krvavo delo 8. fiz. premagovanje sile na določeni poti: delo, ki ga opravi stroj / enota za merjenje dela
● to delo ne more čakati je neodložljivo; propaganda je opravila svoje delo dosegla zaželeni učinek; knjiž. živi od dela svojih rok sam se preživlja; pog. ne prime za nobeno delo noče delati; sovražne sile so že na delu že delujejo; obleka je v delu se izdeluje, izgotavlja; ekspr. ne moti ga, je ves v delu zelo vneto dela; odšel je z doma v največjem delu v kmečkem okolju v času košnje in žetve; pri delu ga je čas prehitel dela ni utegnil dokončati; očetova smrt je njegovo delo on jo je povzročil; skrb za otroke je njeno delo naloga, dolžnost; delo hvali mojstra delavčeva strokovnost se sodi po kvaliteti njegovih izdelkov; preg. brez dela ni jela
♦ ekon. delitev dela delitev enotnega produkcijskega procesa na več ločenih procesov; družbena delitev dela specializacija posameznih gospodarskih enot na proizvajanje posameznih vrst blaga, ki jih med seboj zamenjujejo; mednarodna delitev dela specializacija posameznih narodnih gospodarstev na proizvajanje posameznih vrst blaga, ki jih na svetovnem trgu med seboj zamenjujejo; zal. izbrano delo po določenem kriteriju izbrana in v knjižni obliki izdana dela kakega avtorja; zbrano delo vsa dela kakega avtorja, izdana v knjižni obliki; družbeno potrebno delo v marksistični ekonomiji povprečen delovni čas za proizvodnjo določenega blaga; presežno delo delo, katerega produkti ne ostanejo delavcu
blagobít -i ž (ȋ) zastar. blaginja, blagor: skrbeti za blagobit naroda;
duševna blagobit
blágost -i ž (ā) 1. knjiž. dobrosrčnost, milina: iz njenih oči gleda blagost 2. zastar. sreča, blaginja: želim vam vso blagost;
skrbeti za javno blagost
blagovítost -i ž (ȋ) star. blaginja, blagostanje: njegova blagovitost je rasla iz leta v leto // blaženost, sreča: spokojna blagovitost
dobrobít1 -a m (ȋ) knjiž., s prilastkom blaginja, blagor: to je jamstvo za njegov dobrobit
dobrobít2 -i ž (ȋ) knjiž., s prilastkom blaginja, blagor: delati za dobrobit domovine;
skrbeti za dobrobit otrok;
duhovna dobrobit
fiziokratízem -zma m (ī)
političnoekonomski nauk 18. stoletja, ki trdi, da temelji blaginja države na kmetijstvu: za merkantilizmom je nastopil fiziokratizem; vplivi fiziokratizma
merkantilízem -zma m (ī)
ekon. političnoekonomski nauk od 16. do 18. stoletja, ki trdi, da temelji blaginja države na zunanji trgovini in obilju žlahtnih kovin: za merkantilizmom je nastopil fiziokratizem
// trgovinska usmerjenost gospodarske politike: merkantilizem in industrializem