bogínja -e ž (í) - 1. v mnogoboštvu žensko božansko bitje: boginja Atena, Venera; boginja smrti; gledal jo je ko boginjo / zastar. boginja petja muza pesništva
- 2. zastar. zelo občudovana, oboževana ženska: vsi vemo, kdo je vaša boginja
- 3. star. ženska, ki prerokuje, vedežuje
usóda -e ž (ọ̑) - 1. kar po verovanju nekaterih ljudi določa potek človekovega življenja tako, da se nanj ne da vplivati: tako je odločila usoda; ekspr. usoda ji ni dala, namenila sreče; ekspr. usoda ga preganja, tepe; upirati se usodi; dobra, neprizanesljiva, neusmiljena, zla usoda / ekspr.: igra usode; biti orodje usode; nedoumljiva pota usode / v nekaterih mitologijah boginja usode
- 2. potek človekovega življenja, na katerega se ne da vplivati: objokovati, preklinjati usodo; vdati se v usodo; sprijazniti se z usodo; nesrečna, tragična, žalostna usoda / ekspr. usodi ne ubežiš / brati, napovedovati, prerokovati usodo iz kart, kave, zvezd, z dlani / ekspr. morda bo novi film doletela boljša usoda kot njegove predhodnike
// ekspr. življenje sploh: odločati o usodi koga; bil je odgovoren za njihovo usodo / krojiti komu usodo
● ekspr. usoda je hotela, da je tisto noč umrl moralo se je zgoditi; zgodilo se je; knjiž. usoda jim je naklonila zmago zmagali so; ekspr. usoda se je poigrala z njim doživel je nenavadne, nepričakovane stvari; ekspr. izzivati usodo ravnati predrzno, nepremišljeno; ekspr. prepustiti koga usodi ne poskrbeti zanj, ne pomagati mu; ekspr. vzeti usodo v svoje roke sam odločati o svojem življenju
fúrija -e ž (ú) - 1. nav. mn., v rimski mitologiji boginja maščevanja: erinije in furije; bežal je, kot bi ga furije preganjale; divjala je kakor furija
- 2. pog., ekspr. vihrav, razburljiv človek: nekdaj nežna deklica se je spremenila v furijo; takšna furija kot ti ni za k živini
- 3. pog., ekspr. naglica, razburjenje: s furijo ne boš pri tem nič opravil
lôvka -e ž (ó) ženska, ki se ukvarja z lovom: lovci in lovke / knjiž. deviška lovka boginja Artemida
milína -e ž (í) lastnost milega človeka: v prepiru mu je vsa milina izginila z obraza; občudoval je dekletovo izredno milino / boginja lepote in miline / njen pogled je poln miline; milina oči, ust / milina srca / učiti, vzgajati z milino
rodovítnost -i ž (ī) lastnost, značilnost rodovitnega: rodovitnost zemlje / rodovitnost vinske trte / star. velika rodovitnost rib plodnost
// v mnogoboštvu boginja rodovitnosti
belorók -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž. ki ima bele roke: beloroka boginja
// nav. slabš. ki ni navajen težkega dela: beloroka gospoda
lepolás in lepolàs -ása -o prid. (ȃ; ȁ á) knjiž. ki ima lepe lase: lepolasa boginja
bóžica1 -e ž (ọ̑) star., v mnogoboštvu žensko božansko bitje; boginja: božica Afrodita; božica ljubezni; zdela se mu je kot mlada božica
erínija -e ž (í) nav. mn., v grški mitologiji boginja maščevanja: podoba erinije s kačastimi lasmi; pren., ekspr. preganjale so ga erinije
evmenída -e ž (ȋ) nav. mn., v grški mitologiji boginja maščevanja
párka -e ž (ȃ) nav. mn., v rimski mitologiji boginja usode: neizprosne parke