bolečína, f. der Schmerz; porodne bolečine, die Geburtswehen, Cig.; srčna bolečina, das Herzeleid.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
očúhniti, -čȗhnem, vb. pf. 1) in sich zusammensinken, geringer werden: zelje očuhne, rana očuhne, Z., C.; — 2) bolečina očuhne, der Schmerz gibt nach, Z.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
žárək, -rka, adj. 1) glühend, Habd.-Mik.; žarki ogenj, žarko solnce, nebo, ogr.-C.; — žarko gledati, einen feurigen Blick haben, C., Z.; žarka barva, eine brennende Farbe, Cig.; — žarka bolečina, brennender Schmerz, Cig.; — 2) = žerek, von scharfem, bitterem Geschmack, ranzig, Cig., Jan., vzhŠt.-C., jvzhŠt.; žarko maslo, Cig., BlKr.; — herbe, Jan., Danj.-Mik.; Pelin, pelinkovec, Ti si žarko cvetje, Npes.-K.; — unfreundlich, bitter: žarke besede, Z.; komu žarke praviti, jemandem bittere Wahrheiten sagen, C.; žarko gledati koga, unfreundlich anblicken, vzhŠt.; žarko = bridko, Npes.-Vraz.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
hȗd, húda, adj. böse, schlimm, arg: hudi duh, der böse Geist; hudo storiti, delati, Böses thun, freveln; hudo delo, die Missethat; hud namen, böse Absicht; hudo poželenje, böse Begierden; hude misli, böse Gedanken; hudo misliti o kom, Arges von jemandem denken; hud jezik, eine böse Zunge; huda vest, böses Gewissen; hud prepirljivec, ein Zankteufel: hud pes, ein schlimmer Hund; hud mož, ein schlimmer, strenger Mann; hud biti na koga, auf jemanden böse sein; huda beseda, feindseliges Wort; ein Scheltwort, M.; hudo imeti koga, arg mit jemandem verfahren; s hudim in dobrim, mit Güte und Strenge; iz huda, im Schlimmen, C.; hudo gledati, finster blicken; hudo se držati, eine finstere Miene machen; hude volje biti, in einer bösen Stimmung sein; huda peč, stark erhitzter Ofen, M., jvzhŠt.; huda britev, scharfes Rasiermesser, M., Z.; hudo žganje, hochgradiger Brantwein; hud ocet, scharfer Essig; hude krvi biti, heißblütig sein; hude jeze biti, zu heftigem Zorne geneigt sein; = gierig: tat je hud na jabolka, oven je hud na oves, BlKr.; hud na vino, denar, Z.; — hud boj, heftiger Kampf; huda je bila, es ging hitzig zu; hud vihar, ein heftiger Sturm; hudo vreme, huda ura, das Ungewitter; hudi oblaki, gewitterschwangere Wolken; huda reka, gefährlicher, reißender Strom, M.; huda noč, eine schlimme Nacht; hudi časi, schlimme Zeiten; hudo delo, schwere Arbeit, Z., jvzhŠt.; huda sila, dringende Noth; hud mraz, grimmige Kälte; huda suša, große Dürre; hud smrad, heftiger Gestank; huda bolezen, schlimme, gefährliche Krankheit, (pos. die Fallsucht, M.); huda bolečina, heftiger Schmerz; huda rana, schwere Wunde, Z.; huda žeja, heftiger Durst; hud kašelj, heftiger Husten; do hudega bolan, gefährlich krank, Ravn.-Mik.; hudo ti bodi! (ein Fluch) C.; hudo in dobro, das Wohl und Wehe; hudo a. huda se mu godi, es geht ihm schlecht; na hujem je, er ist schlechter daran; hudo a. huda je za vodo, za denar, es ist großer Mangel an Wasser, Geld, es herrscht eine Wasser-, Geldnoth; huda mu prede, er ist in der Klemme, Jan.; otel ga bode ob hudi (in der Noth), Ravn.; hudo mi je, es wird mir eng ums Herz, Jan.; es fällt mir hart, jvzhŠt.; hudo mi je za njega, es thut mir leid um ihn, Z., jvzhŠt.; hudo mi je, es ist mir übel, hudo mu je prišlo, er wurde unwohl, jvzhŠt.; — hudo = zelo, arg, sehr; hudo pretepsti, hudo potrebovati, Cig., C.; — = slab, schlecht: hud sad, hudo drevo, Kast.; huda pitna voda, Levst. (Nauk); huda je obleka ali obutev, ki uže ni cela, Goriška ok., Kras-Erj. (Torb.); huda suknja, srajca, Cig., C.; hud črevelj, Gor.; hudo vidim = slabo vidim, Gor.; — huda roka = leva r., Rez.-C.; — hudo meso, wildes Fleisch, das Faulfleisch in Wunden, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
miníti, mínem, vb. pf. 1) vergehen, ein Ende nehmen; vse mine; usuši se morje, vse reke minejo, Ravn.; spomlad, zima mine; — aufgehen: strezi mu: kar več mine, ti bom nazaj grede plačal, Ravn.; mine veliko drv, Cig.; — mine mi kaj, es vergeht mir, es verlässt mich etwas; zakaj me žalost ne mine? M.; mine te tvoja bolečina, Npes.-Mik.; ves strah jo mine, Ravn.-Mik.; vse bo nas minilo, C.; le naj bodo ošabni, saj jih bo minilo, DSv.; dobra volja ga ni nikoli minila, LjZv.; — part. praet. tudi: minúł: minula je maša, Gor.; vergangen, verflossen: minuli teden, nk.; — 2) m. koga, an jemandem vorüber kommen, Raič (Slov.), jvzhŠt.; — = izgrešiti: m. koga, an jemandem vorübergehen, ohne ihn zu bemerken, zu sprechen, ogr.-C.; m. se = izgrešiti se, C.; — minę̑m, ogr.-Valj. (Rad).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
obíkniti, -ȋknem, vb. pf. 1) sich gewöhnen, Habd.-Mik.; — 2) nachgeben, nachlassen, Mik.; bolečina obikne, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
odjenjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad odjenjati; nachlassen, nachgeben; mraz, bolečina odjenjuje; cena odjenjuje, der Preis fällt, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
odlę́či, -lę̑žem, vb. pf. 1) sich ablösen: skala odleže, Cig.; — 2) leichter, besser werden: odleglo je bolniku; nachlassen: bolečina, jeza odleže, Cig.; vreme je odleglo, Z.; ne odležem ti, dokler ne plačaš, ich gebe nicht nach, bis du mich bezahlst, Cig.; odlezi že, odlezi, höre doch einmal auf, Železniki (Gor.); — 3) = zaleči, ausgeben: to toliko odleže, kakor ono, Svet. (Rok.); kamor bi dejal deset goldinarjev, odlegli bi kaj, Z.; to že odleže, das reicht schon hin, Z.; — 4) gebären: žena odleže, C.; — o. se, geboren werden: otrok se odleže, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
odlẹ́gati, -lẹ̑gam, (-lę̑žem), vb. impf. ad odleči, odlegniti; 1) sich loslösen: skala odlega, Cig.; — 2) leichter werden, nachlassen: bolniku odlega bolečina, mraz odlega, Mur., Cig., Jan., C., Mik.; — 3) odlega se mi pot, ich habe Fortgang auf dem Wege, Cig.; prim. odsedati se.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
odmę́kniti, -mę̑knem, vb. pf. 1) weich werden, Jan., C., Pohl. (Km.); aufthauen, Cig., Jan.; odmeknilo je, = jug je nastopil, da je (po zimi) vreme zopet "mečje", Lašče-Erj. (Torb.); — 2) erschlaffen, Mur.; — 3) nachlassen, aufhören (o bolečini), Povir (Kras)-Erj. (Torb.); bolečina, otok odmekne, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
potolážiti, -ȃžim, vb. pf. trösten, beruhigen, beschwichtigen; žalostnega, jeznega človeka p.; p. otroka; p. jezo, žejo; — p. se, ruhig werden: jeza, bolečina se potolaži, der Zorn, der Schmerz mindert sich, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
premínjati 2., -am, vb. impf. ad preminiti; zeitweise vergehen, C.; bolečina preminja, Z.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
prepustíti, -ím, vb. pf. 1) hindurchlassen, durchgehen oder durchlaufen lassen, Cig. (T.); — rudo p., Erz durchlassen, Jan.; — železo p. (= pretopiti, frischen), Jan.; — (ein Geschwür) aufstechen oder aufbrechen, Cig., Jan.; če se bula prepusti ali prereže, bolečina neha, Škrb.-Valj. (Rad); — p. se, aufgehen, sich öffnen, Cig., Jan.; mehur se prepusti (= se predere), C.; — 2) überlassen; grad, pravico komu p., jemandem das Schloss, ein Recht abtreten; prepustite to le meni, lasset nur mich machen; otroka varuhovi volji p.; — p. se, sich überlassen, sich preisgeben; p. se viharju, valovom, sanjarijam.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
trǫ̑d 2., m. 1) die Kolik, Guts., Jarn., V.-Cig., C., Mik.; neka bolečina v črevih, Plužna pri Bolcu-Erj. (Torb.); Voda je trodovitna, Vince pa trod mori, Npes.-Jarn.; — 2) der Gebärmuttervorfall (trut), Mur., V.-Cig., C.; (tudi pri živini), C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
učúhniti, -čȗhnem, vb. pf. 1) zusammenfallen, einsinken, Dol.; — 2) nachlassen, nachgeben (vom Schmerze), ogr.-C.; učuhne in mine dolgotrajna bolečina, Raič (SlN.); — vrela voda se v posodah učuhne (kühlt sich ab), Vrt.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
zanǫ̑htati se, -a se, vb. pf. zanohtalo se mi je = v prste me tako zebe, da se bolečina (nekako kljuvanje) čuti za nohti; v palec bom ozebel: uže se mi je zanohtalo, Jurč.; — (= zanohtalo me je, jvzhŠt.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
zanǫ̑htnica, f. 1) vsaka bolečina za nohtom, tudi od mraza, BlKr.-M.; pos. das Nagelgeschwür (kadar se za nohtom ognoji), Cig., Jan., C., Štrek., Dol., Notr.; zánohtnica, Št., BlKr.; — 2) die Nagelwurzel, der Nietnagel, Habd.-Mik., Mur.; z. se naredi, če se jame koža ob nohtu luščiti in nazaj vihati, Notr.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.