bogástvo -a s, pojm. (ȃ) tvarno ~; poud.: duhovno ~; ~ barv |raznovrstnost, pisanost|
bogatíja -e ž, pojm. (ȋ) poud. |bogastvo|; števn., star. muzej z velikimi ~ami dragocenostmi
grád2 -ú in grád -a m, prva oblika dalje -u -- -u -om; -ôva -ôv; -ôvi -ôv (ȃ ȗ; ȃ) ljubljanski ~ |poslopje|; pesn. sanjski ~ovi; poud.: Njegova hiša je pravi ~ |bogata, razkošna stavba|; obljubljati komu zlate ~ove |srečo, bogastvo|; zastar. mesto
mámon -a m, snov. (ȃ) neobč., poud. |bogastvo, denar|
petíčen -čna -o; -ejši -a -e (ȋ; ȋ) poud. |premožen, bogat|
petíčnost -i ž, pojm. (ȋ) poud. |premožnost, bogastvo|
pluto.. prvi del podr. zlož. |bogastvo| plutokracíja, plutokrát
têle -éta s (é ẹ́) rediti ~; člov., slabš. |nespameten človek, zlasti mlad|; neobč., poud. zlato ~ |bogastvo, denar|
zlató -á s zlátu -- -u -om snov. (ọ̑ ȃ) čisto ~; prstan iz ~a; ~ v palicah; publ. črno ~ premog; plačati v ~u, z ~om; skup., prakt.sp. prodajati ~ zlatnino; pojm., poud. ~ zorečih polj |zlata barva; bogastvo|
gomíliti -im nedov. -èč -éča; gomíljen -a; gomíljenje (í ȋ) poud. kaj ~ bogastvo |kopičiti, množiti|; ~ staro pohištvo |kopičiti|
gomíliti se -im se (í ȋ) poud. Otroci se ~ijo v svojem kotu |se stiskajo, gnetejo|
krézovski -a -o (ẹ̑) poud. ~o bogastvo |veliko|
mamíti in mámiti -im in mámiti -im nedov. mámi -te in -íte in -i -ite, -èč -éča; mámil -íla in -il -ila, mámit, mámljen -a; mámljenje; (mámit) (í/ȋ/á á; á ȃ) koga/kaj Vino jih ~i; neobč. Bogastvo jih ~i privlačuje, vabi
množíti -ím nedov. mnôži -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, -èn -êna; množênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj ~ bogastvo; ~ s pet
množíti se -ím se (í/ȋ í) Delo se mu je množilo; Rastline se ~ijo na različne načine razmnožujejo
nagrabíti in nagrábiti -im in nagrábiti -im dov. nagrábljenje; drugo gl. grabiti (í/ȋ/á ȃ; á ȃ) kaj ~ listje; poud. ~ bogastvo, denar |si ga pridobiti, navadno nepošteno|
nagrebèn -êna -o tudi nagrêben -a -o (ȅ é é; é) ~o kamenje; poud. ~o bogastvo |nepošteno pridobljeno|
nagrebênost -i tudi nagrêbenost -i ž, pojm. (é; é)
nagrêbsti -grêbem dov.; drugo gl. grebsti (é) kaj ~ pest kamenčkov; poud. ~ bogastvo |nepošteno pridobiti|
namnožíti -ím dov. namnóžil -íla, nam. namnožít/namnožìt; drugo gl. množiti (í/ȋ í) kaj ~ bogastvo
namnožíti se -ím se (í/ȋ í) Bakterije so se namnožile
naslájati se -am se nedov. -ajóč se, -áje se; naslájanje (á) ob čem ~ ~ ~ misli na bogastvo; naslajati se nad čim ~ ~ ~ lepoto pokrajine
naslájati -am (á) star. razveseljevati: koga/kaj Ptičje petje mu ~a uho
pomnogotériti -im dov. pomnogotérjen -a; pomnogotérjenje (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) kaj ~ svoje bogastvo
pomnoževáti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; pomnoževánje (á ȗ) kaj ~ bogastvo
prigrabíti in prigrábiti -im in prigrábiti -im dov. prigrábljenje; drugo gl. grabiti (í/ȋ/á ȃ; á ȃ) kaj ~ seno; poud. ~ bogastvo |pridobiti z grabežem|
primamíti in primámiti -im in primámiti -im dov. primámljenje; drugo gl. mamiti (í/ȋ/á á; á ȃ) koga/kaj ~ koga k sebi; Žuželke je primamil soj luči; neobč. Primamilo jo je njegovo bogastvo privabilo
razdájati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; razdájanje (ȃ) komu kaj ~ prijateljem svoje slike; ~ svoje bogastvo
razdájati se -am se (ȃ) poud. komu/čemu Mati se ~a družini |požrtvovalno dela za družino|
razgrábljati -am nedov. -ajóč; -an -ana; razgrábljanje (á) kaj ~ zemljo; poud. Tujci ~ajo naše bogastvo |si pohlepno prisvajajo|
rúden -dna -o (ȗ)
rúdni -a -o (ȗ) ~o bogastvo
sinonímika -e ž, skup. (í) jezikosl. bogastvo ~e sopomenk; pojm., jezikosl. sopomenskost
šêjkovski -a -o (ȇ) poud. ~o bogastvo |zelo veliko|
zamamíti in zamámiti -im in zamámiti -im dov. zamámljenje; drugo gl. mamiti (í/ȋ/á á; á ȃ) neobč. koga Zamamilo ga je bogastvo; Njegove obljube so jo zamamile omamile; Govor jih je zamamil prevzel, navdušil
zamamíti se in zamámiti se -im se in zamámiti se -im se (í/ȋ/á á; á ȃ) neobč. Otrok se je zamamil z igranjem zamotil
zaskomínati -a dov. zaskomínanje (í) koga/kaj Ob pogledu na kumarice ga ~a; poud. zaskominati koga/kaj po čem Zaskominalo ga je po pijači |zaželel si je pijače|; os., poud. zaskominati koga/kaj Bogastvo ga je zaskominalo |zaželel si je bogastva|
zaskomínati se -a se (í) poud. komu po kom/čem Zaskominalo se mu je po družbi prijateljev |zaželel si je družbe prijateljev|
zavídati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zavídanje (í) komu/čemu koga/kaj ~ ljudem uspeh; ~ sosedu; zavidati komu/čemu za koga/kaj ~ prijatelju za bogastvo
zavíden -dna -o; -ejši -a -e (í; í ȋ í; í) neobč. zavisten: ~ človek; zaviden komu/čemu za koga/kaj biti ~ sosedu za bogastvo
zavídnost -i ž, pojm. (í) neobč.
zavísten -tna -o; -ejši -a -e (í; í ȋ í; í) ~ človek; biti zelo ~; zavisten komu/čemu za koga/kaj biti ~ sosedu za bogastvo; ~ sošolcem
zavístnost -i ž, pojm. (í)
zgrínjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zgrínjanje (í) kaj ~ zrnje na kup; poud. ~ bogastvo |kopičiti|
zgrínjati se -am se (í) Ljudje se ~ajo na trg