arfa -e (arfa, arpfa) samostalnik ženskega spola
1. manjše glasbilo s strunami, napetimi na okvir, na katere se brenka ali udarja s paličicami
1.1 igranje na to glasbilo
FREKVENCA: 96 pojavitev v 12 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ašíko -a m

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

baján -a m

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bàmbrbàm medm. (ȁ-ȁ)
posnema glas bobna: boben udarja: bambrbam

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bàmbrbàm posnem. medm. (ȁȁ) Boben udarja ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bàmbrbàm posnem. medm.
posnema glas bobna
SINONIMI:

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024

bás bóben -- -bna m

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

baselski bóben -ega -bna m

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

báta bóben -- -bna m

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bendír -ja m

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bíti1 bíjem nedov., 3. mn. stil. bijó; bìl (í ȋ)
1. močno, ostro zadevati se ob kaj: dež bije ob okna; plešoče noge bijejo ob tla; debele kaplje so mu bile v lice; veter jim bije v obraz; toča bije po strehi / preh., pesn. kolesa bijejo enakomerno pesem; pren. luč bije v oči; trušč nam bije v ušesa
// udarjati z nogo, z roko ob kaj: biti s pestjo po mizi; konji bijejo s kopiti ob tla / konj bije in grize brca; togotno biti okoli sebe
2. dajati komu udarce: bije in udriha; biti do krvi; biti po glavi; bije ga kot živino; biti se po čelu
// knjiž., z notranjim predmetom udeleževati se oboroženega boja: biti odločilno bitko; biti boj s sovražnikom; bitke se bijejo; pren. biti hude duševne boje
3. navadno v zvezi z ura z zvočnim znakom naznanjati čas: ima stensko uro, ki bije; preh. njihova ura bije tudi četrti; ura kaže tri in bije dve; pol bije; nar. ura je bila osmo osem; brezoseb. deset je bilo; pravkar bije pet
4. navadno v zvezi s srce s širjenjem in krčenjem ritmično poganjati kri po žilah: srce mu še bije; srce bije divje, hitro; srce bije kot kladivo / žila komaj še bije / knjiž. kri živahno bije po žilah
5. v zvezi biti plat zvona z udarjanjem na zvon naznanjati nevarnost, nesrečo: ko je videl, da gori, je stekel v zvonik in začel biti plat zvona; brezoseb. plat zvona je bilo; pren. problem ni tako hud, da bi bilo treba biti plat zvona
// star. z udarjanjem povzročati, da glasbilo oddaja glasove; igrati, tolči: biti na cimbale; biti v boben
6. knjiž. širiti se, prihajati od kod: iz zidu bije hlad; pren. iz njegovih besed bije sovraštvo
● kap bije na prag od konca strehe padajo kaplje na prag; knjiž. na koga bije sum kdo je osumljen; vznes. zdaj bije naša ura zdaj je nastopil ugoden čas za nas, za naše delo; zdaj smo mi na vrsti, da kaj storimo; ekspr. zadnja ura mu bije umira; skrajni čas je, da to stori; ekspr. njegovemu tiranstvu bije zadnja ura bliža se konec njegovega tiranstva; vznes. zdaj bije ura ločitve zdaj se moramo ločiti; iron. saj vemo, koliko je ura bila kakšen je položaj; star. tuja vrata ga bodo bila po petah ne bo imel svojega doma; ekspr. kaj ga pa biješ kaj počenjaš neumnosti; biti (si) takt s palico dajati (si) takt; star. otroci bijejo žogo igrajo nogomet; rumena barva hiše bije v oči neprijetno učinkuje; njegovo vedenje bije v oči je zelo opazno; star. srce mu za drugo bije ljubi drugo
♦ etn. kozo biti otroška igra, pri kateri igralci mečejo v stoječ predmet kamne, da bi ga prevrnili; rihtarja biti družabna igra, pri kateri eden od igralcev ugiba, kdo ga je udaril po zadnjici

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bíti (sem) Frazemi s sestavino bíti (sem):
bíti ad acta, bíti Ádamov sín, bíti aprílski, bíti blagoslovljêna, bíti bógu za hŕbtom, bíti bòlj pápeški kot pápež, bíti bòlj pápeški od pápeža, bíti [bòlj] počásne gláve, bíti bòlj počásne pámeti, bíti brez belíča [v žêpu], bíti brez bôra in belíča, bíti brez bôra in božjáka, bíti brez božjáka, bíti brez božjáka in bóra, bíti brez fícka [v žêpu], bíti brez gláve in répa, bíti brez hrbteníce, bíti brez prebíte páre, bíti brez répa in gláve, bíti brez sápe, bíti brez vestí, bíti cókla razvôja, bíti cókla za kóga/kàj, bíti copáta, bíti čésa kot tóče, bíti čésa na kôše, bíti čístih rôk, bíti člôvek s téga svetá, bíti čŕn kot nóč, bíti désna roka kóga, bíti do góbca v dréku, bíti do gŕla sìt kóga/čésa, bíti do kolén v dréku, bíti do úst v dréku, bíti do vratú v dréku, bíti do vratú v gódlji, bíti dôbra dúša, bíti dôbro zapísan [pri kóm, kjé], bíti dólg kot prékla, bíti drúga violína, bíti dúša čésa, bíti fíga móž, bíti glávni adút, bíti hítre jéze, bíti hláden do kóga, bíti hrbteníca čésa, bíti igráča [kóga/čésa], bíti igráča v rôkah kóga/čésa, bíti igráčka [kóga/čésa], bíti igráčka [kómu] kàj, bíti igráčka v rôkah kóga/čésa, bíti imenován s právim iménom, bíti iz drugáčnega testá, bíti iz ístega testá, bíti iz mesá in krví, bíti iz móde, bíti jeklénih žívcev, bíti jezíček na téhtnici, bíti junák dnéva, bíti kàj za pod zób, bíti kàj/kdó na kvadrát, bíti kàkor ámen [v cérkvi], bíti kàkor ámen [v očenášu], bíti kàkor húda úra, bíti kàkor iz cúkra, bíti kàkor iz másla, bíti kàkor iz svínca, bíti kàkor kladívo, bíti kàkor lesníka, bíti kàkor mrlíč, bíti kàkor na íglah, bíti [kàkor] na šivánkah, bíti [kàkor] na tŕnju, bíti [kàkor] v málih nebésih, bíti kàkor v meglì, bíti kàkor žívo srebró, bíti kákšen kólešček kjé, bíti kanónfuter, bíti kdó/kàj z dúšo in telésom, bíti kísel kàkor vrísk, bíti kóga/čésa kot kobílic, bíti kóga/čésa kot mrávelj, bíti kóga/čésa kot rúsov, bíti kómu máčeha, bíti kómu pri sŕcu, bíti kómu tŕn v očéh, bíti kómu tŕn v pêti, bíti kómu za pavlího, bíti kómu za petámi, bíti kómu za rítjo, bíti kós kómu/čému, bíti kóst v gŕlu kóga, bíti kot ámen [v cérkvi], bíti kot ámen [v očenášu], bíti kot dèž v prátiki, bíti [kot] dím [za kóga], bíti kot èn móž, biti [kot] igráča [kómu kàj], bíti kot iz másla, bíti [kot] iz stêkla, bíti kot iz škátlice, bíti [kot] iz tŕte izvít, bíti [kot] iz želéza, bíti [kot] lánski snég, bíti [kot] máli bóg, bíti kot mésečnica, bíti kot mésečnik, bíti kot míla jéra, bíti [kot] mílni mehúrček, bíti kot mrlìč, bíti kot na dláni, bíti [kot] na íglah, bíti [kot] na lúni, bíti [kot] na tŕnih, bíti [kot] na tŕnju, bíti [kot] na žerjávici, bíti kot naročèn [za kóga/kàj], bíti kot odpŕta knjíga, bíti kot okamenél, bíti [kot] ólje na ôgenj [čésa, čému], bíti kot osát, bíti kot pès in máčka, bíti kot rít in srájca, bíti kot sánje, bíti kot slépa kúra, bíti [kot] strašílo, bíti [kot] strašílo za v prosó, bíti kot ustvárjen za kóga/kàj, bíti kot v čebelnjáku, bíti [kot] v devêtih nebésih, bíti kot v fílmu, bíti kot v mravljíšču, bíti kot v nebésih, bíti kot v pánju, bíti kot v právljici, bíti [kot] v ráju, bíti kot v sánjah, bíti [kot] v sêdmih nebésih, bíti kot vróče žémlje, bíti [kot] vróče žémljice, bíti kot žívo srebró, bíti krátke pámeti, bíti krátkih beséd, bíti krváv pod kóžo, bíti kúhan in pečèn kjé/pri kóm, bíti kúrje pámeti, bíti [le] kolésce [kjé, kóga/čésa], bíti [málo] čez lés, bíti már kot [za] lánski snég, bíti máslo kóga, bíti med ángelčki, bíti med dvéma ôgnjema, bíti med kladívom in nakoválom, bíti med krilátci [bôžjimi], bíti med svôjimi štírimi sténami, bíti [mehek] kot máslo, bíti méhkega srcá, bíti močán adút, bíti módre krví, bíti mólzna kráva, bíti móž beséda, bíti na bóbnu, bíti na bôjni nôgi s kóm/čím, bíti na césti, bíti na césti kot kónjska fíga, bíti na čŕni lísti, bíti na désno rôko, bíti na dláni, bíti na dnù, bíti na dôbri póti, bíti na káhli, bíti na kócki, bíti na kôncu svetá, bíti na kôncu z žívci, bíti na kônju, bíti na lás podóben kómu/čému, bíti na mŕtvi tóčki, bíti na múhi [kóga], bíti na nàjbóljši póti, bíti na nítki, bíti na ónem svétu, bíti na píki, bíti na prágu čésa, bíti na prágu smŕti, bíti na prágu življênja, bíti na prestólu, bíti na psù, bíti na répu [čésa], bíti na rešêtu, bíti na róbu obúpa, bíti na róbu prepáda, bíti na slépem tíru, bíti na stráni, bíti na stráni kóga/čésa, bíti na stránskem tíru, bíti na tánkem lédu, bíti na tapéti, bíti na tí s kóm, bíti na zatóžni klópi, bíti nágle jéze, bíti napét kot maréla, bíti napét kot lók, bíti narejèn iz ístega testá, bíti nasmeján do ušés, bíti náše gôre líst, bíti ne od múh, bíti nepopísan líst [papírja], bíti ob dóber glás, bíti ob glávo, bíti ob pámet, bíti obút, bíti od dánes do jútri, bíti od hudíča, bíti [od] krúha pijàn, bíti od múh, bíti od rôk, bíti od vrága, bíti odrínjen na stránski tír, bíti odskóčna dèska [za kóga/kàj], bíti oródje [čésa, za kàj], bíti oródje [kóga/čésa], bíti oródje v rôkah kóga/čésa, bíti óstrega jezíka, bíti pávliha, bíti pijàn kot čebèr, bíti pijàn kot čèp, bíti po ênem kopítu, bíti po ístem kopítu, bíti po júsu, bíti pod copáto, bíti pod častjó kómu kàj, bíti pod drobnoglédom [kóga], bíti pod gásom, bíti pod krítiko, bíti pod lúpo kóga, bíti pod nesréčno zvézdo, bíti pod oróžjem, bíti pod pepélom, bíti pod rúšo, bíti podóben kàkor gróš gróšu, bíti pójem [kóga/čésa], bíti póln múh, bíti ponedéljkarski, bíti ponedéljkov, bíti potísnjen v kót, bíti [práva] cvétka, bíti práva enciklopedíja, bíti [právi] ángel, bíti [právi] ángelček, bíti [právi] bíser [čésa], bíti [právi] cvét čésa, bíti [právi] mójster za kàj, bíti právi sín kóga/čésa, bíti právi sín svôje dôbe, bíti právi sín svôjega očéta, bíti právo odkrítje, bíti prázen dím, bíti pred vráti, bíti predán kómu/čému z dúšo in telésom, bíti preizkusni kámen [čésa, za kàj], bíti pri korítu, bíti pri rôki, bíti pròst kot ptíček na vêji, bíti pŕva violína, bíti [razlíčen] kàkor nóč in dán, bíti [razlíčen] kot dán in nóč, bíti [razlíčen] kot nóč in dán, bíti rédkih beséd, bíti rojèn pod nesréčno zvézdo, bíti rojèn pod sréčno zvézdo, bíti [s kóm] na ísti valóvni dolžíni, bíti s téga svetá, bíti sám svój gospód, bíti [si] na nòž, bíti [si] podóben kàkor krájcar krájcarju, bíti [si] podóben kot jájce jájcu, bíti si s kóm kot bráta, bíti si v laséh, bíti slabó zapísan [pri kóm, kjé], bíti smétana [čésa], bíti sól zêmlje, bíti stárega kóva, bíti súh kot prékla, bíti svêtla tóčka, bíti šè móker pod nósom, bíti [šè] móker za ušési, bíti [šè] v povôjih, bíti [šè] v žívem spomínu, bíti šèle v povôjih, bíti šírši kot dáljši, bíti tábula ráza, bíti ták, da ga je tréba iskáti z lučjó [pri bélem dnévu, podnévi], bíti tàm, kjer ni múh, bíti [tàm] za devêtimi gorámi, bíti têmeljni kámen [čésa], bíti têžek kot cènt, bíti tího kot rìt, bíti tóliko za kàj, kólikor zájec za bóben, bíti topóvska hrána, bíti tŕd ôreh za kóga, bíti tŕdega srcá, bíti trínajsto práse, bíti v Ádamovem kostímu, bíti v Ádamovi obléki, bíti v blagoslovljênem stánju, bíti v cvétju, bíti v část svôjemu iménu, bíti v dôbri kóži, bíti v dréku, bíti v drúgem stánju, bíti v drúgem stánu, bíti v gódlji, bíti v káši, bíti v kóži kóga, bíti v Krístusovih létih, bíti v [lépem] móčniku, bíti v létih, bíti v nàjbóljših létih, bíti v oblákih, bíti v pólnem cvétu, bíti v pólnem razcvétu, bíti v povôjih, bíti v pŕvih vŕstah, bíti v rdéčih števílkah, bíti v ríti, bíti v róžicah, bíti v sítu in rešêtu, bíti v slábi kóži, bíti v slépi úlici, bíti v slonokoščénem stôlpu, bíti v [svôjem] elemêntu, bíti v škrípcih, bíti v škrípcu, bíti v [velíki] části, bíti v [velíkih] častéh, bíti v [vesélem] pričakovánju, bíti v začáranem krógu, bíti v zláti sredíni, bíti vážen kot maréla, bíti vèč díma kot ôgnja, bíti vêlik kalíber, bíti vêlik otròk, bíti [vès] mŕtev na kóga/kàj, bíti [vès] ponedéljkov, bíti [vès] ponedéljski, bíti vést kóga/čésa, bíti vklénjen v kládo, bíti vógelni kámen [čésa[, bíti vólk na kàj, bíti [vróče] kot v kôtlu, bíti vsáke bíre, bíti [vsèh] múh póln, bíti z êno nôgo kjé, bíti z êno nôgo v grôbu, bíti z êno nôgo žé na ónem svétu, bíti za dirigéntskim púltom, bíti za èn drèk, bíti za kríži, bíti za lúno, bíti za med stáro želézo, bíti za [na] odpàd, bíti za pečjó, bíti za pêto koló, bíti za rešêtkami, bíti za rítjo kómu, bíti za v kòš, bíti za v stáro želézo, bíti za vsákim gŕmom, bíti zapéčkar, bíti zapéčkarski, bíti zapísan smŕti, bíti zapísan v zvézdah, bíti zastavonóša kóga/čésa, bíti zavít v meglò, bíti zavít v temò, bíti zelèn od zavísti, bíti [zeló] v módi, bíti zláta dúša, bíti žé pri krúhu, bíti žé v létih, bíti želéznih žívcev, bíti žídane vólje, bíti žív in zdràv, bíti žíva enciklopedíja, bíti žívo srebró, bódi v cvétju, bodíte v cvétju, bôjna sekíra je zakopána, čez glávo je kjé čésa, čìč je nìč, gláva [kóga] je kot sód, hudíč ni takó čŕn, kot, iz té móke ne bo krúha, jè cél církus, je kóga/čésa kot kobílic, je kóga/čésa kot mrávelj, je kóga/čésa kot rúsov, káča [je] v žêpu, kàj je [kot] bòb ob sténo, kàj je [kot] bòb v sténo, kàj je kot na dláni, kàj je kot pribíto, kàj je [práva] zláta jáma za kóga, kàj je šála, kàj je [šè]v oblákih, kàj je za kóga/kómu špánska vás, kàj ni igráča [kómu], kàj ni šála, kdó/kàj ni on múh, kóga je kàj v hláčah, kóga je kóliko v hláčah, [kot da] je vsák dán nedélja [za kóga; kjé], krí ni vôda, kríž je [s kóm/čím], [lepó] po vŕsti, kàkor [so] híše v Tŕsti, [lepó] po vŕsti, kot [so] híše v Tŕsti, málo zrnja, pa mnógo sláme je v čém, med bráti [je kàj vrédno], možgáni kóga so kot rešêto, ne bíti dôbro zapísan [pri kóm, kjé], ne bíti igráča [kómu kàj], ne bíti igráča v rôkah kóga/čésa, ne bíti igráčka [kómu kàj], ne bíti iz cúkra, ne bíti iz želéza, ne bíti kómu ne v pêto ne v šêsto [koléno], ne bíti már ne bogá ne hudíča kómu, ne bíti ne bogá ne hudíča za kóga, ne bíti ne pét ne šést s kóm/čím, ne bíti od múh, ne bíti po júsu, ne bíti pod častjó kómu kàj, ne bíti pri čísti, ne bíti s téga svetá, ne bíti [si] na čístem s kóm/čím, ne bíti [šè] za med stáro šáro, ne bíti šè za [na] odpàd, ne bíti [šè] za v kòš, ne bíti v dôbri kóži, ne bíti vréden píškavega oréha, ne bíti vréden póčenega gróša, nékaj gnílega je v dežêli Dánski, ni prostóra za kóga/kaj kjé, ni vsák dán nedélja [za kóga; kjé[, otròk je na póti, po tóči zvoníti je prepôzno, pokázati kómu, po čém je mást, pôsel je pôsel, pravíci je zadoščêno, sám góbec je kóga, sáma kóst in kóža je kóga, sáma ušésa so kóga, sáme beséde so kóga, sáme kostí so kóga, sáme očí so kóga, samó beséde so kóga, spánec je bóljši kot žgánec, sréča je míla kómu, stráh za stólček je kóga, škárje in plátno sta v rôkah kóga, tá je [pa] bôsa, tá je pa debéla, tá je [pa] dôbra, tá je [pa] jálova, tá je [pa] kosmáta, tá je [pa] lépa, [takó, da] bo vólk sìt in kôza céla, tí si [pa] búča, tí si práva búča, tó je [kot] hláden túš, tó je víšja matemátika, tó je za kóga/kómu špánska vás, tó mu je túrško, tó ni šála, tó ni víšja matemátika, tó níso máčje sólze, tó níso máčkine sólze, tó so búče, tó so záme špánski kráji, trébuh je kot sód, vèč želéz je v ôgnju, védeti, kdáj je čàs za spánec in žgánec, vêlik kríž je s kóm/čím, vrág je kjé, vsák dán je nedélja [za kóga; kjé], vsè je [kot] bòb ob sténo, vsè je [kot] bòb v sténo, vsè je na glávi, vsì kríži so dôl, življênje kóga je na nítki, žóga je bilà za hŕbtom kóga

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

blískovna lúč -e lučí ž

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bóben -bna m (ọ̑)
1. glasbilo v obliki valja, ki ima na obeh straneh napeto kožo: bobni ropotajo; igrati, tolči, udarjati na boben; razbijati po bobnu; veliki boben; vojaški boben; sit sem ko boben; trebuh je napet kot boben; na to se razume, spozna kakor zajec na boben prav nič
● star. na Laškem je zapel boben začela se je vojna
2. ekspr., navadno v zvezi s pognati, priti prisilna dražba, gospodarski propad: kmetija je šla na boben; pognati, priti, spraviti na boben; grozil jim je z bobnom
3. rabi se samostojno ali s prilastkom bobnu podoben del naprave, stroja: zavrteti loterijski boben; dati perilo v boben pri pralnem stroju; spuščati snope v boben pri mlatilnici; pištola na boben bobenček
♦ avt. zavorni boben pri zavori na kolesu; elektr. kabelski boben za navijanje kabla; strojn. čistilni boben za čiščenje kovinskih izdelkov; teh. mešalni boben pri betonskem mešalniku; um. boben valjasti del sestavljenega stebra

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

boben
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
bobna samostalnik moškega spola
glasbilo
bobnu podoben del naprave, stroja
IZGOVOR: [bóbən], rodilnik [bóbna]
BESEDOTVORJE: bobenski
ZVEZE: srebrni, zlati boben, priti, spraviti na boben
PRIMERJAJ: Zlati boben

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bóben -bna m (ọ̑) igrati na ~; (loterijski) ~; poud. priti na ~ |gospodarsko propasti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bóben -bna m
glasbilo v obliki valja, ki ima na obeh straneh napeto kožopojmovnik
SINONIMI:
ekspr. bobenček, ekspr. bobnič
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik verižni boben
GLEJ ŠE: igrati, igrati, igrati, obubožati, pištola, propasti, zaigrati, igrati, igrati, igrati

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024

bóben Frazemi s sestavino bóben:
bíti na bóbnu, bíti tóliko za kàj, kólikor zájec za bóben, bóben je zapél, dáti kóga/kàj na bóben, iméti trébuh kàkor bóben, íti na bóben, kàkor kráva na bóben, napét kot bóben, pognáti kóga/kàj na bóben, príti na bóben, razuméti se na kàj kot zájec na bóben, sìt kot bóben, soldáški bóben pôje, spoznáti se na kàj kot zájec na bóben, správiti kóga/kàj na bóben, zapél je vojáški bóben

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bọ̑ben -bna m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

boben2

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bǫ̑bən, -bna, m. 1) die Trommel; na boben biti, die Trommel schlagen; toliko znati kaj, kakor zajec na boben; meni filozofija pa zajcu boben! Zv.; b. poje, es wird die Trommel geschlagen, Z.; na boben prodajati, im Licitationswege verkaufen; na boben priti, fallieren, bankerott werden; na boben so ga dejali, er hat falliert; — laški b. = bobnica, V., Cig.; — merski boben, die Maßtrommel, DZ.; — 2) neka bolezen: die Trommelsucht, (tympanitis), V.-Cig.; — 3) "košara pletena od vrbovih protov v ribjo lov", Videm (Št.)-Erj. (Torb.); — 4) povodnji b. = bobnarica, Frey. (F.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bobén -a m boben: bobén KOJ 1833, 154; vszi bobénje zahrumijo KOJ 1848, 91; na bobén ne vdári KAJ 1848, 277

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

boben [bọ̑bǝn] samostalnik moškega spola

boben

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

boben samostalnik moškega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

boben m, F2, timpanum, -ni, buben; tympanum, -ni, en buben

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

boben -bna m boben: de bi skuſi glaſs tiga bobna rod. ed. ſpumnili ǀ bi bil imel boben tož. ed. vſeti, inu sazheti po hishi bobnat ǀ de bi s' enem bobnem or. ed. ſerzhe dajala ǀ druſiga ſe neshlishi ampaK bobny im. mn., pishale, inu trobente ǀ kadar bosh shlishala Bobne tož. mn., inu trobente ǀ Israelske shene ſo njemu nepruti shle s'zittrami, s' goſli, inu bobni or. mn. ǀ Hieroſolomitery pak ſo takorshnem napruti shli s' gosly, cittramy, bobnamy or. mn., inu trobentamy

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

boben -bna samostalnik moškega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

boben sam. m ♦ P: 9 (TPs 1566, TC 1574, DB 1578, DC 1579, DB 1584, DC 1584, MD 1592, TfC 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

boben -bna (boben, buben*) samostalnik moškega spola
1. tolkalo z napeto kožo na eni strani, običajno za ritmično spremljavo pesmi, plesov; SODOBNA USTREZNICA: boben, pavke
1.1 ritmično udarjanje na to tolkalo, običajno pri petju, plesu; SODOBNA USTREZNICA: bobnanje, igranje na pavke
1.2 kdor igra na to tolkalo; SODOBNA USTREZNICA: bobnar, pavkist
FREKVENCA: 34 pojavitev v 9 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bóben -bna m

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

boben

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

boben m

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

boben ► ˈbọːbėn -bna m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bóbenček -čka [bobənčək] m (ọ̑)
1. manjšalnica od boben: razbijati po bobenčku; ročni bobenček / vrteti ročico loterijskega bobenčka
// vrtljiv valjček pri revolverju: revolver na bobenček
2. pog. mrenica med sluhovodom in srednjim ušesom; bobnič: ne vpij, saj mi bo še bobenček počil

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bobenček
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
bobenčka samostalnik moškega spola
manjšalno boben
manjšalno bobnu podoben del naprave, stroja
manj formalno bobnič
IZGOVOR: [bóbənčək], rodilnik [bóbənčka]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bọ̑benček – glej bọ̑ben

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bóbenček -čka m

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bóbenski -a -o [bobənski] prid. (ọ̑)
nanašajoč se na boben: bobenska arija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bobenski
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
bobenska bobensko pridevnik
nanašajoč se na glasbilo
IZGOVOR: [bóbənski]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bóben za dèž -bna -- -- m

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bóben za dèž -bna -- -- m

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bóben za véter -bna -- -- m

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bóben za véter -bna -- -- m

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bóben z leséno ópno -bna -- -- -- m

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bobnanje -a samostalnik srednjega spola
ritmično udarjanje na boben, pavke; SODOBNA USTREZNICA: bobnanje, igranje na pavke
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bóbnar -ja m (ọ̑)
kdor udarja, igra (na) boben: bobnarji bobnajo; bobnar v železničarski godbi / pred četo brambovcev je korakal bobnar / mestni bobnar je razglašal ukaze

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bọ̑bnar – glej bọ̑ben

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bobnar -ja samostalnik moškega spola
kdor igra na boben, pavke; SODOBNA USTREZNICA: bobnar, pavkist
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bóbnarka -e ž (ọ̑)
ženska, ki udarja, igra (na) boben: odlična, znana bobnarka; kvartet z bobnarko; kitaristka, pevka in bobnarka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bóbnast -a -o prid. (ọ̑)
ki ima kak del podoben bobnu: bobnasti pralniki
♦ avt. bobnasta zavora zavora, ki jo sestavljajo zavorni boben in zavorne čeljusti ali zavorni trak

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bóbnasti merílnik pretóka -ega -a -- m

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bóbnati -am nedov. (ọ̑)
1. udarjati, igrati (na) boben: bobnar bobna; preh. bobnati koračnico
// z enakomernim udarjanjem povzročati votle glasove: dež bobna na šipe, po pločevinasti strehi; bobnati s prsti po mizi
2. preh., star. ob bobnanju naznanjati: birič je bobnal, da bo popoldne dražba
// slabš. vsepovsod razglašati: bobnala je novico po vsej vasi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bóbnati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj igrati na boben
Bobna (koračnico) /kar po mizi/.
2.
kdo/kaj sunkovito udarjati ob/v/na koga/kaj / o kom/čem / kam / kod
Mož /s prsti/ bobna po mizi.
3.
čustvenostno kdo/kaj namerno sporočati za koga/kaj
Znanka je bobnala (naokoli), da bo čez teden dni poroka.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024

bọ̑bnati – glej bọ̑ben

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bobnati -am nedov. bobnati: bi bil imel boben vſeti, inu sazheti po hishi bobnat nedol. ǀ is koshe de imaio en boben ſturiti, inu vſelej na taiſti bobnat nedol. ǀ Oblizham Boshim pojò, zitraio, bobnaio 3. mn., godio, trobentaio ǀ na to kosho v' tej vishi vſaku lejtu Pridigary bubnaio 3. mn. ǀ kadar David bibil bobnal del. ed. m

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bobnati -am nedovršni glagol
kdo ritmično udarjati na boben, pavke, običajno pri petju, plesu; SODOBNA USTREZNICA: bobnati, igrati na pavke
FREKVENCA: 7 pojavitev v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bobnati ► ˈbọːbnat -an nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bóbnič -a m (ọ̑)
1. mrenica med sluhovodom in srednjim ušesom: ob eksploziji mu je počil bobnič; zvočni valovi tresejo bobnič
2. manjšalnica od boben: udarjati po bobniču
// vrtljiv valjček pri revolverju; bobenček: revolver na bobnič

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bobnič
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
bobniča samostalnik moškega spola
manjšalno boben
mrena med zunanjim in srednjim ušesom
IZGOVOR: [bóbnič], rodilnik [bóbniča]
PRIMERJAJ: Bobnič

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bọ̑bnič – glej bọ̑ben

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bobnjač

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bódran -a m

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bọ̑mba -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

brez mréžice -- --

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

buben, bubnar ipd. gl. boben bobnar ipd.

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bubnom
GLEJ: boben

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bùm1 in búm medm. (ȕ; ȗ)
posnema močen pok, zamolkel glas pri udarcu: bum! je zagrmel strel; boben, srce udarja bum bum bum; telebnil je, bum, na tla

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bȗmbar -ja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Colgrasov bóben -ega -bna m

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

čeljúst -i ž (ȗ) nav. mn.
1. del obraza, v katerem so vraščeni zobje: čeljusti mu štrlijo naprej; odpreti, razkleniti čeljusti; brezzobe, močne čeljusti; spodnja, zgornja čeljust
● pog., ekspr. dobiti jih po čeljustih biti tepen, kaznovan zaradi predrznega, zabavljivega govorjenja
// nizko kdor vsebinsko prazno, nespametno govori: molči, čeljust stara; o ti čeljust široka
2. rabi se samostojno ali s prilastkom čeljustim podoben del orodja, naprave, stroja: pri vseh grabljah je moral popraviti čeljusti; čeljusti primeža, žerjava, klešč
♦ avt. zavorne čeljusti vzvoda, ki pritiskata na zavorni boben; šport. prestaviti čeljusti na smučko pritrjeni kovinski del stremen; strojn. drobilne čeljusti; zool. sprednja, srednja, zadnja čeljust organ žuželk za sprejemanje hrane

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

čeljústen -tna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na čeljust: čeljustni sklep; čeljustna kost; čeljustne mišice / čeljustna kirurgija
♦ avt. čeljustna zavora zavora, ki jo sestavljata zavorni boben in zavorne čeljusti; strojn. čeljustni drobilnik; zool. čeljustna nožica okončina pri rakih in pajkih, ki podaja hrano

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

činéla -e ž (ẹ̑)
nav. mn., glasb. glasbilo v obliki okrogle izbočene kovinske plošče: boben in činele; zdaj zazvenijo činele / udaril je na činelo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

činéla -e ž
glasb. glasbilo v obliki okrogle izbočene kovinske ploščepojmovnik
SINONIMI:
neknj. pog. rena1

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024

číst čísta čísto pridevnik [číst čísta čísto] STALNE ZVEZE: čista kmetija, čista krma, čisti oddelek, čisti um
FRAZEOLOGIJA: biti čista desetka, biti na čisti nuli, biti čista nula, biti si na čistem (s kom, s čim, glede česa), čista desetka, čist kot kristal, čist kot ribje oko, čist kot solza, čist kot studenčnica, imeti čiste račune (s kom, s čim), imeti čiste roke, iz čistega miru, kaj biti čista matematika, kaj biti čista tema (za koga, komu), kaj biti čista formalnost, kdo nima treh čistih (o čem), čiste vesti, naliti komu čistega vina, priti na čisto (s čim), priti si na čisto (s kom, s čim, o kom, o čem, glede koga, glede česa), prodajati kaj kot čisto zlato, čisto zlato, vreden čistega zlata, jemati kaj za čisto zlato, Čista desetka!, Čisti računi, dobri prijatelji., Čisti računi, dolga ljubezen., Zrak je čist.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. čistъ, hrv., srb. čȉst, rus. čístyj, češ. čistý < pslov. *čistъ iz ide. korena *sk'hei̯d- *‛čistiti tekočino, cediti’, iz česar je še stprus. skīstan, litov. skýstas ‛redek, tekoč’, latv. šk'īsts ‛redek, čist (o tekočini), precejen’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

čistílen -lna -o prid. (ȋ)
namenjen za čiščenje: čistilna krema za obraz; čistilno sredstvo / čistilni stroj; urediti čistilne naprave za tovarniške odplake
♦ bot. čistilna krhlika trnat grm v živih mejah z majhnimi cveti in strupenimi plodovi, Rhamnus cathartica; strojn. čistilni boben boben za čiščenje kovinskih izdelkov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dadáiko -a m

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dáf -a m

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

darabúka -e ž

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dáti Frazemi s sestavino dáti:
beséda je dála besédo, čìč ne dá nìč, dáti besédo [kómu], dáti [částno] besédo [kómu], dáti ga na zób, dáti [jíh] kómu na góbec, dáti [jíh] kómu po góbcu, dáti [jíh] kómu po ríti, dáti kàj ad acta, dáti kàj na brádo, dáti kàj na strán, dáti kàj na svêtlo, dáti kóga na čêvelj, dáti kóga na pránger, dáti kóga na rešêto, dáti kóga v kládo, dáti kóga v kòš, dáti kóga v lúknjo, dáti kóga/kàj na bóben, dáti kóga/kàj na tapéto, dáti kóga/kàj na stránski tír, dáti kóga/kàj pod drobnoglèd, dáti kóga pod kòš, dáti kóga/kàj pod lúpo, dáti kóga/kàj v žéhto, dáti kómu banáno, dáti kómu bŕco [v rìt], dáti kómu êno na góbec, dáti kómu êno po góbcu, dáti kómu êno po ríti, dáti kómu kájlo, dáti kómu oróžje v rôke, dáti kómu pêlin, dáti kómu po nósu, dáti kómu po pŕstih, dáti kómu pópra, dáti kríla kómu, dáti na krédo, dáti nôge pod pázduho, dáti [právi] tón čému, dáti rôko v ôgenj za kóga/kàj, dáti svój pečát čému, dáti v èn lônec, dáti v ísti kòš, dáti vsè od sêbe, dáti zelêno lúč za kàj, ne dáti glasú od sêbe, ne dáti níti fícka, ne dáti [niti] póčenega gróša za kóga/kàj, ne dáti [níti] prebíte páre, ne iméti čésa dáti v lônec, ne iméti kàj dáti v lônec

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dati dam dovršni glagol
1. kdo/kaj; česa, (od česa), komu/čemu, (k čemu), koga/kaj narediti
1.1 da kaj preide k drugemu s pomočjo rok; SODOBNA USTREZNICA: izročiti
1.2 v velelniku, v zvezah s sem, semkaj da govoreči kaj dobi ali da kaj pride v njegovo bližino; SODOBNA USTREZNICA: dati, izročiti
1.3 da kdo/kaj dobi kaj; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.1 v zvezi dati erbščino/k erbščini, kdo; komu, (k čemu), kaj narediti, da kdo dobi kaj, do česar ima (pravno priznano) pravico; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.2 v zvezi dati k lastini/v last/za last/za lastino, kdo; komu, (k čemu), koga/kaj narediti, da kdo dobi (pravno priznano) pravico do koga/česa in koristi, ki jih to prinaša; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.3 kdo; kaj za kaj narediti, da kdo namesto pričakovanega dobi kaj drugega; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.4 kdo; komu, koga narediti, da kdo preide k drugemu z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: izročiti, prepustiti
1.3.5 kdo; komu, koga (h komu) narediti, da je kdo komu na razpolago, navadno v določeni funkciji; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.6 v zvezah s spet/zopet nazaj, kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo ponovno dobi koga/kaj, ki mu pripada; SODOBNA USTREZNICA: vrniti
1.3.7 kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj, je deležen česa, navadno na slovesen način; SODOBNA USTREZNICA: podeliti
1.3.8 kdo; komu/čemu, kaj narediti, omogočiti, da kdo lahko kaj uporablja ali s čim razpolaga; SODOBNA USTREZNICA: dati, nameniti
1.3.9 v zvezah z mesto, plac, prostor, kdo; komu, kaj premakniti se, oditi z določenega mesta, položaja, da lahko kdo drug pride nanj; SODOBNA USTREZNICA: umakniti se
2. kdo/kaj; komu/čemu, kaj narediti, da kdo dobi kakšno lastnost, značilnost, postane deležen česa; SODOBNA USTREZNICA: dati
3. kdo; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj narediti, da kdo/kaj dobi koga/kaj v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: podariti
3.1 kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj zastonj, iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: darovati
3.2 kdo; komu, kaj nameniti, posvetiti komu kaj
4. kdo/kaj; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj podariti, podeliti, dodeliti komu/čemu kaj
4.1 iz lastne (božje) moči, vsemogočnosti, vsevednosti, previdnosti
4.1.1 v velelniku, pogosto v (molitveni) prošnji, tudi kot delu (ustaljenega) zaključka besedila, kdo; komu, kaj izraža prošnjo, da bi kdo dobil kaj, postal deležen česa ali da se kaj uresniči
4.2 iz drugih nadnaravnih moči
4.3 iz moči, oblasti, vezane na položaj ali funkcijo
5. kdo; komu, (h komu/k čemu), koga/kaj, za kaj ponuditi, podariti koga/kaj komu (navadno božanstvu) v čast za pridobitev ali ohranjanje njegove naklonjenosti; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovati
5.1 kdo; (k čemu), koga/kaj, za koga/kaj dopustiti, povzročiti, da kdo umre, je deležen česa negativnega za kaj, kar se ima za pomembno, vredno; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovati
6. kdo; komu, (k čemu), kaj, za kaj, (po čem), s kom narediti, da kdo dobi, kar mu pripada za opravljeno delo, storitev, navadno denar; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati
6.1 kdo; česa, komu, kaj za kaj narediti, da kdo dobi kaj, navadno denar, v zameno za kaj; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati
6.2 v zvezi dati brodovino/mornarino plačati ceno prevoza s plovilom
6.3 v zvezi dati šacingo plačati cenilno vrednost
7. kdo; komu, kaj narediti, da kaj preide h komu kot obvezna, predpisana dajatev; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati
7.1 v zvezi dati jutrinjo plačati odkupnino za nevesto ali devištvo, navadno po poročni ali skupaj preživeti noči
8. kdo; komu, kaj, (za kaj) narediti, da kdo dobi kaj v last za plačilo dogovorjene cene; SODOBNA USTREZNICA: prodati
8.1 prepustiti komu kaj v začasno uporabo, navadno za plačilo; SODOBNA USTREZNICA: izročiti, dati (v najem)
8.2 v zvezi dati na/v činž določiti plačilno obveznost ob sklenitvi najemninskega razmerja; SODOBNA USTREZNICA: dati (koga/kaj) v najem
8.3 v zvezi dati na upanje narediti, da kdo kaj dobi brez takojšnjega plačila ali jamstva za plačilo; SODOBNA USTREZNICA: dati na upanje
8.4 v zvezi dati (denar/denarje) na buher/obrest/ožuro ipd. narediti, da kdo dobi denar v začasno uporabo za visoko, oderuško denarno protivrednost; SODOBNA USTREZNICA: posoditi
9. kdo; komu, h komu, (k čemu), koga omogočiti, da kdo dobi ženo kot zakonsko, življenjsko partnerico; SODOBNA USTREZNICA: dati
9.1 nedov., v trpniku, kdo; (pred kom) narediti, da kdo hčere zaradi poroke nima več pri sebi; SODOBNA USTREZNICA: oddati
10. kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo nima več česa, kar je imel; SODOBNA USTREZNICA: dati
10.1 narediti, da kdo dobi kaj, do česar ima določeno pravico osebek; SODOBNA USTREZNICA: prepustiti
11. kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo/kaj pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dati
11.1 s prisl. določilom
11.2 z nedoločnikom
11.2.1 s prisl. določilom, kdo; kogatož, (v kaj) narediti, povzročiti, da kdo pride v določeno stanje; SODOBNA USTREZNICA: dati
11.2.2 z nedoločnikom, kdo; čemu, koga narediti, povzročiti, da se s kom kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dati
11.2.3 kdo; k čemu, kaj narediti, da se zraven česa pojavi še kaj; SODOBNA USTREZNICA: dodati
12. pogosto v zvezah z eksempel, prigliha, kdo; komu, (k čemu), koga/kaj, (s čim) pokazati na podobnost stvari, pojavov po kaki lastnosti in jih s tem pojasniti; SODOBNA USTREZNICA: ponazoriti, pojasniti
12.1 v zvezi dati znamenje, kdo; komu kaj opraviti dejanje, gib z namenom, da bi kaj postalo vidno, očitno; SODOBNA USTREZNICA: opozoriti
13. pogosto v zvezi z list, kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj ubesedenega, zapisanega, pogosto pravno veljavnega; SODOBNA USTREZNICA: izročiti
13.1 kdo; komu, kaj, (skozi koga) narediti, da kdo dobi v uporabo ubesedeno določilo o posamezni stvari, zadevi; SODOBNA USTREZNICA: dati
13.2 kdo/kaj; komu, s prisl. določilom načina zapisati in/ali povedati, sporočiti/sporočati komu kaj
13.3 v zvezi dati razloček/razlotek/razločenje, kdo/kaj; kaj pokazati, opozoriti na različnost
14. kdo; komu, kaj izraziti kaj z besedami; SODOBNA USTREZNICA: izreči
14.1 kdo; kaj izraziti, imeti mnenje, da je kaj nosilec kake lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: prisoditi, pripisati
15. kdo/kaj; kaj ustvariti kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: dati
15.1 nedov., kdo/kaj; kaj izraža, da kaj je, obstaja; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati
15.2 kaj; kaj z združitvijo postati nova celota; SODOBNA USTREZNICA: dati
15.3 kdo/kaj; kaj narediti, povzročiti, da kaj nastane, se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: ustvariti
15.4 nedov., kaj; kaj delati, omogočati, da kdo postane deležen česa pozitivnega; SODOBNA USTREZNICA: koristiti
15.5 kdo; (h komu), koga, za koga določiti, izbrati, postaviti koga za določeno delo, funkcijo; SODOBNA USTREZNICA: postaviti
15.6 kdo; kaj narediti vse potrebno, da se kak dogodek uresniči; SODOBNA USTREZNICA: prirediti
15.7 nedov., v zvezah s tragedija, komedija, kdo; kaj s prikazom stvarnosti, zlasti usod in dogajanja, ustvarjati posnemanja vreden zgled za dramsko delo, igro; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati, ponazarjati
16. s samostalnikom, navadno izglagolskim, ali pridevnikom, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; česa, (od česa, zavoljo česa), komu/čemu, k čemu, kaj, za kaj, (s čim) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik ali pridevnik
17. kdo/kaj; komu, kaj, s prisl. določilom kraja narediti, povzročiti, da kdo/kaj pride
17.1 na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dati, položiti
17.2 v določen položaj; SODOBNA USTREZNICA: položiti
18. v velelniku, z nikalnico, kdo/kaj; komu, kaj narediti, da se more kaj zgoditi; SODOBNA USTREZNICA: pustiti, dopustiti
18.1 pogosto z nedoločnikom, kdo; komu, koga/kaj omogočiti, da kdo dobi kaj ali da se kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dati
19. nedov., z nikalnico, v zvezi z za, kdo; za koga/kaj imeti, kazati željo, pripravljenost spoznati koga/kaj, ukvarjati se s kom/čim; SODOBNA USTREZNICA: meniti se
19.1 z nikalnico, kdo; za kaj biti do česa v takem odnosu, da vpliva na ravnanje; SODOBNA USTREZNICA: meniti se
19.2 z nikalnico, kdo; za koga imeti, kazati do koga zelo negativen odnos, izvirajoč iz prepričanja o njegovi ničvrednosti; SODOBNA USTREZNICA: prezirati, zaničevati
20. navadno z nedoločnikom, kdo/kaj; komu, kaj izraziti voljo, da kdo opravi kako dejanje; SODOBNA USTREZNICA: ukazati, naročiti
20.1 narediti, da je kdo dolžen opraviti kaj; SODOBNA USTREZNICA: naložiti
FREKVENCA: približno 7000 pojavitev v 51 delih
FRAZEOLOGIJA: Bog daj, Bog daj dobro jutro/dober dan/dober večer, Bog ne daj, dati antvert/odgovor od česa, za koga / dati račun/rajtingo od česa, dati besedo, dati (k čemu) tek, dati kaj na dan, dati kaj na pomnjenje, dati kaj na svetlobo, dati kaj od koga, dati koga/kaj pred kom, dati koga pod meč, dati koga pod noge/podplate (koga), dati komu/čemu dolg (česa), dati komu/čemu krivo , dati komu/čemu mesto/plac/prostor, dati komu/čemu prav, dati komu/čemu slovo, dati komu dobre/lepe besede, dati komu hude/trde besede, dati komu kaj k službi, dati komu kaj na del, dati komu kaj v misel, dati (komu) kaj v srce, dati komu kaj v usta, dati komu koga/kaj v roko/v roke/pod roke, dati komu roko/roke/desnico, dati komu srce , dati na vest, dati na znanje, dati odlog života, dati v smrt, dati voljo k čemu, kakor Bog da, kamer Bog da, ne dati ene škufice/obeno škufico za kaj, ne dati komu pokoja/miru
TERMINOLOGIJA: dati (deželo) na rešitvo, dati falš pričo

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dól -a m

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

drgálni bóben -ega -bna m

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

drobíti, -ím, vb. impf. 1) in kleine Stücke zertheilen: bröckeln; pticam kruh d.; kruh d. v kavo; žgance d.; rudo d., das Erz pochen, Cig.; — komu kaj pod nos d., unter die Nase reiben, V.-Cig.; — d. se, zerbröckeln (intr.): kamen se drobi; drobeč, brüchig, mürbe (kar se rado drobi), Cig., Jan.; ondukaj je bil kamen posebno drobeč, LjZv.; hrib ima ilovo prst z drobečim belim laporjem, Levst. (Zb. sp.); — smrečje d. = za nastil razsekavati, Gor.; — gegen Kleingeld auswechseln: denar d., C., Z.; — resolvieren (math.), Cig. (T.), Cel. (Ar.); — 2) kleinweise thun: (stopinje) d., kleine Schritte machen, schnell u. mit kleinen Schritten gehen: mož je drobil in drobil, pa se mu ni nič kaj posrečilo, menda je imel prekratke noge, Bes.; — d. glas, trillern, Cig., Jan.; pesenco d., trillernd singen, C.; na boben d., auf der Trommel wirbeln, Cig.; — drobiti, schnell reden, Cig.; radebrechen: nemško d., Zv.; kratkočasne d., kurzweilige Anekdoten, Witze zum Besten geben, ZgD.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

drọ̑mlja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dúmbek -a m

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dvigálna napráva -e -e ž

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

džémba -e ž

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

eksplozíjska kómora -e -e ž

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

gladílen -lna -o prid. (ȋ)
s katerim se gladi površina: gladilni stroj; gladilna sredstva
♦ strojn. gladilni boben boben za glajenje mnogo drobnih kovinskih izdelkov hkrati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

globôki máli bóben -ega -ega -bna m

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

góng bás bóben -- -- -bna m

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

govoréči bóben -ega -bna m

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

gózdni vrág -ega -a m

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

grméči bóben -ega -bna m

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

háng bóben -- -bna m

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

hánk bóben -- -bna m

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

hémbra -e ž

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

igráti -ám nedov.
1.
kaj poustvarjati dramski tekst, navadno z umetniškim hotenjem
SINONIMI:
interpretirati, knj.izroč. agirati, zastar. glumiti, publ. izvajati, knj.izroč. odigravati, knj.izroč. podajati2, knj.izroč. poustvarjati, knj.izroč. predstavljati, star. tolmačiti
2.
kaj izvajati glasbo z glasbilom
SINONIMI:
slabš. klempati1, slabš. klemprati, slabš. klenkati, slabš. klepati, slabš. lajnati1, slabš. mleti2, ekspr. muzicirati, ekspr. rezati, zastar. svirati, glasb., žarg. šibati2, neknj. pog. špilati, ekspr. urezovati, neknj. pog. vižati, slabš. žagati
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik igrati biljard  pojmovnik igrati hazard  pojmovnik igrati nogomet  pojmovnik igrati pasjanso  pojmovnik igrati preferanso  pojmovnik igrati svinjko  pojmovnik igrati špano
GLEJ ŠE SINONIM: hliniti, igrati se, predstavljati, pretvarjati se
GLEJ ŠE: dominati se, frnikolati se, kartati, piskati, piskati, šahirati, tarokirati, tolči

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024

iméti Frazemi s sestavino iméti:
čìč níma nìč, govoríti, kot bi imél žgánce v ústih, iméti ása v rokávu, iméti béla jétra, iméti besédo, iméti brádo, iméti bŕke [postrížene] na dèž, iméti cmòk v gŕlu, iméti čésa čez glávo, iméti čésa kot vrág tóče, iméti čésa prek gláve, iméti číste rôke, iméti čísto vést, iméti čŕni mádež, iméti čŕno dúšo, iméti čŕno píko, iméti debélo kóžo, iméti [dêbel] krompír, iméti denárja kot vrág tóče, iméti do komólcev krváve rôke, iméti dóber dán, iméti dóber nós [za kàj], iméti dóber želódec, iméti dôbre žívce, iméti dôbro dúšo, iméti [dôbro] namázan jêzik, iméti dólg jêzik, iméti [dólg, ták] jêzik kàkor kráva rép, iméti dólge pŕste, iméti dólgo lájtengo, iméti dvé lévi rôki, iméti dvé želézi v ôgnju, iméti ga pod kápo, iméti ga pod strého, iméti glávno besédo, iméti glávno vlógo, iméti glávo in rép, iméti glávo kot čebèr, iméti glávo kot sód, iméti glávo na právem kôncu, iméti glávo na právem méstu, iméti glávo za kàj, iméti góbec, iméti góbec kot kráva rèp, iméti hrbteníco, iméti hudíča v sêbi, iméti hudíčevo sréčo, iméti jájca, iméti jásno slíko [čésa; o čém], iméti jekléne žívce, iméti jêzik kot káča, iméti jêzik óster kot mèč, iméti káčo v žêpu, iméti kàj kot na pládnju, iméti kàj na dúši, iméti kàj na glávi, iméti kàj na jezíku, iméti kàj na kôncu jezíka, iméti kàj na króžniku, iméti kàj na vésti, iméti kàj v kŕvi, iméti kàj v málem pŕstu, iméti kàj v mezíncu, iméti kàj [vèč] solí v glávi, iméti kàj za brégom, iméti kàj za plótom, iméti kàj za pod zób, iméti kámen namésto srcá, iméti kóga/kàj na píki, iméti kóga/kàj na rešêtu, iméti kóga/kàj na rovášu, iméti kóga/kàj na tapéti, iméti kóga/kàj pod pálcem, iméti kóga/kàj pri rôki, iméti kóga/kàj [šè] v žívem spomínu, iméti kóga/kàj v [svôjih] krémpljih, iméti kóga/kàj v [velíki] části, iméti kóga/kàj v [velíkih] častéh, iméti kóga/kàj v želódcu, iméti kóga na špági, iméti kóga na vésti, iméti kóga na vŕvici, iméti kóga na vsák pŕst [po] desét, iméti kóga na vsák pŕst [po] pét, iméti kóga pod copáto, iméti kóga ràd kot bráta, iméti kóga v páci, iméti kóga v šáhu, iméti kóga za nôrca, iméti kóga za ôsla, iméti kóga za pavlího, iméti kóga za pêpčka, iméti kosmáta ušésa, iméti kosmáto vést, iméti kóžo debélo kot slòn, iméti krátek spomín, iméti krátko pámet, iméti kríže in težáve [s kóm/čím], iméti krompír, iméti krváve rôke, iméti kúrje možgáne, iméti kúrjo kóžo, iméti kúrjo pámet, iméti lasé [počesáne, postrížene] na dèž, iméti lúknjo v žêpu, iméti máčka, iméti málo [vèč] solí v glávi, iméti manévrski prôstor, iméti máslo na glávi, iméti máslo v ušésih, iméti máslo za ušési, iméti megléne pójme o čém, iméti mêhka koléna, iméti mêhko srcé, iméti mévlje v ríti, iméti móčne kárte [v rôkah], iméti módro krí, iméti morálnega máčka, iméti na múhi kóga, iméti nabrúšen jêzik, iméti nôge têžke kot cènt, iméti nós kot krompír, iméti očí na pêcljih, iméti odločílno vlógo, iméti óster jêzik, iméti pésniško žílico, iméti píko na jezíku, iméti pod oróžjem, iméti pod pálcem, iméti póln kúfer kóga/čésa, iméti póln kúrac kóga/čésa, iméti póln žèp [denárja], iméti pólna ústa beséd, iméti pólne hláče, iméti pólne rôke déla, iméti pólne žêpe [denárja], iméti pólno glávo čésa, iméti pomémbno vlógo, iméti prázno glávo, iméti prevelíke očí, iméti prôste rôke [pri čém], iméti pŕste vmés, iméti rép in glávo, iméti répo v ušésih, iméti slàb dán, iméti slábo vést, iméti slámo v glávi, iméti slónjo kóžo, iméti slónovo kóžo, iméti spomín kot rešêto, iméti srcé na dláni, iméti srcé na právem méstu, iméti srcé za kóga/kàj, iméti sréčno rôko [pri čém], iméti sréčo v nesréči, iméti sršéne v glávi, iméti sršéne v ríti, iméti strupén jêzik, iméti súho gŕlo, iméti svêtle trenútke, iméti svínjsko sréčo, iméti [svój] čŕn dán, iméti svój dán, iméti svój kríž, iméti svój prôstor pod sóncem, iméti svôje adúte, iméti svôje mêje, iméti svôje pŕste vmés, iméti svôjih pét minút [sláve], iméti šè êno želézo v ôgnju, iméti škárje in plátno v rôkah, iméti tŕdo kóžo, iméti tŕdo srcé, iméti trébuh kàkor bóben, iméti trébuh kot sód, iméti umázane rôke, iméti v rôkah močán adút, iméti vèč sréče kot pámeti, iméti vèč želéz v ôgnju, iméti véčje očí, iméti véčje očí kot želódec, iméti [velíko] pod pálcem, iméti velíko vlógo, iméti volôvske možgáne, iméti vrága na glávi, iméti vrága v sêbi, iméti vrážjo sréčo, iméti vsák dán nedéljo, iméti vsè adúte v rôkah, iméti vsè kárte v rôkah, iméti [vsè] níti v [svôjih] rôkah, iméti [vsè] svôje adúte, iméti vsè v svôjih rôkah, iméti za ostrím debélo, iméti zádnjo besédo, iméti zdrávo bárvo, iméti zelêne pŕste, iméti zelêno lúč za kàj, iméti zláto dúšo, iméti zláto srcé, iméti zvézane rôke, iméti zvézane rôke in nôge, iméti [žé] brádo, iméti želézno rezêrvo, iméti žílico za kàj, kot bi imél slábo vést, kot [da] bi imél pólne hláče, ne iméti čésa dáti v lônec, ne iméti čístih rôk, ne iméti dláke na jezíku, ne iméti [dóbrega] želódca, ne iméti [dovòlj, niti tróhice] solí v glávi, ne iméti dúnsta o čém, ne iméti hrbteníce, ne iméti jájc, ne iméti jásnih pójmov o čém, ne iméti kàj dáti v lônec, ne iméti lépe beséde za kóga/kàj, ne iméti mírnega trenútka, ne iméti ne gláve ne répa, ne iméti ne répa ne gláve, ne iméti niti belíča [v žêpu], ne iméti níti fícka, ne iméti níti krájcarja, ne iméti [níti] póčenega gróša, ne iméti niti prebíte páre, ne iméti níti za sól, ne iméti pójma [o čém], ne iméti srcá, ne iméti srcá [za kóga/kàj], ne iméti sréčne rôke [pri čém], ne iméti stó pík, ne iméti tréh čístih, ne iméti trí číste, sténe imájo ušésa, stráh imá velíke očí, še za slán krompír ne iméti, še za sól ne iméti, tenák nós iméti, vsák imá svój kríž, vsáka stvár imá svôje mêje, vsè imá svôje mêje

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

íti Frazemi s sestavino íti:
beséda gré kómu težkó iz úst, beséda gré kómu težkó z jezíka, do žívega gré kómu kàj, dóber glás gré o kóm/čém, fànt, kákršnih gré dvanájst na dúcat, gré kot Ílija, gré kot šembílja, in karavána gré dálje, íti bòb iz krópa pobírat, íti čému do dnà, íti gôr k Jánezu, íti [hudíču] v rìt, íti k hudíču, íti k vrágu, íti kàkor po lóju, íti kàkor po ólju, íti kàkor tát, íti kómu kàj adíjo, íti kómu na jétra, íti kómu na lím, íti kómu na límanice, íti kómu v pást, íti kot Elíja, íti kot namázano, íti kot po máslu, íti kot po žnórci kàj, íti kot po žnóri kàj, íti kot svéže žémlje, íti kot vróče žémlje, íti kot vróče žémljice, íti med ángelčke, íti med krilátce, íti na bóben, íti na jók in sméh kómu, íti na kóga/kàj kot múha na méd, íti na kopríve, íti na lépše, íti na lím, íti na mínus dvá déci, íti na nòž, íti na róko kómu, íti na rováš kóga/čésa, íti na strán, íti na vsè ali nìč, íti na žívce kómu, íti od Póncija do Piláta, íti okóli ríti v žèp, íti po copátah, íti po zlù, íti pod nòž, íti pod odêjo, íti pod rúšo, íti pod vlák, íti pred mátičarja, íti pred oltár s kóm, íti prek(o) trúpel, íti proti tóku, íti rákom žvížgat, íti rákom žvížgat in ríbam góst, íti rákom žvížgat in žábam góst, íti rákovo pót, íti ríčet píhat, íti s kúrami spát, íti s trebúhom za krúhom, íti se Francóza, íti se skriválnice [s kóm/čím], íti se slépe míši [s kóm/čím], íti [túdi] na kônec svetá, íti v Canósso, íti [v denár] kot méd, íti [v denár] za méd, íti v dím, íti v fránže, íti v horizontálo, íti v Kanóso, íti v korák s čásom, íti v korák s kóm/čím, íti v kŕtovo deželo, íti v léta, íti v lúknjo, íti v ôgenj za kóga, íti v Pánčevo, íti v pást, íti v [prodájo] kot méd, íti v [promèt] za méd, íti v ríčet, íti v stáro želézo, íti v trí pírovske, íti v uhó, íti v ušésa, íti v vás h kómu, íti v žéhto, íti z glávo skozi zíd, íti z lévo rôko v désni žèp, íti za kóga po kôstanj v žerjávico, íti [za kóm] kot ôvca [za ôvnom], íti za nóhte kómu, íti za nósom, íti za račún brez krčmárja, kàj gré v uhó, kàj gré v ušésa, krí je šlà kómu v glávo, lasjé so šlì pokônci kómu, naj gré tá kélih trpljênja mímo, pójdi [hudíču, vrágu] v rìt, pójdi(te) se solít, pójdi(te) v ríčet, za stólček gré kómu, zvonôvi gredó v Rím

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

izprašílen -lna -o prid. (ȋ)
teh. s katerim se odstranjuje prah: izprašilni boben; izprašilna naprava

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

jekléni bóben -ega -bna m

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

kábelski -a -o [kabəlski] prid. (á)
nanašajoč se na kabel:
a) kabelska linija; vzpostaviti kabelsko zvezo / položiti kabelsko omrežje / kabelska izolacija / kabelski vod
b) vozički s kabelsko vleko
c) kabelska dolžina
♦ elektr. kabelski boben boben za navijanje kabla; kabelski plašč cevast sloj kabelske izolacije; kabelska armatura zunanji zaščitni sloji kabelskega plašča; navt. kabelska ladja ladja, opremljena za prevoz in polaganje podvodnih kablov; ptt kabelski jarek jarek, v katerega se položi kabel; kabelska cev cev za napeljavo in zaščito kabla v stavbi; kabelska kanalizacijska cev cev za napeljavo in zaščito kabla v zemlji; kabelska hišica zaprt prostor, v katerem se na podzemni ali podvodni kabel priključi nadzemni vod; kabelska (nosilna) vrv na oporišča obešena jeklena vrv, na katero se pritrdi nadzemni kabel; strojn. kabelski bager bager, pri katerem se viseče zajemalo premika po jekleni vrvi, razpeti čez strugo, dolino; kabelski žerjav žerjav, pri katerem se maček premika po jekleni vrvi, razpeti nad deloviščem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

kamra -e ž kamra, soba: s' eno gorezho glauno je bil s'ſvoje kamre rod. ed. ſtepu eno loterzo ǀ vſelej pred tvojo kamro tož. ed. en boben dershè ǀ vſaku jutru en slushabnik ie mogal v'njega Kamro tož. ed. priti ǀ v' tem sazhne enu ſtrashnu ropotajne v' Kamri mest. ed. te bolne ǀ kateri je bil zhes vſe nje shazne kamre tož. mn. ǀ od dalezh je puſtil vodo po shlebah pelati, inu po vſeh kamrah mest. mn. reſtalat ← srvnem. kamer, kamere ← lat. camera ← gr. καμάρα ‛obok, svod, obokana soba, pokrit voz’; → kambra

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

kandžíra -e ž

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

kànt Frazemi s sestavino kànt:
príti na kànt, správiti kóga na kànt

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

káša Frazemi s sestavino káša:
bíti v káši, brézova káša, hodíti kot máček okrog vréle káše, hodíti kot máček okrog vróče káše, hodíti kot máčka okrog vréle káše, hodíti okrog vréle káše, [lépo] kášo skúhati kómu, ne bóš káše píhal, súkati se kot máčka okrog vréle káše, vróča káša, vrtéti se kot máčka okrog vréle káše, zabrêsti v lépo kášo, zakúhati vróčo kášo, znájti se v káši

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

kitájski tóm-tóm -ega -a m

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

klásično tolkálo -ega -a s

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

kodáiko -a m

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

koncêrtni bás bóben -ega -- -bna m

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

koncêrtni véliki bóben -ega -ega -bna m

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

kónga -e ž

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

koža -e ž koža: glatka kosha im. ed. garbaſta poſtane ǀ tvoja lepa, bella zartana koſa im. ed., bo tarda, inu zherna ratala ǀ vaſſ nej druſiga, kakor kuſt, inu kosa im. ed. ǀ kuſt, inu koſsa im. ed., vſa saflicana, inu restergana ǀ tvoja glava nima koshe rod. ed., inu laſſy ǀ dalej bom od koshe rod. ed. S. Jerneia danaſs govuril ǀ Hzhere bi do koshe rod. ed. Ozheta, inu Mater slekle ǀ is koshe rod. ed. de imaio en boben ſturiti ǀ kosho tož. ed. s'ſebe terga de eni aderti ouzhizi je podoben ǀ Pſu je dall sobè. Ieshu to bodezho koſho tož. ed. ǀ ſo njega malali s' Leuvio kosho or. ed. ǀ kry s'ſerza je bila ſtekla, inu v'mej kosho or. ed. oſtala ǀ Bug prezei dvej Koſsi tož. dv. jem naprej postavi, inu sapovej de tiste imajo oblezhi ǀ hujshi bodo vashe dushe, kakor koſhe im. mn. ſmerdele ǀ Kadar bi mogozhe bilu ſhive bi oderli, inu nyh Koshe tož. mn. predali ǀ s' koshamy or. mn. oblezhen

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

krátko Frazemi s sestavino krátko:
držáti kóga na krátko, na krátko opráviti s kóm

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

kráva Frazemi s sestavino kráva:
bíti mólzna kráva, čàs debélih kráv, čàs súhih kráv, iméti [dólg, ták] jêzik kot kráva rép, iméti góbec kot kráva rép, kàkor kráva na bóben, [kàkor] pét kráv za èn gróš, [kot da] sva kráve skúpaj pasla?, [kot] mólzna kráva, krávo s svédrom dréti, léta debélih kráv, léta súhih kráv, napíti se kot kráva, nažréti se ga kot kráva, obdóbje debélih kráv, obdóbje súhih kráv, pijàn kot kráva, píti kot kráva, prilégati se kómu kot krávi sêdlo, pristájati kómu kot krávi sêdlo, [sàj] nísva kráv skúpaj pásla, sédem debélih kráv, sédem súhih kráv, svéta kráva, [še] kráve bi se smejále kómu/čému

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

kropnjáča, f. großer Kochtopf, Mur., Mik., vzhŠt.; narede si iz kropnjače boben, Pjk. (Črt.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

kuíka -e ž

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

kvínto -a m

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

laponski
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
laponska laponsko pridevnik
USTREZNEJE: samijski
IZGOVOR: [lapónski]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

lê -ja m

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

leséna škátla z jezíčki -e -e -- -- ž

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

leséni bóben -ega -bna m

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

létvast -a -o prid. (ẹ̄)
ki je iz letev: letvasta ograja; letvaste police za sadje; letvasta vrata
♦ agr. letvasti boben mlatilnice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

lomíti lómim nedov. (ī ọ́)
1. s silo, pritiskom delati iz česa trdega nepravilne dele: lomiti dračje; rezati in lomiti kruh; spomladi se led na reki lomi; suhljad se lomi pod nogami / vihar lomi drevje ga podira, ruje; mu lomi veje; dal je palico čez koleno in jo lomil jo poskušal zlomiti; v jezi je divjal in lomil pohištvo grdo ravnal z njim, ga razbijal; pod težo se je deska začela lomiti je začela kazati znake, da se bo prelomila / ekspr.: pomol je lomil valove; morje se lomi ob pečinah; pren., knjiž. val ekspresionizma se je že lomil
// s silo, pritiskom delati, da kaj trdega ni več s čim zraščeno, skupaj: otroci lomijo mladike v grmu; burja lomi ledene sveče; veter je lomil veje; veje se lomijo pod težkim snegom; lomiti koruzo lomiti koruzne storže s stebla / lomiti granit, kamen, marmor pridobivati uporabne kose iz žive skale
2. nav. 3. os. povzročati zvijanje telesa, udov: spet ga lomi božjast; krč jo lomi; vse telo mu lomijo krči / brezoseb.: včeraj ga je spet lomilo imel je napad božjasti; ekspr. gledalce je kar lomilo od smeha zvijali, pripogibali so se / z oslabljenim pomenom otrok ni zdrav, božjast ga lomi ima božjast, je božjasten
3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža visoko stopnjo stanja, kot ga določa osebek: jeza ga lomi; krčevit jok jo je lomil; togota ga lomi / jeza ga lomi, ker ni bil izvoljen jezi se; taka radovednost me lomi, da moram pogledati
// polaščati se, lotevati se: komaj gleda, tako ga lomi spanec / kašelj ga je začel lomiti; že prej ga je lomil smeh, zdaj pa se je zakrohotal
4. publ. odpravljati, premagovati, uničevati: lomiti preživele nazore; lomiti stare družbene odnose, tradicijo; doslej ustaljena praksa se je začela lomiti; predsodki se lomijo
5. slabš. slabo znati, obvladovati kak jezik, zlasti v govorjeni obliki: za silo je lomil angleščino; lomil je celo nekoliko po slovensko
6. pog., v zvezi z ga počenjati neumnosti, lahkomiselnosti: če ga bo še naprej lomil, bo izključen; mladina ga lomi / to smo ga lomili / njegova žena ga lomi z drugimi; lomi ga, kot da ne bi bil poročen se družabno, erotično izživlja
// delati napake: igralec ga je pri premieri lomil; pri šolski nalogi sem ga strašno lomil / godba je dobro igrala, le boben ga je malo lomil / trdil je, da ga trgovina lomi
7. publ., v zvezi lomiti kopja zelo si prizadevati za kaj; bojevati se: lomiti kopja za pravico / zaradi tega se z njim ne splača lomiti kopja prepirati se
8. v medmetni rabi izraža začudenje, zavrnitev: menda se bosta ločila. Ne lomi ga; ali si zdaj jezna name? Nikar ga ne lomi; tega izpita ne bom nikoli naredil. Kaj ga pa lomiš
● ekspr. težko delo človeka lomi zelo utruja; pog., ekspr. letos ga vreme lomi je slabo, nestalno vreme; zastar. tega vprašanja ne bom rešil, naj si še tako lomim glavo belim; knjiž. pili sta kavo in lomili bel kruh jedli; čakal je in nestrpno lomil prste z roko krčevito pregibal prste druge roke; jokala je in (si) lomila roke, lomila z rokami delala krčevite gibe, izražajoč žalost, obup; ekspr. pri tej nalogi si bo lomil zobe jo bo težko reševal; ekspr. medved je lomil skozi goščavo lomastil; knjiž. razbojniki lomijo v hišo vdirajo, vlamljajo
♦ agr. lomiti lan s posebno pripravo lomiti laneno slamo pri pridobivanju prediva; fiz. prozorno telo lomi svetlobo povzroča spremembo smeri valovanja pri vstopu vase; tisk. lomiti urejati, razvrščati stolpce stavka (v strani); usnj. lomiti usnje obdelovati ga tako, da postane lice nekoliko hrapavo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

lončéni bás -ega -a m

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

lopárjasti bóben -ega -bna m

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

máčo -a m

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

madál -a m

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

máli bóben -ega -bna m

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

mêtlica tudi metlíca -e ž (é; í)
1. manjšalnica od metla: očistiti preprogo z metlico; metlica za stranišče
♦ glasb. metlici podobna priprava za udarjanje, igranje na boben
2. gospodinjska priprava iz tankih žic za stepanje beljakov, smetane: kupila je zajemalko, metlico in kuhalnico / metlica za sneg
3. nar. socvetje moških cvetov na vrhu stebla koruze; lat1: koruza že dela metlice; z metlic se je osipal cvetni prah
4. nav. mn., pog. priprava za brisanje avtomobilskih stekel; brisalec

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

mízar -ja m

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

môrski bóben -ega -bna m

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

mridángam -a m

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

múla Frazemi s sestavino múla:
držáti múlo, kúhati múlo, nosíti múlo, pásti múlo, tŕmast kàkor múla, tŕmasto kot múla

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

namotávati -am nedov. (ȃ)
knjiž. navijati: namotavati žico na boben

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

napét Frazemi s sestavino napét:
bíti napét kot lók, bíti napét kot maréla, napét kot bóben, napét kot púška, napét kot strúna, napét kot štrumpántel

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

napéti1 -pnèm dov., napél; nam. napét in napèt (ẹ́ ȅ)
1. z razmeroma močnim potegovanjem, vlečenjem povzročiti
a) da doseže kaj največjo mogočo dolžino: napeti jermen, struno, vajeti, vrvico; pren., ekspr. napeti kredit do skrajnih možnosti
b) da postane kaj bolj ravno, gladko, brez gub: napeti pregrinjalo, rjuho
// s takim potegovanjem dati, spraviti kam: napeti platno na les, v okvir; napeti streho nad šotor; napel je nove strune na kitaro / napeli so tristo metrov dolgo smučarsko vlečnico napeljali, zgradili; pren., ekspr. njihovo potrpljenje je napel do skrajnosti; učne načrte so preveč napeli
2. dati čemu navzgor, navzven ukrivljeno obliko: veter je napel jadra; zajel je sapo in napel lica; zaradi nenadnega sunka vetra se je dežnik močno napel / napeti prsi izbočiti
3. nav. ekspr. narediti, da postane kaj po obsegu večje: brsti so se že napeli; izdatna hrana mu je napela želodec; pri petju so se mu napele žile na sencih
// nav. 3. os. povzročiti, da se tvorijo v prebavilih plini v veliki meri: sveža krma je kravo napela; brezoseb. konje je napelo
4. spraviti kaj v stanje, da je pripravljeno za sprožitev, strel: napel je brzostrelko in sprožil; napeti lok
5. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom, s samostalnikom izraža veliko intenzivnost dejanja, kot ga določa samostalnik: napeti mišice; čeprav je napel ušesa, ni nič slišal / napeti misli, spomin / vso voljo je napel, da bi ostal miren
● knjiž., ekspr. doslej v svojih zahtevah še nisem napel loka čez mero nisem preveč zahteval; ekspr. zdaj bomo napeli drugačne strune zdaj se bomo lotili stvari z večjo strogostjo; slabš. napeti šobo z našobljenjem pokazati nejevoljo, užaljenost; ekspr. tudi njega smo napeli za denar smo ga pregovorili, prepričali, da ga je dal; ekspr. pri njem bo treba vajeti bolj napeti biti bolj strog, zahteven do njega
♦ anat. napeti glasilke; navt. napeti jadro napraviti, da ga veter ne boči, zaradi večjega izkoriščanja njegove sile

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

napę́ti, napnèm, vb. pf. 1) spannen; lok, struno, n.; n. petelina na puški; — n. jo kam, irgendwohin eilen, laufen, Cig., C.; — n. vse žile, vse moči, alle Kräfte aufbieten; — n. koga k čemu, jemanden mit Strenge zu etwas vermögen, Cig., Fr.-C.; n. koga k delu, zur Arbeit anhalten, Zilj.-Jarn. (Rok.); — 2) aufblähen, aufschwellen; sapa je napela jadra; trebuh je napet; napelo me je; napet biti, kakor boben; — šobo, mrdo n., eine unwillige Miene machen, zu schmollen anfangen; napeto se držati, eine unwillige, zornige Miene zeigen, schmollen; — n. se, sich aufblähen, aufschwellen; jagoda se je napela; žile se mu napno, Jurč.; vrata so napeta od mokrote; — napeta cesta, eine convexe Straße, Levst. (Cest.); napeta tla, ansteigender Boden, Cig.; napeta ulica, Glas.; napeta pot, Erj. (Izb. sp.); — napeto gledati, stieren, vzhŠt.-C.; — napeta voda, das Hochwasser, Cig. (T.); hohe See, Jes.; viharji valove napno, Jap. (Prid.); — 3) jezo, srd, sovraštvo n. na koga, einen Groll, Hass gegen jemanden fassen, (Rok.); pravdo n., einen Process beginnen, Svet. (Rok.); n. obtožbo, DZ.; — zu besprechen anfangen: napeli smo zdaj to zdaj ono reč, Zora; — 4) n. koga = nabiti, natepsti, Notr.; n. koga s kamenjem, jemanden mit Steinen bewerfen, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

napráva za dèž -e -- -- ž

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

napráva za gròm -e -- -- ž

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

napráva za meglò -e -- -- ž

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

napráva za véter -e -- -- ž

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

níno -a m

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

nôgi za pedálni bóben nóg -- -- -- ž

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

nosílec tóm-tóma -lca -- m

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

nôžno naslonjálo parádnega bóbna -ega -a -- -- s

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

oblagálni bóben -ega -bna m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

oblóga -e ž (ọ̑)
1. kar se namesti, pritrdi na določeno površino za zaščito, olepšanje, izboljšanje podlage: položiti, prilepiti oblogo; lesena, marmorna obloga; obloga fasade; obloga v peči / stropna, talna obloga; toplotna, zaščitna obloga
// navadno s prilastkom plast snovi, ki obdaja, pokriva kako površino sploh: na drevju se je naredila ledena obloga; odstraniti sluzasto oblogo z vrvi / podkožna maščobna obloga
2. jed, s katero se okrasi glavna jed: gobe, servirane kot obloga k mesu
3. med. predmet ali snov, ki se položi na kak del telesa v zdravilne namene: zdraviti z oblogami; topla, vlažna obloga / blatna obloga
4. oblaganje: končati oblogo
♦ avt. obloga del zavorne čeljusti, zavorne ploščice, ki pri zaviranju neposredno pritiska ob zavorni boben, zavorni kolut; med. obloga belkasta snov na jeziku, v grlu ob vnetjih, pri nekaterih boleznih; zobna obloga kar se nabere na zobeh

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

obódni bóben -ega -bna m

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

oceánski bóben -ega -bna m

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

óktoban bóben -- -bna m

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ózki máli bóben -ega -ega -bna m

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

parádni bóben -ega -bna m

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

parádni véliki bóben -ega -ega -bna m

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

pȃvka -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

pavka [pȃvka] (pavke) samostalnik ženskega spola

navadno množina pavka, tj. boben v obliki kotla, ki ima čez odprtino napeto kožo

PRIMERJAJ: bobnica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

pedálni bás bóben -ega -- -bna m

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

pedálni bóben -ega -bna m

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

péti Frazemi s sestavino péti:
péti hválo kómu/čému, péti kómu levíte, péti rigoléto, péti stáro pésem, soldáški bóben pôje, šíba nôvo mášo póje

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

podáti 1., -dám, vb. pf. 1) reichen: podajmo si roke! — überreichen; tožbo p. zoper koga, Cig.; — 2) p. se, sich ergeben; — nachgeben; p. se poželenju, Kast.-Valj. (Rad); p. se grehu, sich der Sünde ergeben, Jsvkr.; podal se je, er gab sich darein, er fügte sich; nekaj časa ni se hotel ničesar učiti, sedaj se je pa podal, DSv.; tudi: er hat eingestanden; — p. se v kaj, eingehen, sich in etwas einlassen; v to se ne podam, Cig.; v pogovor se p., Glas.; — p. se na kaj, sich auf etwas verlegen, Cig.; p. se na tatvino ali ropanje, Jap. (Prid.)-Valj. (Rad); on je znal lepo govoriti, kadar se je podal, Jurč.; — 3) p. se, sich begeben: p. se kam (po nem.), Jurč.; Mur., Cig., Jan., nk.; — 4) p. se, vb. impf. = podajati se, passen; poda se mu kakor svinji sedlo, kakor zajcu boben.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

pognáti -žênem dov., stil. poženó (á é)
1. narediti, povzročiti, da kaj začne
a) gibati se, premikati se: poženi konje, voz vendar ne more stati sredi ceste; pognati živino iz hleva, na pašnik / šofer je ravno hotel pognati, ko je pritekel še en potnik
b) delati, delovati: pognati elektromotor, stroj / po eni minuti lahko poženete stroj s polno hitrostjo / publ. ob prazniku je predsednik pognal novo hidrocentralo / predica je spet pognala kolovrat; ekspr. kosci so že zgodaj pognali kose začeli kositi
2. narediti, povzročiti, da se kaj začne bolj hitro gibati, premikati: voznik je od časa do časa pognal konje / pognati konje v dir, drnec / žarg. pognati avtomobil čez sto petdeset kilometrov na uro; pren., ekspr. poženite zadevo, saj čakamo na odločbo že dve leti
3. narediti, povzročiti:
a) da kaj kam gre, pride: srce bolnega človeka požene trikrat manj krvi po telesu kot srce zdravega / črpalka požene pet litrov vode na sekundo
b) da kdo zapusti določen kraj, prostor: pomanjkanje jih je pognalo iz vasi / pustolovstvo ga je pognalo v svet / ekspr. silen hrup ga je pognal iz sobe
4. nav. ekspr. narediti, povzročiti, da pride kdo v določeno stanje: lakota ga je pognala v obup; pognati koga v smrt / to bi pognalo svet v vojno / z glagolskim samostalnikom pognati koga v beg, upor
5. ekspr. nagnati, napoditi: oče ga je pognal od doma / armada je pognala sovražnika nazaj / pognati otroke spat
6. ekspr. vreči, zagnati: palico je pognal v kot; v obraz mu je pognal tisti drobiž / pognal je čevlje vstran in bos stekel naprej / pognati puščico v sredino tarče zadeti z njo sredino
7. ekspr. zapraviti, lahkomiselno porabiti: ukradeni denar je hitro pognal / pognal je hišo in posestvo / več let je pognal za to delo
8. narediti poganjke: vrtnice so že pognale
// narediti, povzročiti, da iz česa kaj nastane: rastlina je pognala korenine; seme požene kal / veje so pognale liste / solata je pognala v cvet razvila cvet; pren. to gibanje pri nas ni pognalo korenin
// začeti rasti: na vrtu je pognal plevel; dojenčku so pognali zobje; pren., ekspr. v njegovem srcu je pognalo novo upanje
// ekspr. zrasti: krompir je že precej pognal; trava je letos visoko pognala; pren. ob obali je pognalo na stotine počitniških hišic
● drugo dejanje je režiser pognal hitro čez oder je bilo zrežirano tako, da so se dogodki na odru hitro vrstili; ekspr. boš že kako pognal te dni preživel; pog. kislo mleko ga je pognalo zaradi njega si je moral izprazniti črevesje; pognati korenine ekspr. v mestu ni nikoli pognal korenin se ni vživel, počutil doma; stal je tam, kot bi pognal korenine dolgo časa, vztrajno; ekspr. to mu je pognalo kri v glavo, lica zardel je; ekspr. to mu je pognalo kri po žilah ga je poživilo, razburilo; ekspr. pognal si je kroglo v glavo naredil je samomor z ustrelitvijo; ekspr. pognati komu meč v srce usmrtiti ga z mečem; ekspr. marsikatero noč je pognal s prijatelji preživel v popivanju, veseljačenju; pog. te tablete so mu hitro pognale krvni pritisk povišale, zvišale; ekspr. to mu bo pognalo strah v kosti prestrašilo ga, vznemirilo; pog. z enim udarcem je pognal žebelj v desko ga zabil; ekspr. pognati koga na boben narediti, povzročiti, da pride njegovo premoženje na prisilno dražbo, da gospodarsko propade; ekspr. pognati na cesto dati koga iz službe ali iz stanovanja; ekspr. visoka odkupnina je marsikaterega kmeta pognala v roke oderuhov ga je naredila denarno, gospodarsko odvisnega od njih; ekspr. pognati hišo, most v zrak razstreliti; ekspr. vse je pognal po grlu zapravil s pijačo, zapil; ekspr. le kaj ga je pognalo, da je to storil spodbudilo, bilo vzrok; pojavil se je pred nami, kot bi pognal iz tal nenadoma, nepričakovano

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

pognáti Frazemi s sestavino pognáti:
krí je pognálo kómu v glávo, pognáti kóga/kàj na bóben, pognáti kóga na césto, pognáti kóga v kózji róg, pognáti kómu króglo v glávo, pognáti kómu stráh v kostí, pognáti po gŕlu

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

prehódni bóben -ega -bna m

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

preslíšati, -slȋšim, vb. pf. 1) das Hören ertragen, Cig.; Boben zdaj mu zaropoče, Da preslišat' ni mogoče, Npes.-K.; kako bi mogel človek vse to preslišati! Ljub.; veliko žalega p., viel Kränkendes hören müssen, Z.; — 2) falsch oder gar nicht hören, überhören, Mur., Cig., Jan.; — p. komu kaj, jemandem etwas hingehen lassen, Krelj; drugemu ene same besede neče preslišati, Trub.; — 3) zu hören anfangen, die Taubheit verlieren, Z.; Jezus migne, in glušec je preslišal, Ravn.; — 4) einvernehmen, verhören, Svet. (Rok.); p. in soditi koga, Jsvkr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

príti Frazemi s sestavino príti:
ne môči [príti] čému do žívega, ne môči [príti] kómu do žívega, níti na kônec pámeti ne príde kómu, níti na kràj pámeti ne príde kómu, príti čému do dnà, príti do koríta, príti do sápe, príti iz móde, príti k pámeti, príti kàkor tát, príti kómu do žívega, príti kómu na múho, príti kómu na ušésa, príti kómu v mesó in krí, príti kot naročèn, príti med ángelčke, príti na bóben, príti na dán, príti na kànt, príti na nìč, príti na právi naslòv, príti na psà, príti na rešêto, príti na slàb glás, príti na svét, príti na svét s srebŕno žlíco [v ústih], príti na svêtlo, príti na svój račún, príti na zelêno vêjo, príti okóli ríti v žêp, príti s právo bárvo na dán, príti si na čísto s kóm/čím, príti v Canósso, príti v léta, príti v módo, príti v rôke pravíce, príti v škrípce, príti v zobé kómu, príti z dežjà pod káp

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

príti, prídem, vb. pf. ankommen, kommen; prezgodaj p.; na pomoč p.; p. po kaj (koga), etwas (jemanden) holen kommen; pred koga p., vor jemandem erscheinen; — v leta p., alt werden; za dežjem pride solnce; kakor pride, wie es sich trifft; p. na koga, auf jemanden entfallen; v del p. komu, zutheil werden, Cig.; na svet p., zur Welt kommen; mej ljudi p. (n. pr. o bankovcih), in Umlauf kommen, DZ.; na dan, na svetlo p., offenbar werden, zum Vorschein kommen; tudi: erscheinen (o knjigah); p. ljudem v zobe (na zobe, Erj. [Torb.]), in der Leute Mäuler kommen, sich zum Gerede machen; v navado p., üblich, Mode werden; — gerathen, p. komu v pest, v roke, in jemandes Gewalt gerathen; v zamero p., sich missfällig machen, in Ungnade fallen: p. na nič, na zadnjo zarezo, herabkommen; p. na kant, na boben, fallieren; — k sebi p., das Bewusstsein wieder erlangen, sich fassen; k pameti p., zum Gebrauche der Vernunft gelangen; p. čemu do dna, etwas ergründen, Cig. (T.); = do konca, do kraja p., Cig., Jan.; p. komu do živega, jemandem beikommen; na (v) misel p., beifallen, einfallen; kaj mu v glavo pride! was fällt ihm ein! Cig.; na hvalo, na dobro, v prid, prav p., zustatten kommen, frommen; prišlo mi je hudo, slabo, es ist mir übel geworden; p. ob kaj, "um" etwas kommen, es verlieren (germ.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

pritŕjeni -a -o prid.

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

provansálski bóben -ega -bna m

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ràtatà posnem. medm. (ȁȁ) ~, se je oglašal boben

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

razbíjati -am nedov., stil. razbijála (í)
1. z udarcem, udarci delati iz česa majhne, drobne dele: razbijati skalo; razbijati s kladivom; skala se je kotalila po bregu in se razbijala / razbijati na manjše dele; pren., ekspr. s svojim delovanjem razbija temelje naše družbe
♦ fiz. razbijati atome
// nasilno delati, da se kaj zelo poškoduje: stavkajoči delavci so razbijali stroje; v pijanosti razbija
// delati, povzročati, da kaj zaradi udarca, padca
a) razpade na majhne, drobne dele: nerodna je, pri pomivanju pogosto razbija posodo; tanki kozarci se radi razbijajo
b) se zelo poškoduje, uniči: otroci pri igri razbijajo igrače; razbijati pohištvo
2. udarjati z nogo, z roko ob kaj: konji so razbijali ob tla; razbijati s pestjo po vratih; močno razbijati
// nav. ekspr. s takim udarjanjem delati, povzročati (velik) hrup: pijanec je kričal in razbijal; ne razbijaj, saj boš zbudil celo hišo
3. ekspr. glasno igrati, močno tolči: vsako popoldne sede za klavir in razbija; razbijati na boben / glasba mu razbija po glavi, v ušesih zaradi prevelike glasnosti neprijetno učinkuje nanj
4. ekspr. močno biti, utripati: srce ji je razbijalo od strahu / žila na senceh mu razbija; brezoseb. v glavi mi divje razbija
5. nav. ekspr. delati, povzročati, da kaka celota preide v dele: razbijati prevelika obdelovalna zemljišča / razbijati skupine v več manjših
// delati, povzročati, da kaj prenehava obstajati: s svojim vmešavanjem rada razbija zakone / razbijati sovražnikove patrulje / razbijati enotnost
6. ekspr. jemati pomen, veljavo, vrednost: razbijati iluzije; z dokazovanjem razbijati zmotne teorije
● ekspr. strokovnjaki si že dolgo razbijajo glave s tem problemom veliko razmišljajo o njem; ekspr. s tem si ne bom razbijal glave delal skrbi; sveti Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi okoli 24. februarja se vreme navadno spremeni iz zimskega v zgodnjepomladno ali obratno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

razbọ̑bnati – glej bọ̑ben

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

razuméti -úmem dov. in nedov., razúmel tudi razumèl in razumél (ẹ́ ȗ)
1. vključiti, sprejeti v zavest in ugotoviti vzročne, logične povezave: učenci snovi kljub razlagi niso razumeli; s svojo bistroumnostjo je problem hitro razumel; filma ne razumem popolnoma / ti tega ne razumeš; ne morem razumeti, kako se je to zgodilo
// ugotoviti vsebino, smisel: nekaj je govoril o tem, pa ga nisem razumel; če te dobro, prav razumem, prideš prihodnji teden / njegovih stališč niso razumeli
2. s prislovnim določilom imeti v mislih, v zavesti kaj glede na bistvene lastnosti, vsebino tako, kot izraža določilo: tega dela ne smemo razumeti preozko; hotel je povedati, kako on razume življenje in svobodo / ta arhitekt razume stavbo še precej tradicionalno
3. imeti, izražati naklonjen, pozitiven odnos do mišljenja, čustvovanja, ravnanja koga: samo žena ga razume; razumeti mladostnika, otroka; čisto, popolnoma te razumem / razumeti skrbi, slabosti koga
4. akustično zaznati tako, da se lahko ugotovi vsebina, smisel: govori glasneje, nič te ne razumem; z mojega sedeža sem vse razumel; le s težavo ga razume, ker jeclja; po telefonu se slabo razume
5. biti sposoben dojeti vsebino česa, izraženega v tujem jeziku: razume poljsko in rusko; nekoliko razume tudi francosko; nemško sicer razume, govoriti pa ne zna
// biti sposoben dojeti vsebino česa sploh: fizike prav nič ne razume
6. v medmetni rabi izraža podkrepitev ukaza: ostal boš lepo doma, razumeš; tako bo in nič drugače, si razumela
// pog. izraža podkrepitev sploh: to je tako vsakdanje, razumeš, skoraj banalno; pridem tja, razumete, tam pa nikogar
● razume tudi šalo je ne vzame za slabo, ni takoj užaljen; pod okusom vsakdo razume nekaj drugega vsak ima drugačen, svoj okus; pog. dal mi je razumeti, da me ne mara očitno, v neprimerni obliki mi je to pokazal; kako naj to razumem kako je to mišljeno; ne razumi me napačno ne razlagaj si mojih besed drugače, kot sem mislil; ne vzemi tega za slabo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

razuméti se Frazemi s sestavino razuméti se:
razuméti se na kàj kot zájec na bóben

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

razuméti se na -úmem se na nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol
kdo obvladovati kaj
Na svoje delo se /dobro/ razume.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024

rébolo -a m

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

réna1 -e ž (ẹ̑) pog.
1. pokrovka: pokriti lonec z reno
2. nav. mn. činela: boben in rene

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

repiník -a m

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

rjovéči bóben -ega -bna m

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

rôčni bóben -ega -bna m

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ròmpompòm2 tudi ròm pom pòm medm. (ȍ-ȍ)
1. posnema glas bobna ali glas pri udarjanju, trkanju: boben se oglaša: rompompom; rompompom, se je slišalo od vežnih vrat
2. izraža
a) grožnjo: le čakaj, rompompom
b) nejevoljo: rompompom, res sem huda

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

róto-tóm -a m

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

rúm -a m

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

rúm-pí -ja m

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

sídrni bóben -ega -bna m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

sìt síta -o prid. (ȉ ȋ)
1. ki je zadovoljil svojo potrebo, željo po hrani, jedi: otrok je sit in spi; sita živina; zelo sit; lačen in sit; sit kot boben
// nav. ekspr. ki ne živi v pomanjkanju hrane: skrbeti, da so otroci siti in čisti; sito prebivalstvo
2. ekspr. ki mu je kaj odveč, nezaželeno
a) zaradi prepogostnosti: sit sem že te jedi
b) zaradi prevelike količine, stopnje: praznih obljub sit človek; biti sit dela, denarja
c) zaradi kake neprijetnosti sploh: biti sit prosilca, soseda; sit je že šole, zime / biti česa, koga do grla, čez glavo sit
3. ekspr. poln pridelkov, hrane: sita polja / sito vejevje gosto, bujno
● knjiž. imeti krepek, sit glas poln, močen; ekspr. narediti tako, da bo volk sit in koza cela da bo prav za obe strani; ekspr. (belega) kruha je sit zaradi izobilja je objesten, predrzen; ekspr. ko je povedal to žalostno novico, smo bili takoj siti nismo mogli več jesti; pog. zdaj ste siti, ne, ko je domačija prodana zadovoljni, srečni; ekspr. v otroških letih sem bil večkrat lačen kot sit sem živel v zelo slabih gmotnih razmerah; sita vrana lačni ne verjame; kruha lačen, palice sit

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

sìt Frazemi s sestavino sìt:
bítido gŕla sìt kóga/čésa, sit kot bóben, [takó, da] bo vólk sìt in kôza céla

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Sklanjanje priimka »Bubanj«

Pozdravljeni, kako se pravilno sklanja priimek Bubanj? Ali je pravilno Bubanju ali Bubnju?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

sód Frazemi s sestavino sód:
dêbel kot sód, [glás] kot iz sóda, gláva [kóga] je kot sód, iméti glávo kot sód, iméti trébuh kot sód, izbíti sódu dnò, [kàkor] sód brez dnà, metáti kàj v sód brez dnà, natákati v sód brez dnà, pijàn kot sód, polníti sód(e) brez dnà, sedéti na sódu smodníka, sód smodníka, trébuh je kot sód, živéti na sódu smodníka

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

soldáški -a -o [sou̯daški tudi soldaški] prid. (ā)
star. vojaški: soldaški boben; soldaška bluza / soldaški stan / soldaška grobost

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

soldáški Frazemi s sestavino soldáški:
soldáški bóben pôje

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

spodǫ́biti se, -dǫ̑bim se, vb. impf. sich schicken, sich geziemen; spodobi se, es geziemt sich, es schickt sich; spodobi se ti, kakor zajcu boben, kakor svinji sedlo = es schickt sich für dich wie eine Faust aufs Auge, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

spoznáti se Frazemi s sestavino spoznáti se:
spoznáti se na kàj kot zájec na bóben

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

správiti -im dov. (á ȃ)
1. s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom navadno s prizadevanjem narediti, doseči, da kdo ali kaj
a) pride s kakega mesta, na kako mesto: spraviti lisico iz luknje; spraviti zamašek iz steklenice; komaj so spravili omaro skozi vrata; kroglica je šla lahko ven, nazaj je pa dolgo ni mogel spraviti; spravili so se na vrh drevesa in kričali splezali, zlezli / spraviti les iz gozda zvleči, zvoziti; spraviti letake mimo straže pretihotapiti jih; ekspr. spraviti čevlje na noge s prizadevanjem jih obuti; z enim udarcem ga je spravil na tla podrl, prevrnil / odvetniku je uspelo spraviti ga iz zapora / od doma, od hiše spraviti koga pregnati, odpoditi, izriniti; spraviti oviro s poti odstraniti jo; spraviti luske z ribe ostrgati jih / spraviti madež s tkanine očistiti jo / spraviti lakoto s sveta odpraviti jo
b) gre, pride kam z določenim namenom: nisem ga mogel spraviti k zdravniku / spraviti otroke v posteljo
c) pride iz kakega položaja, v kak položaj: spraviti listje, zemljo na kup; spraviti kazalec naprave v navpičen položaj; spraviti se hitro pokonci vstati / ekspr. spraviti pijanca na noge doseči, da vstane; ekspr. spraviti vso hišo pokonci vse zbuditi, sklicati / spraviti podatke v medsebojno zvezo (miselno) jih povezati
č) pride iz kakega stanja, v kako stanje: spraviti kaj iz ravnotežja / spraviti stvari v red urediti jih; spraviti stvari v sklad uskladiti jih / spraviti koga k zavesti, ekspr. k pameti; spraviti koga v bes, obup, zadrego; spraviti koga v nesrečo onesrečiti ga
d) pride s kakega družbeno določenega položaja, v kak družbeno določen položaj: spraviti koga na boljše delovno mesto / spraviti koga iz organizacije; spraviti koga k vojakom, v šolo / spraviti ljudi pod svojo oblast podrediti si jih; pog. ta vladar je spravil podse velik del polotoka je osvojil, si je podredil
2. z glagolskim samostalnikom navadno s prizadevanjem narediti, doseči, da začne kdo ali kaj delati, kar izraža dopolnilo: spraviti konja v dir; spraviti napravo v gibanje / spraviti koga v jok, smeh / spraviti koga na drugačne misli
3. ekspr., v zvezi z ob narediti, doseči, da kdo kaj izgubi: spraviti koga ob denar, premoženje / spraviti koga ob čast, ob živce; spraviti koga ob glavo
4. narediti, da pride kaj s polja na določeno mesto: spraviti poljske pridelke, seno
5. dati kaj nazaj na določeno mesto: spravi igrače, danes se ne bomo igrali / spraviti meče v nožnice
6. dati kaj kam z namenom, da se tam lahko spet dobi, vzame: spraviti dokumente, slike; spraviti ključ pod predpražnik; spraviti na skritem, varnem kraju; dobro, skrbno spraviti / ekspr. kar spravi denar (v žep) sprejmi, vzemi ga; vzemi ga nazaj, ne sprejmem ga; spraviti si kaj za spomin
7. s svojim delovanjem, vplivom doseči, da kdo nima, ne kaže več odklonilnega odnosa do koga: spraviti sprte sosede; spraviti se med seboj; spraviti se s sovražnikom
● pog., ekspr. s težavo je spravil iz nje kako besedo s težavo jo je pripravil do tega, da je kaj povedala; ekspr. spraviti koga s poti ubiti, umoriti ga; onemogočiti ga; evfem. spraviti koga s sveta povzročiti njegovo smrt, umoriti ga; ničesar ni mogel spraviti z jezika reči, povedati; ekspr. spraviti si koga z vratu znebiti se, otresti se ga; ekspr. spraviti koga h kruhu doseči, da ima delo, zaposlitev; pog. spraviti koga k sebi doseči, da se zave; doseči, da si opomore; ekspr. spraviti koga na boben povzročiti prisilno dražbo, gospodarski propad; pog., ekspr. spraviti koga na hladno aretirati, zapreti ga; ekspr. spraviti koga na kolena pokoriti, premagati ga; spraviti koga na led prevarati, ukaniti ga; spraviti na noge ekspr. kopeli so ga spravile na noge ozdravile, okrepile; ekspr. spraviti podjetje na noge narediti, da postane uspešno; ekspr. dogodek je spravil vso policijo na noge policija je začela akcijo; ekspr. spraviti dramo na oder doseči, da se uprizori, začne uprizarjati; spraviti koga na beraško palico povzročiti, da izgubi vse premoženje; ekspr. spraviti kaj na papir napisati; ekspr. spraviti koga na pravo pot prepričati ga, da pošteno živi; ekspr. na svet je spravila tri zdrave otroke rodila; evfem. spraviti koga na oni svet povzročiti njegovo smrt, umoriti ga; ekspr. spraviti komu policijo na vrat pripeljati, privesti; ekspr. pijača ga je spravila pod mizo tako se je napil, da ni mogel več sedeti, stati; ekspr. ta bolezen ga je spravila pod rušo, pod zemljo zaradi nje je umrl; spraviti pod streho ekspr. deset cmokov spraviti pod streho pojesti; ekspr. spraviti hišo pod streho dograditi, dozidati; pokriti s streho; ekspr. otroke je že spravil pod streho preskrbel jim je stanovanje, zaposlitev; ekspr. spraviti prireditev pod streho uspešno jo izvesti; ekspr. spraviti koga pred puške povzročiti, da je ustreljen; pog. spraviti v denar prodati; ekspr. spraviti koga v grob povzročiti njegovo smrt; spraviti zadevo v javnost obvestiti o njej javnost; ekspr. urednik je pesmi spravil v predal jih ni objavil; ekspr. njega ni mogoče spraviti v noben predal zaradi individualnih značilnosti ga ni mogoče uvrstiti v kako skupino; pog. spraviti v promet stare zaloge prodati, porabiti jih; ekspr. spraviti koga v kozji rog premagati ga, biti boljši kot on; pog. spraviti vase skledo solate pojesti; ekspr. spraviti koga za zapahe doseči, da ga zaprejo; pog. jedi ne spravi dol ne more zaužiti; igr. žarg. spraviti vse kralje domov dobiti, vzeti vse kralje; pog. pet otrok je spravila pokonci vzredila, vzgojila; spraviti skup, skupaj pog. ta izpit boš pa že spravil skupaj naredil, opravil; pog. ona ju je spravila skupaj seznanila; pomagala, da sta se zbližala; pog. ne morem spraviti skupaj toliko denarja zbrati, privarčevati; star. pismo skup spraviti s težavo napisati; pog. lepo prireditev ste spravili skupaj pripravili, organizirali

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

správiti Frazemi s sestavino správiti:
niti beséde ne správiti iz sêbe, správiti kàj ad acta, správiti kàj na skúpni imenoválec, správiti kàj na svêtlo, správiti kàj pod preprógo, správiti kàj pod strého, správiti kàj pod tépih, správiti kàj skozi rešêto, správiti kóga k pámeti, správiti kóga/kàj na bóben, správiti kóga/kàj na óni svét, správiti kóga/kàj na psà, správiti kóga/kàj na rób prepáda, správiti kóga/kàj na slàb glás, správiti kóga/kàj na zelêno vêjo, správiti kóga na kànt, správiti kóga na límanice, správiti kóga na právo pót, správiti kóga na svét, správiti kóga ob dóber glás, správiti kóga ob pámet, správiti kóga ob žívce, správiti kóga pod rúšo, správiti kóga pod strého, správiti kóga pod zêmljo, správiti kóga s prestóla, správiti kóga s svetá, správiti kóga s tíra, správiti kóga v gròb, správiti kóga v kózji róg, správiti kóga v kŕtovo dežêlo, správiti kóga v lúknjo, správiti kóga v míšjo lúknjo, správiti kóga v sméh, správiti kóga v škrípce, správiti v ísti kòš, správiti žógo v mréžo

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

správljati -am nedov., stil. spravljájte; stil. spravljála (á)
1. s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom navadno s prizadevanjem delati, da kdo ali kaj
a) pride s kakega mesta, na kako mesto: spravljati zamašek iz steklenice; otroci so se spravljali na vrhove dreves plezali, lezli / spravljati les iz gozda vlačiti, voziti; spravljati izdelke na tržišče / pog. spravljati ljudi čez mejo delati, da pridejo ilegalno v tujino; spravljati ljudi pred sodišče / spravljati ovire s poti odstranjevati jih; spravljati madeže s preproge čistiti jo
b) gre kam z določenim namenom: spravljati koga k zdravniku / spravljati otroke v šolo
c) pride iz kakega položaja, v kak položaj: spravljati zemljo na kup; spravljati seno v kopice; spravljati napravo v vodoraven položaj / ekspr. spravljati onemogle na noge prizadevati si, da vstanejo / spravljati kaj v zvezo s kom (miselno) povezovati kaj s kom
č) pride iz kakega stanja, v kako stanje: spravljati iz ravnotežja / spravljati stvari v red urejati jih / ekspr. spravljati koga k pameti; spravljati koga v nevarnost; tako ravnanje me spravlja v obup, zadrego
d) pride s kakega družbeno določenega položaja, v kak družbeno določen položaj: spravljati svoje ljudi na boljša delovna mesta / spravljati koga iz odbora / spravljati ljudi pod svojo oblast podrejati si jih
2. z glagolskim samostalnikom navadno s prizadevanjem delati, da začenja kdo ali kaj delati, kar izraža dopolnilo: spravljati kaj v gibanje, nihanje / spravljati ljudi v smeh
3. ekspr., v zvezi z ob delati, da kdo kaj izgublja: spravljati koga ob denar / spravljati koga ob dober glas, ob dobro ime; spravljati koga ob živce
4. delati, da pride kaj s polja na določeno mesto: spravljati poljske pridelke
5. dajati kaj kam z namenom, da se tam lahko spet dobi, vzame: spravljati listine, plačane račune
6. s svojim delovanjem, vplivom si prizadevati, da kdo preneha imeti, kazati odklonilen odnos do koga: spravljati sprte prijatelje
● ekspr. s težavo je spravljal besede iz grla govoril; ekspr. spravljati nasprotnike s poti ubijati, moriti; ekspr. spravljati kmete na boben povzročati prisilno dražbo, gospodarski propad; ekspr. spravljati otroke na svet rojevati; pog. spravljati v denar prodajati; ekspr. denar spravlja v nogavico ga hrani doma; varčuje; pog. spravljati skupaj denar zbirati, varčevati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

súrdo -a m

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

sušílen -lna -o prid. (ȋ)
namenjen za sušenje: sušilni prostor / sušilni stroj; sušilne naprave / sušilni boben; sušilna kapa priprava, podobna večjemu pokrivalu z vgrajenim električnim aparatom za sušenje las; sušilna komora komora za sušenje lesa, rud, perila; sušilna peč
♦ agr. sušilna piramida kozolec brez strehe za sušenje detelje in trave; koza; kem. uporabiti žveplovo kislino kot sušilno sredstvo kot sušilo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

svínja Frazemi s sestavino svínja:
délati s kóm/čím kot svínja z méhom, metánje bíserov [svínjam], metáti bísere svínjam, pijàn kot svínja, pristáti kómu kot svínji sêdlo, ravnáti s kóm/čím kot svínja z méhom

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Svinja in meh v frazemu

Zanima me, od kje izraz delati kot svinja z mehom. Sicer mi je jasno, da naj bi pomenilo malomarno ravnanje, zanima pa me od kod izvira oz. za kakšen meh gre in kaj naj bi svinja z mehom počela.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

šamánski bóben -ega -bna m

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

tábla -e ž

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

tabór -ja m

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

támbor -ja m (á)
nekdaj (vojaški) bobnar: tambor monotono udarja na boben; četni tambor

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

tambúr in támbur -ja m (ū; ā)
1. zastar. (vojaški) boben: udarjati na tambur, po tamburju
2. nekdaj (vojaški) bobnar: pred četo je korakal tambur

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

tamburím -a m

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

tamburín tamburína samostalnik moškega spola [tamburín] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Tamburin iz frc. tambourin, iz tambour, kar je prevzeto iz perz. tabīr - več ...
tamburȋn -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

tamburín -a m

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

tamburín brez ópne -a -- -- m

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

tamtám -a m (ȃ)
1. glasb. gong z zvokom nedoločene višine: udarec na tamtam
2. glasb. lesen afriški boben: z rokami udarjati na tamtam; bobnanje tamtamov
3. publ. hrup, trušč: s svojim prihodom je povzročil velik tamtam / z velikim tamtamom sprejeta razprava

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

tamtám -a m (ȃ) glasb. |gong; boben|; pojm., publ. povzročiti velik ~ hrup, trušč

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

tángo tánga samostalnik moškega spola [tángo] STALNE ZVEZE: novi tango
FRAZEOLOGIJA: dežela tanga, Za tango sta potrebna dva.
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Tango, frc., angl. tango iz špan. tango, prvotno argentinsko poimenovanje ljudskega plesa ob spremljavi bobna in ‛boben, ki spremlja ta ples’, nejasnega izvora, morda onomatopejsko - več ...
tȃngo -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

tán-tám -- -a m

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

tápan -a m

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

tár -a m

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

taról -a m

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

tavíl -a m

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

telébati -am nedov. (ẹ̄)
1. ekspr. stežka, nerodno padati: spotikali so se in telebali na zemljo
2. preh., star. z veliko silo udarjati, tolči: s koli telebati po nasprotnikih / telebati na boben
3. star. nerodno, okorno hoditi, letati: telebati za kom do doma / čmrlj teleba od cveta do cveta

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

telébati -am nedov. -ajóč, -áje; telébanje (ẹ́; ẹ̑) poud. ~ na tla |stežka, nerodno padati|; star. ~ za kom do doma |nerodno, okorno hoditi|; star. telebati na kaj ~ ~ boben tolči, udarjati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

telę́bati, -am, vb. impf. 1) aus Ungeschicklichkeit plump fallen, anprallen, Mur., Cig.; pred malika poklekuje, teleba na tla, Ravn.-Valj. (Rad); — 2) auf etwas plump losschlagen: Jezen trdo vanj (v boben) teleba, Npes.-K.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

tenórski bóben -ega -bna m

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

timbáu -a m

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

tȋmpan -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

tȋmpanon -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

tóliko Frazemi s sestavino tóliko:
[tóliko] kàr je za nóhtom čŕnega, [tóliko] kólikor je za nóhtom čŕnega, [tóliko] kot je za nóhtom čŕnega, tóliko za kàj, kólikor zájec za bóben

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

tolkálo -a [tou̯kalo] s (á)
1. priprava na vhodnih vratih iz gibljivo pritrjenega obroča in kovinske plošče za trkanje: potrkati s tolkalom; bronasto tolkalo / tolkalo na vratih
2. batu ali kiju podobno orodje, s katerim se kaj s tolčenjem mečka, drobi; tolkač: treti poper s tolkalom; kovinsko, leseno tolkalo
3. glasbilo, na katero se igra s tolčenjem na napeto opno, ploščo: boben, činele in druga tolkala

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

tóm-tóm -a m

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

tòp1 tôpa samostalnik moškega spola FRAZEOLOGIJA: izstreliti kot iz topa (kaj), kot bi izstrelil iz topa, spati kot top, streljati s topovi na vrabce, streljati z vsemi topovi (na koga, na kaj, po kom, po čem, proti komu, proti čemu), hrana za topove, z vsemi topovi
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv., srb. tȍp iz tur. top, prvotno ‛krogla, kepa, zvitek, bala, kos’ - več ...
tráčen -čna -o prid. (ȃ)
teh. nanašajoč se na trak: tračni meter / tračno jeklo, železo / tračni prenos / tračni brusilnik brusilnik z brezkončnim brusilnim trakom, navadno gumijastim; tračni transporter transporter z brezkončnim trakom
♦ agr. tračni obračalnik obračalnik z vilami na brezkončnem traku; avt. tračna zavora zavora, ki jo sestavljata zavorni boben ali zavorni kolut in zavorni trak; les. tračna žaga strojna žaga v obliki brezkončnega traku; rač. tračna enota enota računalnika z magnetnim trakom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

trébuh Frazemi s sestavino trébuh:
držáti se za trébuh [od sméha], iméti trébuh kàkor bóben, iméti trébuh kot sód, íti s trebúhom za krúhom, odíti s trebúhom za krúhom, po trebúhu se pláziti pred kóm, trébuh je kot sód

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

trótel -- v prid. rabi (ọ́) pog.
ki omogoča popolno samodejno nastavitev: trotel aparat za večino nastavitev poskrbi sam; trotel boben naprava, ki omogoča nastopajočemu na televiziji, da bere besedilo in hkrati gleda v kamero; trotel kamera

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

túmba -e ž

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

udáriti -im dov. (á ȃ)
1. sunkovito dotakniti se koga, navadno z namenom prizadeti bolečino: udariti otroka, žival; udariti koga v obraz, trebuh; udaril ga je po glavi; udariti s palico, z roko; udaril jo je, da se je opotekla; lahno, močno udariti; pog. udariti koga nazaj vrniti komu udarec; pren. udariti z besedo, jezikom
// sunkovito dotakniti se česa, navadno z določenim namenom: udariti žogo; udariti na boben; udariti po šipi, vratih; udariti z loparjem; vojak je udaril s petami v pozdrav / pog. udariti pečat na listino dati, odtisniti
// dati glas ob sunkovitem dotiku: ura udari vsake pol ure; kratko, zamolklo udariti / ura je udarila poldne z zvočnim znakom naznanila; brezoseb. udarilo je polnoč
2. premikajoč se sunkovito dotakniti se česa: pri vstopu je udaril ob podboj; avtomobil je čelno udaril v ograjo / zobje so mu udarili skupaj / burja je udarila v okno
3. narediti sunkovit gib: petelin je udaril s perutmi in zakikirikal / srce je še nekajkrat udarilo in obstalo
4. v zvezi s strela zaradi visoke napetosti ob razelektritvi ozračja preskočiti s telesa na telo in povzročiti močen pok: strela je udarila in bil je takoj mrtev; napeljati strelovod, da v hišo ne bi udarila strela / nepreh. kadar je udarila strela, so se stisnili skupaj
5. ekspr. hitro, silovito (vojaško) napasti: najprej je udarila konjenica; udariti z bombami, brzostrelkami / udariti na sovražnika, po sovražniku
6. nepreh., ekspr., s prislovnim določilom nenadoma, silovito nastopiti, pojaviti se: sredi travnika je udarila na dan voda; skozi odprtino je udarila svetloba / plamen je udaril nazaj / njegove slabe lastnosti so spet udarile na dan
// pojaviti se v čutno močno zaznavni obliki: v nos mu je udaril vonj po ožganem; v obraz jim je udaril mrzel veter; ko so stopili na cesto, je udarila vanje vročina / s plesišča je udaril tango se je zaslišal; na ušesa, v ušesa so jim udarili čudni glasovi
// postati opazen, viden: skozi belež je udarila stara barva
7. ekspr. povzročiti škodo, težave; prizadeti: s svojim dejanjem je udaril vso družino / državo je udarila gospodarska kriza; nesreča jih je udarila
8. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: slepota ga je udarila / udarila sta jih griža in tifus; kap jo je udarila zadela; udarila ga je sončarica
9. pog., navadno z dajalnikom s svojim delovanjem povzročiti negativne posledice: mraz ji je udaril na pljuča; brezoseb.: udarilo ji je na ledvice, oči bolna je na ledvicah, očeh; udarilo jo je v noge, da se ni mogla premakniti
10. ekspr., v zvezi s po začeti neprizanesljivo ravnati s kom: udariti po političnih nasprotnikih
// začeti kritizirati, napadati koga: vsi so udarili po njem; če le more, udari po tašči
11. ekspr., s širokim pomenskim obsegom izraža začetek dejanja, kot ga določa sobesedilo: udariti tarok; udariti koračnico, polko zaigrati / udariti po sadjevcu začeti ga piti
12. ekspr., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: ko sta prišla na vrh, sta udarila obilno malico / udariti v jok, smeh zajokati se, zasmejati se
13. nepreh., ekspr. hitro, silovito reči: nič ne premisli, kar udari; naravnost udariti; brezoseb. kam boš šla, je udarilo iz njega
14. pog., ekspr., navadno v zvezi z jo iti, oditi: udarili so jo počez čez travnik; udariti jo v gore; udariti za kom
● ekspr. te besede so udarile vanjo kot strela so jo zelo prizadele; star. božje ga je udarilo kap ga je zadela; ekspr. kri mu je udarila v glavo, lica zelo je zardel; ekspr. nekaj mu je udarilo na možgane ne more misliti, razmišljati; pog. pohvala mu je udarila v glavo postal je domišljav, prevzeten; pog. vino mu je udarilo v glavo ga je upijanilo; pog. ob obračunu bo udarilo na dan, da so zadolženi bo prišlo na dan; ekspr. udariti na pravo struno najti pravi način; pog. udariti (s pestjo) ob mizo, po mizi odločno, ostro nastopiti, zahtevati; ekspr. udariti koga po žepu finančno ga prizadeti; ekspr. v glavo mu je udarila misel, da bi se oženil začel je misliti na ženitev; ekspr. to mi je takoj udarilo v oči sem takoj opazil, zagledal; udariti v prazno ne da bi zadel; ekspr. po dolgem pogajanju sta si udarila v roke sta sklenila dogovor, kupčijo; star. bog ga je udaril s hudo žensko dobil je hudo ženo; pog. udariti mimo reči, storiti kaj napačnega; pog., ekspr. udarili so jo po slovensko začeli so govoriti, peti (po) slovensko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

udáriti -im dov. udárjen -a; udárjenje (á ȃ) koga/kaj ~ žival; Ura je udarila poldne |odbila|; poud. Udarila ga je kap |zadela|; igr. žarg. ~ tarok |začeti igrati|; udariti koga/kaj v kaj ~ soigralca v trebuh; brezos., neknj. pog. Udarilo ga je v noge |začele so ga boleti noge|; udariti koga/kaj po čem ~ tatu po prstih; poud. ~ očeta po žepu |denarno ga prizadeti|; neknj. pog. udariti komu na kaj Mraz ji je udaril na pljuča |povzročil težko dihanje, bolečine|; brezos. Udarilo ji je na ledvice zbolela je na ledvicah; poud. udariti komu v kaj Pohvala mu je udarila v glavo |postal je domišljav, prevzeten|; Vino mu je udarilo v glavo |ga je opijanilo|; udariti na koga/kaj ~ ~ boben; poud.: ~ ~ sovražnika |napasti ga|; ~ ~ pravo struno |najti učinkovite pogajalske razloge|; udariti ob kaj ~ z glavo ob podboj; udariti v kaj Burja je udarila v okno; poud. ~ ~ jok |začeti jokati|; udariti po kom/čem ~ s pestjo po mizi; poud.: ~ ~ nasprotnikih |napasti jih|; ~ ~ sadjevcu |začeti ga piti|; ~ mimo |reči, narediti kaj napačnega|; nevtr. Strela je udarila
udáriti jo -im jo (á ȃ) knj. pog., poud.: ~ ~ v gore |iti, oditi|; ~ ~ slovensko |spregovoriti po slovensko|
udáriti se -im se (á ȃ) ~ ~ pri padcu; poud. Večkrat se ~ijo |sprejo, sporečejo|; udariti se v kaj ~ ~ ~ glavo; udariti se po čem Jaz, tepec, se je udaril po čelu; poud. udariti se z/s kom/čim |spopasti se|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

udárjati -am nedov. (á)
1. sunkovito dotikati se koga, navadno z namenom prizadeti bolečino: udarjati žival; udarjati po licih; udarjati s palico, z roko; močno, rahlo udarjati; pren. udarjati z besedo, jezikom
// sunkovito dotikati se česa, navadno z določenim namenom: udarjati žogo; udarjati na boben, po bobnu; s pestjo udarjati po vratih; udarjati s petami ob tla
// dajati glasove ob sunkovitem dotiku: ura v stolpu udarja vsake pol ure; odsekano, zamolklo udarjati / ura je pravkar udarjala polnoč z zvočnimi znaki naznanjala / z nogo udarjati takt
2. premikajoč se sunkovito dotikati se česa: mlinsko kolo udarja ob vodo; kolesa udarjajo ob tirnice / burja udarja v okno
3. delati sunkovite gibe: ptica udarja z razprtimi krili / srce ji je močno udarjalo
4. v zvezi s strela zaradi visoke napetosti ob razelektritvi ozračja preskakovati s telesa na telo in povzročati močne poke: strele udarjajo v skale / nepreh. kadar udarjajo strele, jo je zelo strah
5. nepreh., ekspr., s prislovnim določilom nenadoma, silovito nastopati, pojavljati se: izpod hriba udarja voda / strašne misli so mu udarjale v glavo; podzavestna hotenja udarjajo na dan
// pojavljati se v čutno močno zaznavni obliki: v nos jim je udarjal hud smrad; z razgretega tlaka je udarjala vročina / na uho so jim udarjali čudni glasovi slišali so se
// postajati opazen, viden: skozi belež udarja stara barva / v romanu udarja na dan pisateljev realizem
6. ekspr. povzročati škodo, težave; prizadevati: cene so jih zelo udarjale; udarjale so jih nadloge in nesreče
7. pog., navadno z dajalnikom s svojim delovanjem povzročati negativne posledice: slab zrak ji je udarjal na pljuča
● ekspr. njegove besede so jo trdo udarjale zelo prizadevale; ekspr. njene obleke so močno udarjale v oči bile zelo, hitro opazne; udarjati v prazno ne da bi zadel

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

udárjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; udárjanje (á) koga/kaj ~ žival; poud. ~ajo jih nadloge |prizadevajo|; udarjati koga/kaj po čem ~ sošolca po rami; neknj. pog. udarjati komu na kaj Slab zrak jim je udarjal na pljuča vdiral v; udarjati na kaj ~ ~ boben; udarjati ob kaj Kolesa ~ajo ~ tirnice; udarjati v kaj Strele ~ajo ~ skale; udarjati po kom/čem ~ ~ vratih; poud. ~ ~ sovražniku |napadati ga|; Strele ~ajo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

udárjati -am nedov.
1.
po čem sunkovito se dotikati česa, navadno z določenim namenom
SINONIMI:
nar. cokati, ekspr. lopati, ekspr. mahati, ekspr. mlatiti, ekspr. ploskati, ekspr. sekati, star. telebati, ekspr. trkati, ekspr. udrihati, ekspr. zamahovati
2.
ob kaj/po čem premikajoč se sunkovito se dotikati česa
SINONIMI:
ekspr. biti1, ekspr. bobnati, ekspr. copotati, ekspr. klocati, ekspr. klopotati, ekspr. nabijati, ekspr. padati, nar. peliskati, ekspr. plenkati, ekspr. škrabljati, ekspr. škrebljati, ekspr. tolči
3.
v zvezi s strelo zaradi visoke napetosti ob razelektritvi ozračja preskakovati s telesa na telo in povzročati močen pok
SINONIMI:
treskati, ekspr. sekati, ekspr. urezavati, ekspr. urezovati, ekspr. zasekavati se
4.
s prislovnim določilom, ekspr. silovito nastopati, se pojavljati
SINONIMI:
ekspr. bruhati, ekspr. buhati, ekspr. udarjati na dan
GLEJ ŠE SINONIM: biti1, prizadevati, tepsti, zadevati

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024

údu bóben -- -bna m

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

upéhati -am dov. (ẹ̑)
s priganjanjem k teku, hitri hoji povzročiti pri kom težko dihanje, občutek utrujenosti: upehati konja / pot ga je upehala

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

vádbena podlóga -e -e ž

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

véliki bóben -ega -bna m

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

verížen -žna -o prid. (ȋ)
1. nanašajoč se na veriga 1: verižni člen / verižni pasji ovratnik; verižna zapestnica
2. pri katerem vsak dogodek, pojav povzroči nov dogodek, pojav iste vrste: verižna eksplozija; verižno trčenje; verižno zvišanje cen / verižna tatvina
● verižna trgovina trgovina, pri kateri sodeluje več posredovalcev, kar blago zelo podraži
♦ agr. verižni izkopalnik izkopalnik z brezkončno verigo; ekon. verižni indeks časovni indeks, pri katerem je izhodišče podatek iz prejšnjega obdobja; fiz. verižna jedrska reakcija jedrska reakcija, ki se po začetku sama vzdržuje; gozd., les. verižna motorna žaga žaga v obliki brezkončne verige, katere členi so oblikovani kot žagini zobje; grad. verižna hiša vsaka od tipsko podobnih, različno visokih hiš, ki se držijo druga druge; kem. verižna reakcija zaporedje reakcij, pri katerih vmesni produkti reagirajo z izhodno snovjo; verižna molekula verigasta molekula; lit. verižna rima rima, pri kateri se prvi in tretji verz trivrstične kitice rimata s srednjim verzom predhodne enake kitice; mat. verižni račun niz računov, pri katerem se upoštevajo različne mere in valute; obrt. verižna petlja prvina (pri kvačkanju), pri kateri se nit potegne skozi prej narejeno petljo; strojn. verižni zobnik zobnik z zobmi, prilagojenimi za členasto gonilno verigo; verižno kolo kolo, na katero se namesti (gonilna) veriga; teh. verižni boben boben za navijanje verige; verižno gonilo gonilo iz verižnih koles in brezkončne verige; zgod. verižna srajca srajci podobno vojaško oblačilo iz železnih krožcev ali žice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

verížnik2 -a m (ȋ)
teh. verižni boben: navijati verigo na verižnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

verížnik2 -a m (ȋ) verižni boben

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

vítel -tla m

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

vléčni bóben -ega -bna m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

vôdni bóben -ega -bna m

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

vojáški Frazemi s sestavino vojáški:
nosíti vojáško súknjo, obléči vojáško súknjo, sléči vojáško súknjo, zapél je vojáški bóben

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

vojáški bóben -ega -bna m

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

vôlk -a [vou̯k] m, mn. volkôvi, im. mn. stil. volcjé (ȏ)
1. psu podobna zver z rumenkasto ali rjavkasto sivim kožuhom: volk je napadel, raztrgal jagnje; ekspr. volk kolje, mesari; volk tuli, zavija; krdelo volkov; lov na volka; bojevati se kot volk krvoločno, divje; jesti kot volk hlastno; z velikim tekom; krvoločen, požrešen kot volk; lačen kot volk / volk samotar / sivi volk
// volčji samec: volk in volkulja
2. slabš. krvoločen, neusmiljen človek: oni so volkovi, ne ljudje / vdor hitlerjevskih volkov vojakov / človeški volkovi
3. slabš., navadno s prilastkom pohlepen, brezobziren človek: imeli so jih za grabežljive volkove / borzni, poslovni volkovi; nenasitni kapitalistični volkovi
4. ekspr., navadno v povedni rabi, v zvezi z na izraža, da kdo čuti, ima strastno željo po čem: prijatelj je volk na gobe, meso / biti volk na denar
5. igr., v zvezi volk in ovce igra z navadno dvajsetimi kamenčki, fižoli, ki jih je treba spraviti v nasprotni del igralnega polja, ki ga varujeta drugobarvna kamenčka, fižola: igrati (se) volka in ovce
// vsak od dveh drugobarvnih kamenčkov, fižolov te igre: volk požre, preskoči ovco
6. vnetje kože zaradi drgnjenja in znojenja, nečistoče, zlasti na dotikajočih se kožnih gubah: od hoje, jahanja dobiti volka
7. zaradi stika z ocetno kislino nastala zelena prevleka na bakru, kem. bazični bakrov acetat: na bakru se je naredil volk; bakreni deli so zeleni od volka / bakreni, zeleni volk
8. glasb. žarg. nečist, hreščeč zven godal: preprečiti volka z igranjem istega tona na sosednji struni / kvintni volk; volk na violini
● ekspr. narediti tako, da bo volk sit in koza cela da bo prav za obe strani; nar. na kosi se naredi volk črna prevleka iz strjenih sokov trav; ekspr. dati volku ovce pasti dati komu kaj, kar želi uničiti, česar se želi polastiti; nar. on je volka srečal je hripav; nar. hišni volk hišna goba; ekspr. kapitan je star morski volk preizkušen, neustrašen pomorščak; ekspr. to je volk v ovčji koži slab človek, ki se dela, kaže dobrega, plemenitega; mi o volku, volk iz gozda vzklik ob nepričakovanem prihodu koga, o katerem se pravkar govori; preg. kdor se z volkovi druži, mora z njimi tuliti kdor je v družbi z moralno negativnimi osebami, mora tem prilagoditi svoje izjave, ravnanje; preg. volk dlako menja, a narave nikdar človek ne more zatajiti svojega bistva; preg. človek človeku volk v človekovi naravi je, da je pogosto nasilen, neuvideven do drugega človeka
♦ bot. volk trava s ščetinastimi listi in vijoličastimi klaski, Nardus stricta; zeleni volk užitna lističasta goba z modro zeleno lepljivo sluzjo na klobuku; zelenkasta strniščnica; etn. volk grabljam, glavniku podobna priprava za česanje slame za škopo; poditi volka v Kanalski dolini, na praznik svetih treh kraljev zvoniti s pastirskimi zvonci in tuliti, da se vasi naslednje leto ne približa nobena zver; mont. volk nekdaj kepa železa, pridobljena s taljenjem; tekst. volk stroj, ki ima boben z zelo grobimi zobmi, klini; zool. sinji morski volk sinji morski pes; polarni volk; prerijski volk kojot

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

vrȋsk, m. 1) ein hellstimmiges Geschrei, das Freudengeschrei, das Jauchzen; In trum se šum in vrišč in vrisk, Se turški boben sliš' in pisk, Preš.; — 2) nekaj zelo kislega: kislo kakor vrisk, (t. j. tako kislo, da človek, če je pokusi, zavriska ali zavrešči); — der Essig, Cig., nk.; kisli vrisk, ki mu pravi vino, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

zabóbnati -am dov. (ọ̑)
udariti, zaigrati (na) boben: bobnarji so zabobnali; preh. zabobnati koračnico
// z enakomernim udarjanjem povzročiti votle glasove: zabobnati s prsti po mizi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

zaigráti -ám dov.
1.
kaj poustvariti glasbeno delo
SINONIMI:
ekspr. udariti, ekspr. urezati, ekspr. usekati, star. zagosti, zastar. zasvirati, star. zavižati
2.
na kaj povzročiti glasbo z glasbilom
SINONIMI:
star. zagosti, zastar. zasvirati
3.
začeti izvajati glasbo
SINONIMI:
ekspr. ubrati, ekspr. udariti, ekspr. urezati, zastar. zasvirati
GLEJ ŠE SINONIM: odigrati, odigrati, pojaviti se

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024

zájec zájca samostalnik moškega spola [zájəc] STALNE ZVEZE: morski zajec, poljski zajec, velikonočni zajec
FRAZEOLOGIJA: buden kot zajec, množiti se kot zajci, poskusni zajec, postreliti koga kot zajce, potegniti zajca iz klobuka, spoznati se na kaj kot zajec na boben, teči kot zajec, ugotoviti, v katerem grmu tiči zajec, ustreliti koga kot zajca, Skoraj ni še nikoli zajca ujel., V tem grmu tiči zajec.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. zajęcь, hrv., srb. zȇc, rus. zájac, češ. zajíc < pslov. *zajęcь < ide. *g'hōi̯-en-ko- ‛mali skakač’, sorodno z litov. žáisti ‛skakati’, arm. ji ‛konj’, stind. háya-, iz *g'hei̯- ‛živahno se gibati, skakati’ - več ...
zájec -jca m (ȃ)
1. glodavec z velikimi uhlji in dolgimi zadnjimi nogami: zajec gloda deblo; zajec je stekel, švignil iz grmovja; ustreliti zajca; pes zasleduje zajca; lov na zajce; sliši kot zajec zelo dobro; spi kot zajec zelo rahlo; teče kot zajec zelo hitro / past za zajce / divji zajec / zajec v omaki
// samec te živali: spustiti zajca k zajklji
// glodavec s krajšimi zadnjimi nogami, zlasti udomačen: gojiti zajce / domači zajec
2. slabš. bojazljiv, strahopeten človek: prevelik zajec je, da bi si to upal; ne bodi tak zajec
3. priprava za sezuvanje škornjev: škornje si je sezul z zajcem
4. nar. kos svinjskega mesa z delom prsnice, reber in potrebušine: skuhati zajca
● ekspr. v tem grmu tiči zajec tu je jedro problema, bistvo stvari; ekspr. noče biti poskusni zajec noče, da bi na njem kaj preizkušali; skoraj še nikoli ni zajca ujel, komaj ga pa je poudarja, da kdo česa ne naredi, doseže, čeprav bi to skoraj naredil, dosegel, in da kdo kaj le naredi, doseže, čeprav komaj; na to se razume, spozna kakor zajec na boben prav nič
♦ lov. zajec veči, veka se v stiski oglaša z joku podobnimi glasovi; zool. morski zajec na morskem dnu živeča riba s trebušnimi plavutmi, izoblikovanimi v prisesek, Cyclopterus; planinski zajec v gorskem svetu živeči zajec, ki ima poleti sivo rjavo, pozimi snežno belo dlako, Lepus timidus varronis; poljski zajec na poljih in travnikih živeči zajec z rumeno rjavo dlako, Lepus europaeus

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

zájec1 -jca m z -em živ. (ȃ) zasledovati ~a; slabš.: biti ~ |bojazljiv, strahopeten|; spoznati se na kaj kakor ~ na boben |prav nič|
zájka -e ž (ȃ)
zájklja -e ž (ȃ)
zájčev -a -o (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

zájec Frazemi s sestavino zájec:
bežáti kot zájec, bíti tóliko za kàj, kólikor zájec za bóben, kot poskúsni zájec, množíti se kot zajci, plodíti se kot zájci, pobégniti kot zájec, podáti se kómu kot zájcu bóben, poskúsni zájec, potégniti kóga/kàj kot zájca iz klobúka, razmnoževáti se kot zájci, razuméti se na kàj kot zájec na bóben, spáti kot zájec, spoznáti se na kàj kot zájec na bóben, ucvréti jo kot zájec, ustrelíti kóga kàkor zájca, ustrelíti kóga kot zájca, v tém gŕmu tičí zájec, zbežáti kot zájec

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

zȃjəc, -jca, m. 1) der Hase; poljski z., der gemeine Hase (lepus timidus), planinski z., der Schneehase (lepus variabilis), domači z., das Kaninchen (lepus cuniculus), Erj. (Ž.); — z. skakač, der Springhase (pedetes caffer), Erj. (Z.); — v tem grmu z. tiči = hier liegt der Hund begraben; meni filozofija pa zajcu boben, (ich bin zur Philosophie gar nicht geeignet), Zv.; — 2) ein Werkzeug, um daran die Stiefel auszuziehen, der Stiefelknecht; — 3) der Nasenkeil (der Seiler), Cig.; — 4) das Rückenstück (von einem geschlachteten Thier), Cig., C.; dal mi je mesa v zajcu, Idrija-Erj. (Torb.); — 5) neka goba, LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

zapéti2 -pôjem dov., zapój zapójte tudi zapôj zapôjte; zapél (ẹ́ ó)
1. izoblikovati tone, melodije z govorilnimi organi: zapel bi, če bi znal; od veselja zapeti; glasno, veselo, žalostno zapeti
// preh. izraziti, posredovati določeno besedilo s petjem: zapeti budnico, zdravljico, žalostinko / zapeti (pesem) o ljubezni / elipt., pog. zapeti katero / zapel je: Žive naj vsi narodi
♦ glasb. zapeti lestvico, melodijo
2. začeti peti: globoko je vdihnil in zapel; ko se je znočilo, so fantje zapeli / zapeti ob spremljavi klavirja
3. ekspr. izraziti misli v vezani besedi: pesnik je zapel o svojih čustvih / kdo je v slovenščini prvi zapel to verzno obliko spesnil; pren., pesn. zapoj, duša, o bolesti
4. ekspr. pojoče reči, povedati: sprevodnik je zapel ime postaje / dobro jutro, je zapel sosed
// reči, povedati sploh: zapel je celo tožbo; knjiž. pošteno mu jih je zapel zelo ga je oštel
5. oglasiti se z določenimi, za posamezno vrsto (ptic, žuželk) značilnimi glasovi: v grmovju so zapele ptice; petelin je dvakrat zapel
// ekspr. dati, oddati značilen zvok: rog, struna, zvon zapoje; ura na steni je zapela / vile so zapele, ko so udarile ob tla / motor je zapel zabrnel; vsake toliko časa zapoje telefon zazvoni
// izraža začetek dejanja, dejanje, kot ga določa sobesedilo: prišlo je poletje in kose so zapele / če se žival upira, zapoje bič, palica je tepena; v gozdu je zapela sekira se je začelo sekati; pred mrakom je zapel veter in se prelevil v vihar začel pihati
● star. bili so zadolženi in boben je zapel njihovo premoženje je šlo na dražbo; star. na Laškem je zapel boben se je začela vojna; star. vstal je, preden je zapel petelin zelo zgodaj; ekspr. zapel je petelin na strehi začelo je goreti; ekspr. srce mu je zapelo zelo se je razveselil; evfem. zvon mu je zadnjič zapel umrl je; ujeti zločinec je končno zapel začel govoriti o svojem dejanju; pesn. petelin je zapel beli dan s petjem naznanil, da se dani; ekspr. zapeti komu hvalo zelo ga pohvaliti; star. zapeti novo mašo postati duhovnik; star. če ne boš ubogal, ti bom zapel drugo pesem te bom natepel, pretepel

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

zapéti Frazemi s sestavino zapéti:
bóben je zapél, zapél je vojáški bóben, zapéti iz pólnih pljúč

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

zárb -a m

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

zavóra -e ž (ọ̑)
1. priprava, mehanizem za zaviranje česa, zlasti vozila: zavore delujejo, pog. primejo; ekspr. zavore so zacvilile; preizkusiti zavoro; zavreti z zavoro; zavore kolesa; zavore pri avtomobilu; pedal, ročica zavore / potegniti zavoro ročico zavore; pritisniti na zavoro na pedal zavore / nožna, ročna zavora; sprednje, zadnje zavore / pohoditi zavoro zavreti
2. nav. ekspr., navadno s prilastkom kar kak pojav, dogajanje zavira, omejuje: pri odločanju o izvozu deluje več zavor; zavore kulturnega življenja / košarkar je sčasoma postal zavora soigralcem
3. nav. mn. kar preprečuje, da kdo dela, se ravna po trenutnih vzgibih, željah: pod vplivom alkohola so zavore v njem popustile; osvoboditi se zavor in razdvojenosti / čustvene, duševne zavore; estetske, socialne zavore / o svojem razmerju z njim je pripovedovala brez zavor
● star. odvaliti zavoro s ceste oviro
♦ avt. bobnasta, čeljustna, kolutna zavora; tračna zavora ki jo sestavljata zavorni boben ali zavorni kolut in zavorni trak; rib. zavora ribiškega kolesca naprava za zaviranje, uravnavanje odvijanja ribiške vrvice pri utrujanju ribe; strojn. hidravlična zavora; teh. elektromagnetna, mehanična, zračna zavora; žel. avtomatska zračna zavora ki deluje avtomatsko, če pride do pretrga zračnega voda; zasilna zavora avtomatska zračna zavora, ki jo v sili, nevarnosti sproži potnik, železniški delavec s potegom ročice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

zavóren1 -rna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na zavoro: zavorni pedal, vzvod / zavorne ploščice ploščice zavore, ki ob zaviranju neposredno pritiskajo na kolo, kolut; zavorna veriga veriga, s katero se zaradi zaviranja prepreči vrtenje kolesa voza
♦ avt. zavorni boben, drog, kolut, trak; zavorne čeljusti; zavorne luči luči na zadnji strani motornega vozila, ki se prižgejo ob pritisku na pedal zavore; strojn. zavorna tekočina hidravlično olje za delovanje hidravličnih zavor; teh. zavorno kolo kolo, na katerega obod pritisne zavorni element; žel. zavorna spojka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

zavórni bóben -ega -bna m

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

zavórni bóben -ega -bna m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

zavórni kolút -ega -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

zgoščeválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na zgoščevanje: zgoščevalni postopek
♦ mont. zgoščevalni boben boben za zgoščevanje snovi z zmanjševanjem količine vode pri bogatenju rudnin

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Zlati boben
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Zlatega bobna samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: stvarno ime
oglaševalski festival
IZGOVOR: [zláti bóbən], rodilnik [zlátega bóbna]
PRIMERJAJ: boben

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

z mréžico -- --

Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

zvrtéti -ím dov. (ẹ́ í)
1. prenehati vrteti: zvrteti vse vrtavke
// pog. prenehati predvajati: zvrteti film, gramofonsko ploščo
2. z vrtenjem dela kake priprave okoli njegove osi obdelati kaj: zvrteti lončarsko glino
● ekspr. zna zvrteti vsakega moškega podrediti svoji volji; ekspr. zvrteti komu glavo narediti, povzročiti, da postane nekritičen, nerazsoden

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

žàganca -e ž žaganje, žagovina: i sze v-eden 'zagancov pun bobén denejo AIP 1876, br. 9, 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Število zadetkov: 273