bliščáti se -ím se tudi bliščáti -ím nedov. (á í) star. bleščati se: zvezde se bliščijo; vse se je bliščalo od zlata / mesto se blišči v daljavi

bliščèč se -éča -e: bliščeče se bodalo; prim. bliščeč

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.