blúza -e ž (ȗ) 
  1. 1. žensko oblačilo za h krilu, navadno iz tanjšega blaga: najraje nosi krilo in bluzo; bela, svilena bluza / srajčna bluza krojena kot moška srajca; zaprta bluza z majhnim izrezom
  2. 2. suknjič pri uniformi: zimska bluza; vojaška, železničarska bluza / modre delavske bluze

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

blúzen -zna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na bluzo: bluzni gumbi / bluzni kroj suknjiča

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

krílo2 -a s (í) 
  1. 1. žensko oblačilo, ki pokriva spodnji del telesa: obleči krilo in bluzo; biti v krilu; dolgo krilo; nabrano, nagubano krilo; široko športno krilo / hlačno krilo krojeno kot hlače
    // spodnje krilo del ženskega spodnjega perila v obliki krila
    // ekspr. ženska, navadno v odnosu do moškega: ogreje se za vsako krilo; samo za krili leta
  2. 2. star. naročje: vzeti otroka na krilo; položiti glavo materi v krilo / knjiž. vrnil se je v krilo domovine
    ●     star. hodi še v krilu je še otrok; ekspr. držati se materinega krila biti v svojem ravnanju nesamostojen, odvisen zlasti od matere

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

lúšten -tna -o prid. (ú ȗ) pog. čeden, ljubek: nekoč je bila luštna; luštno dekle / imeti luštno postavo / kako luštno bluzo ima
// prijeten, zabaven: s tako luštnim človekom se že dolgo nisem pogovarjal / razpoloženje je bilo luštno / biti lušten za družbo družaben, zabaven

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

našítek -tka m (ȋ) nav. mn. našit okrasek na obleki, oblačilu: ob vratu in na prsih so ji bluzo krasili bogato izvezeni našitki; obleka z žametnimi našitki
// košček blaga z znaki čina na uniformi: uniforma z zlatimi našitki na ramenih / generalski, oficirski našitki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

oškróbiti -im dov. (ọ̄) poškrobiti: oškrobiti bluzo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

pokŕpati -am dov. (r̄) 
  1. 1. drugega za drugim zakrpati: otrokom je pokrpala hlače, perilo / ribiči so pokrpali svoje mreže / pokrpati luknje
    // na več mestih zakrpati: pokrpati bluzo
    ●     ekspr. v bolnici so ponesrečenca pokrpali in pozdravili mu zašili rane
  2. 2. ekspr. narediti kaj (bolj) uporabno, navadno z zadelovanjem lukenj; popraviti: spomladi so pokrpali streho

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

regimênten -tna -o prid. (ē) star.  
  1. 1. polkoven: regimentni štab
  2. 2. odločen, oblasten: ta ženska je zelo regimentna
    ●     star. imeti regimentno bluzo zelo lepo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

spreobléči -obléčem dov., spreobléci spreoblécite in spreoblecíte; spreoblékel spreoblékla (ẹ́) nar. preobleči: spreobleči otroka / spreobleči bluzo / spreobleči se v kmeta

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

stiskáč -a m (á) 
  1. 1. slabš. pretirano varčen, skop človek: biti velik stiskač; imajo ga za stiskača; bogat stiskač
  2. 2. gumbu podobna priprava za zapenjanje oblačila, sestavljena iz dveh delov: prišiti stiskač; zapenjati bluzo s stiskači

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

šívati -am nedov., tudi šivájte; šívala in šivála (í) 
  1. 1. z uporabo šivanke in niti združevati dele blaga, usnja: šivati s črno, svileno nitjo; šivati v ravni črti / ročno, strojno šivati
    // med. z uporabo posebne šivanke in niti združevati dele telesnega tkiva: šivati rano; šivati raztrgano ustnico; šivati žile ob srcu / ponesrečenca so morali šivati
  2. 2. s šivanjem izdelovati: šivati bluzo, gumbnico; iz kozje kože šiva torbice; dala si je šivati obleko / šivati gumbe s šivanjem pritrjevati
    // ukvarjati se, navadno poklicno, s šivanjem: že petnajst let šiva / hodi šivat na dom
    ●     ekspr. dež še šiva enakomerno, gosto pada; star. v križu ga šiva zbada, boli

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

vdélati -am dov. (ẹ́ ẹ̑) narediti, da je kaj trdno nameščeno v čem: vdelati diamant v prstan; vdelati intarzije / v streho so vdelali pet oken; vdelati okna v zidne odprtine vzidati
// vdelati leče v mikroskop
// narediti, da kaj postane sestavina česa: vdelati kamenje v nasip / redko vdelati gnoj, listje v zemljo podkopati ga; pren. te hipoteze se ne dajo vdelati v dosedanjo teorijo
● star. vdelati bluzo z zlato nitjo okrasiti; izvesti; star. kar hitro se je vdelal vpeljal v delo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

zapénjati -am nedov. (ẹ̑) dajati kaj v tak položaj, da kaj povezuje ali pritrjuje k čemu: zapenjati gumbe, zaponke
// delati, da sta konca, dela česa z gumbi, zaponko povezana drug z drugim: zapenjati plašč; zapenjati si bluzo
// pripenjati: zapenjati vagone; zapenjati si smučke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

zapónka -e ž (ọ̑) priprava za zapenjanje, navadno oblačil: odpeti zaponko; zapeti si bluzo z zaponko; bronasta, zlata zaponka; čevlji na zaponko; pas z zaponko / lasna, naprsna, varnostna zaponka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

zatláčiti -im, in zatlačíti in zatláčiti -im dov. (á ȃ; ī á ȃ) 
  1. 1. s tlačenjem spraviti kaj za kaj: zatlačiti rjuho za žimnico / zatlačiti bluzo za hlače
    // s tlačenjem spraviti kaj kam sploh: zatlačiti vato v ušesa; ekspr. roke je zatlačil v žepe dal
    // redko v nahrbtnik je zatlačil še pulover in srajco stlačil
  2. 2. s tlačenjem zadelati, zapolniti: razpoke v čolnu so zatlačili s cunjami / z gazo zatlačiti krvavečo rano
  3. 3. ekspr. zapolniti, popolnoma napolniti: hodnik so zatlačili s pohištvom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

Število zadetkov: 15