aček [nepopoln podatek] samostalnik moškega spola

sifilis

PRIMERJAJ: jajček

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

asla [ásla] samostalnik ženskega spola

tvor, ulje, absces

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

bedriti se [bedrīti se bedrím se] nedovršni glagol

šepati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

beteg [béteg] samostalnik moškega spola

bolečina, nesreča, slabost, bolezen, betežnost, nerazpoloženost

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

betegovati [betegováti betegȗjem] nedovršni glagol

postajati slaboten, bolan, betežen, nerazpoložen

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

bétež, -ę́ža, m. der Schmerz: smrtni beteži so me bili obdali, Dalm.; beteži so jo bili prijeli, Geburtsschmerzen, Dalm.; — die Unpässlichkeit, Jan.; die Schwäche, das Leiden, on je naše beteže (infirmitates) na-se vzel in naše bolezni (aegrotationes) je on nosil, Trub. (N. T.); on ozdravi slednjo bolezen in slednji betež, Trub. (N. T.); bolezni med ljudmi in beteže je revežem ozdravljal, Ravn.; — tudi: bȇtež, Valj. (Rad); — prim. beteg.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

betež [bétež] samostalnik moškega spola

bolečina, nesreča, slabost, bolezen, betežnost, nerazpoloženost

PRIMERJAJ: beteg

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

beteževati [beteževáti betežȗjem] nedovršni glagol

pogosto biti slaboten, bolan, betežen, nerazpoložen

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

betežnik [betežník] samostalnik moškega spola

bolnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

betežnost [betẹ́žnost] samostalnik ženskega spola

slabotnost, betežnost

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

bezljaj [bezljȃj] samostalnik moškega spola
  1. begunec
  2. kamnu podobna tvorba iz neprebavljivih snovi v želodcu prežvekovalcev; bezoar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

Blaž -a m osebno lastno ime Blaž: S. Blash im. ed. ſe tudi nisku perkloni Rihtariu ǀ Na dan S. Blasha rod. ed. ǀ S. Blashu daj. ed. je bila perneſla ǀ sapovei S. Blasha tož. ed. ſlezhi, inu sa roke obeiſit ǀ de bi tebe hodile poshlushat ribe, kakor S. Antona … medveti, kakor S. Blaſſa tož. ed. Sv. Blaž, škof v Sebasti v Armeniji, mučen pribl. 316, pomočnik zoper vratne bolezni

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

bleki [bléki] množinski samostalnik moškega spola

kužna bolezen z mehurčki na koži; norice

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

bodljaj [bodljȃj] samostalnik moškega spola
  1. bolečina v trebušnih organih; kolika
  2. vnetje poprsnice; plevritis

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

bolečina [bolečína] samostalnik ženskega spola

bolečina

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

bolehati [bolẹ́hati bolẹ́ham] nedovršni glagol

bolehati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

bolest [bolẹ̑st] samostalnik ženskega spola

duševna, srčna bolečina, duševno, srčno trpljenje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

boleti [bolẹ́ti bolí] nedovršni glagol

boleti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

bolèzen -zni ž bolečina: bolezen ſzerczá cslovecſega TF 1715, 35; ſzrczna bolezen KMK 1780, 71; Kelko bode mogao bolezni te'zi KAJ 1780, 52; bode mogao vſze ſzmrtne bolezni pretrpeti KŠ 1754, 244; betege naſſe je on pretrpo i bolejzni naſſe KŠ 1754, 107; eti bodo zacsétki bolejzen KŠ 1771, 143; vſze bolezni SŠ 1796, 28; Trpi za náſz bolezni BKM 1789, 50

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

bolezen [bolẹ̑zǝn] samostalnik ženskega spola

bolezen

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

bolezen2 -zni/-zne (bolezan, bolezen, bolejzen, bolejzan, bolezin) samostalnik ženskega spola
1. motnja v razvoju ali delovanju organa ali celotnega organizma; SODOBNA USTREZNICA: bolezen
1.1 ed. stanje telesne oslabelosti zaradi motnje v razvoju ali delovanju organa ali celotnega organizma; SODOBNA USTREZNICA: bolezen
2. občutek telesnega ali duševnega trpljenja; SODOBNA USTREZNICA: bolečina
3. običajno redno ponavljajoča se krvavitev iz maternice; SODOBNA USTREZNICA: menstruacija
3.1 daljša krvavitev iz maternice po porodu; SODOBNA USTREZNICA: čišča
FREKVENCA: približno 650 pojavitev v 35 delih
TERMINOLOGIJA: bolezen na bedru

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

bolnica [bou̯nícanepopoln podatek] samostalnik ženskega spola

bolna ženska; bolnica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

bolnik [bou̯níknepopoln podatek] samostalnik moškega spola

bolan človek; bolnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

bolščilo [bou̯ščílo] samostalnik srednjega spola

kdor dobro vidi samo bližnje predmete; kratkoviden človek

PRIMERJAJ: bolščnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

bolščnik [bou̯ščník] samostalnik moškega spola

kdor dobro vidi samo bližnje predmete; kratkoviden človek

PRIMERJAJ: bolščilo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

božja [bóžja] samostalnik ženskega spola

božjast, padavica, epilepsija

PRIMERJAJ: božjast

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

božjast [božjȃst] samostalnik ženskega spola

božjast, padavica, epilepsija

PRIMERJAJ: božja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

božji žlak [bóžji žlȃk] samostalniška zveza moškega spola

kap, tj. naglo prenehanje delovanja življenjsko pomembnih organov zaradi krvavitve ali zamašitve žile

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

bradavica [bradavíca] samostalnik ženskega spola

bradavica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

brazgotina [brazgotína] samostalnik ženskega spola

brazgotina

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

brbotati [brbotáti brbotȃm] in [brbọ́čem] nedovršni glagol

jecljati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

brehati [brẹ́hati brẹ́ham] nedovršni glagol

močno kašljati, krehati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

brèz, praep. c. gen. ohne; brez konca in kraja ohne Ende, ins Unendliche; brez skrbi, unbesorgt; brez tega, abgesehen davon, ohnedies; brez malega, mit geringer Ausnahme: brez malega žive Srbi po vaseh, Navr. (Let.); beinahe, Cig.; = brez mala, Jan., C.; brez tega smo lahko, das können wir leicht entbehren; brez kake koli bolezni, ohne irgend eine Krankheit; pomni: brez obene izgovori, Kast.; brez obenega grenkega govorjenja, Kast.; brez nikder nikogar na vsem božjem svetu, ohne irgend jemanden auf der weiten Welt zu haben, Vrt.; brez nobene pomoči, ohne alle Hilfe, Levst. (Nauk); — brezi (zaradi blagoglasja): brezi skrbi, Levst. (Sl. Spr.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

britkóča -e ž
1. bridkost: Oh tu'zni dén, oh 'zalosztni! Britkoucſe pun i bolezni BKM 1789, 87
2. grenkost: sze neszmi brániti britkôcse AIN 1876, 65

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

brleti [brlẹ́ti brlím] nedovršni glagol

slabo videti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

brljavec [brljȃvǝc] samostalnik moškega spola

kdor slabo vidi; brljavec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

brljavka [brljȃvka] samostalnik ženskega spola

ženska, ki slabo vidi; brljavka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

bubati [búbati búba] nedovršni glagol

boleti

PRIMERJAJ: as buba

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

budalo [bȗdalo] (bodalo2) samostalnik srednjega spola

kdor dobro vidi samo bližnje predmete, kratkoviden človek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

bula [búla] samostalnik ženskega spola

oteklina, bula

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

bula2 -e samostalnik ženskega spola
oblasta tvorba, ki nastane na površju kože zaradi bolezni ali poškodbe; SODOBNA USTREZNICA: bula
FREKVENCA: 7 pojavitev v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

bunka [bȗnka] samostalnik ženskega spola

poškodba tkiva zaradi udarca; udarnina; modrica; bunka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

cijaziti [cijáziti cijȃzim] nedovršni glagol
  1. počasi, težko hoditi
  2. težko nositi

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

četrtnica [četrtníca] samostalnik ženskega spola

povišana telesna temperatura, ki se pojavlja vsake štiri dni

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

čistiti se -im se nedovršni glagol
kaj odstranjevati povzročitelja bolezni; SODOBNA USTREZNICA: čistiti se, zdraviti se
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

davica [davíca] samostalnik ženskega spola

angina

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

derenje [derénje] samostalnik srednjega spola

krvava griža

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

diagnōza, f. spoznanje bolezni, die Diagnose.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

dimljača [dimljáča] ali [dȋmljača] samostalnik ženskega spola

otekla bezgavka (v dimljah) kot bolezenski znak kuge

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

dlakopustnost [dlakopústnost] samostalnik ženskega spola

izpadanje las, dlak

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

doblica [doblíca] samostalnik ženskega spola

navadno množina šiška

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

dolileči -ležem dovršni glagol
1. kdo namestiti se, spraviti se v vodoravni položaj; SODOBNA USTREZNICA: leči
1.1 kdo namestiti se, spraviti se v tak položaj zaradi spanja, počitka; SODOBNA USTREZNICA: leči
1.2 kdo namestiti se, spraviti se v tak položaj zaradi bolezni; SODOBNA USTREZNICA: leči
FREKVENCA: 17 pojavitev v 7 delih
FRAZEOLOGIJA: doli leči k (večnemu) pokoju

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

dolipoložiti se -im se dovršni glagol
kdo namestiti se, spraviti se v vodoravni položaj zaradi bolezni; SODOBNA USTREZNICA: leči
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

drezen2 [drẹ́zǝn] samostalnik moškega spola
  1. notranji, osrednji del debla; stržen
  2. stržen tvora, furunkla

PRIMERJAJ: stržen

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

drif [nepopoln podatek] samostalnik moškega spola

ledvični kamen, kamen v urinu

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

drista [drȋsta] samostalnik ženskega spola

driska

PRIMERJAJ: drsa

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

drsa [dŕsa] samostalnik ženskega spola

driska

PRIMERJAJ: drista, drskač

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

ecin [ecīnnepopoln podatek] samostalnik moškega spola
  1. debelo črevo
  2. bolečine v črevih

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

ecljanje [ecljȃnje] (jecljanje) samostalnik srednjega spola

jecljanje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

ecljati [ecljáti ecljȃm] nedovršni glagol

jecljati

PRIMERJAJ: jecljati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

ecljavec [ecljȃvǝc] (jecljavec) samostalnik moškega spola

jecljavec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

ecljavka [ecljȃvka] (jacljavka) samostalnik ženskega spola

jecljavka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

egipterski -a -o pridevnik
ki se nanaša na stari Egipt ali stare Egipčane; SODOBNA USTREZNICA: egiptovski, egipčanski
FREKVENCA: 176 pojavitev v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

egiptovski -a -o pridevnik
ki se nanaša na stari Egipt ali stare Egipčane; SODOBNA USTREZNICA: egiptovski, egipčanski
FREKVENCA: približno 350 pojavitev v 9 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

fajbelj [fājbǝlj] samostalnik moškega spola

obolenje žlez pri konjih

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

farlih2 prislov
izraža stanje, o katerem se domneva, da bo imelo slabe, hude posledice; SODOBNA USTREZNICA: nevarno
FREKVENCA: 3 pojavitve v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

fošenar [fošenár] samostalnik moškega spola

kdor nima glasbenega posluha

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

frančoži -ev (frančoži, francoži) množinski samostalnik moškega spola
nalezljiva spolna bolezen, ki jo povzroča bakterija spiroheta; SODOBNA USTREZNICA: sifilis
FREKVENCA: 10 pojavitev v 6 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

fročak [frọ̄čak] samostalnik moškega spola

žolčni kamennepopoln podatek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

garja [gárja] samostalnik ženskega spola

garje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

géčati -ím nedov. ječati: Tak pa morem gécsati BKM 1789, 316; Gecsím v-nemirovnoſzti BRM 1823, 429
gečéči -a -e ječeč: Strtics, v-bolezni gecsécsi BRM 1823, 52; Hitis blodécse pôtiti, I gecsécse lehkôtiti KAJ 1848, 47; Proszi pojba britko gecsécs KAJ 1870, 12

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

gingavost [gíngavost] samostalnik ženskega spola

slabotnost

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

gliva [glíva] samostalnik ženskega spola
  1. drevesna goba
  2. golša

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

gluhoba [gluhóba] samostalnik ženskega spola

gluhost

PRIMERJAJ: gluhost, gluhota

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

gluhost [glúhost] samostalnik ženskega spola

gluhost

PRIMERJAJ: gluhoba, gluhota

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

gluhota [gluhóta] samostalnik ženskega spola

gluhost

PRIMERJAJ: gluhoba, gluhost

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

glušec [glúšǝc] samostalnik moškega spola
  1. gluh človek; glušec
  2. ovsu podoben njivski plevel; glušec, LATINSKO: Avena fatua

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

glušeti [glušẹ́ti gluším] nedovršni glagol
  1. postajati gluh
  2. ne biti pozoren, ne poslušati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

gnusija [gnusȋjanepopoln podatek] samostalnik ženskega spola

slabost z bruhanjem

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

goba [gọ́ba] samostalnik ženskega spola
  1. goba
  2. rana zaradi gobavosti

PRIMERJAJ: goba jur

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

grba [gŕba] samostalnik ženskega spola
  1. grba
  2. guba

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

grbač [grbáč] samostalnik moškega spola

zguban moški

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

grbava [grbȃva] samostalnik ženskega spola
  1. vzpetina
  2. grba

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

grbavec [gŕbavǝc] samostalnik moškega spola

grbavec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

grbavka [grbȃvka] samostalnik ženskega spola

sključena, grbava ženska

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

grgrati [grgráti grgrȃm] nedovršni glagol

hropsti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

grinta [grínta] samostalnik ženskega spola

garje, grinta

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

grizenje [grízenje] samostalnik srednjega spola
  1. grizenje
  2. bolečine v trebuhu; kolika

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

griža [grȋža] samostalnik ženskega spola

krvava griža

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

grlovica [gŕlovicanepopoln podatek] samostalnik ženskega spola

vnetje grla, angina

PRIMERJAJ: grlovina

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

grlovina [gŕlovina] samostalnik ženskega spola

vnetje grla, angina

PRIMERJAJ: grlovica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

gumpa [gȗmpa] samostalnik ženskega spola

udarnina, buška, bula

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

hipohondrȋja, f. neka živčna bolezen, v kateri si bolnik razne bolezni domišljuje in je otožen, die Hypochondrie.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

hohnjati [hohnjáti hohnjȃm] nedovršni glagol

govoriti nerazločno tako, da zrak uhaja tudi skozi nosno votlino; nosljati; hohnjati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

hrasta [hrásta] samostalnik ženskega spola

garje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

hrbovina [hrbovína] samostalnik ženskega spola

izboklina na hrbtu; grba

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

hrepanje [hrẹ́panje] samostalnik srednjega spola

težko dihanje, nahod

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

hrepati [hrẹ́pati hrẹ́pam] nedovršni glagol

težko dihati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

hrepavka [hrẹ́pavkanepopoln podatek] samostalnik ženskega spola

ženska, ki težko diha

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

hrepetati [hrepetáti hrepẹ́čem] nedovršni glagol
  1. slabo zveneti
  2. krehati, hropsti, kašljati

PRIMERJAJ: hrepsti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

hrepsti [hrépsti hrẹ́pljem] nedovršni glagol
  1. slabo zveneti
  2. krehati, hropsti, kašljati

PRIMERJAJ: hrepetati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

hripanje [hrípanje] samostalnik srednjega spola

težko dihanje, hropenje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

hripati [hrípati hrípam] in [hrípljem] nedovršni glagol

težko dihati, hropsti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

hripost [hripọ̑st] samostalnik ženskega spola

težko dihanje, hropenje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

hripotati [hripotáti hripọ́čem] nedovršni glagol

težko dihati, hropsti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

hromač [hromáč] samostalnik moškega spola

hrom človek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

hromenje [hroménje] samostalnik srednjega spola

šepanje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

hrometi1 [hromẹ́ti hromím] nedovršni glagol

šepati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

hromost [hrómost] samostalnik ženskega spola

šepanje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

hropost [hropọ̑st] samostalnik ženskega spola

težko dihanje, hropenje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

hropotati [hropotáti hropọ́čem] nedovršni glagol

težko dihati, hropsti

PRIMERJAJ: hropsti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

hropsti [hrópsti hrọ́pljem] nedovršni glagol

težko dihati, hropsti

PRIMERJAJ: hropotati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

hujšati [hȗjšati hȗjšam] nedovršni glagol

hujšati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

izdȋšək, -ška, m. 1) die Ausathmung, M.; kužne bolezni se zanesejo tudi po izdišku, Vrtov. (Km. k.); — 2) eine duftende Ausdünstung, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

izmenjenik [izmẹ́njenik] (zmenjenik) samostalnik moškega spola

otrok s prirojeno napako; spaček

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

izpuščaj [izpuščȃj] (spuščaj) samostalnik moškega spola

izpuščaj, mozolj

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

jajček [jājčǝknepopoln podatek] samostalnik moškega spola

sifilis

PRIMERJAJ: aček

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

jaliti se [jalīti se jalím se] nedovršni glagol

postajati jalov, neploden

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

jalost [jálost] samostalnik ženskega spola

jalovost, neplodnost

PRIMERJAJ: jalovnost

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

jalovina [jalovína] samostalnik ženskega spola

jalova, neplodna krava

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

jaloviti se [jalovīti se jaloví se] nedovršni glagol

izgubljati zarodek, splavljati, abortirati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

jalovnost [jálovnost] samostalnik ženskega spola

jalovost, neplodnost

PRIMERJAJ: jalost

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

jasla [jásla] samostalnik ženskega spola

tvor, absces

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

jecljati [jecljáti jecljȃm] nedovršni glagol

jecljati

PRIMERJAJ: ecljati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

ječmenec [ječmẹ̑nǝc] samostalnik moškega spola

gnojno vnetje lojnic v veki; ječmen

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

jetika [jẹ́tika] samostalnik ženskega spola

pljučna bolezen, pljučnica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

ježica [ježíca] samostalnik ženskega spola

navadno množina bodičasta tvorba na želodu; šiška, ki raste na mladi čašici želoda

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

kašelj [kášǝlj] samostalnik moškega spola

kašelj

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

kašljanje [kȃšljanje] samostalnik srednjega spola

kašljanje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

kašljati [kȃšljati kȃšljam] nedovršni glagol

kašljati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

kekljati [kekljáti kekljȃm] nedovršni glagol

jecljati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

kevžih [kẹ́vžih] (kelžih, kelžuh) samostalnik moškega spola

prehlad, nahod

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

kihati [kíhati kȋham] nedovršni glagol

kihati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

kihniti [kíhniti kȋhnem] dovršni glagol

kihniti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

kila [kíla] samostalnik ženskega spola

izstop organa ali dela organa skozi nenaravno odprtino; kila

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

kilavec [kílavǝc] samostalnik moškega spola

kdor ima kilo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

kinkati [kȋnkati kȋnkam] nedovršni glagol

šepati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

klanje [klánje] samostalnik srednjega spola
  1. klanje
  2. bolečine v trebuhu

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

kóust in kóst -i ž kost: nyegova kouſzt ſze naj ne ſztere KŠ 1771, 331; tá koſzt je ma koſzt BKM 1789, 266; tou je práj edna kouſzt z-moji kouſzt SIZ 1807, 7; Nej ſzo ſzkrite bilé pred tebov moje kouſzti KŠ 1754, 241; Lehko precstém vsze koszti moje TA 1848, 17; Priſzehnole ſzo mi K-kou'zi kouſzti od bolezni BKM 1789, 319; znoutra ſzo pa puni kouſzt ti mrtvi KŠ 1771, 77; edna kouſzt z-moji kouſzt SIZ 1807, 7; Z-krvi, ſzkouſzt BKM 1789, 360; Pokásemi koſzti vno'sinoſzti SŠ 1796, 34; nejga nikaksega méra vmoji koſztáj za moji grejhov volo KŠ 1754, 241; i nikakſo poſzoudo zſzlonovi kouſzt KŠ 1771, 799

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

kóuža tudi kóža -e ž
1. človeška koža: Cutis Kou'sa KMS 1780, A7b; Kou'sa Bor KM 1790, 93(a); mené potom eta moja kouſa okouli vzeme SM 1747, 32; Priſzehnole ſzo mi K-kou'zi kouſzti od bolezni BKM 1789, 319; Ino gda kou'zo mojo csrvjé zvrtajo KŠ 1754, 139; ſzkou'zov i zmeſzom ſzi me pokrio KŠ 1754, 90
2. živalska koža: szo sze na 'sivinszkih kou'saj kotali KOJ 1848, 6; Csrvôv gôla kô'za AI 1878, 9; Lisica dlakasto kožo má AI 1878, 9; pren. Zdáj je grcski Czaszar szvojo oroszlánszko kou'so z-liszicsinov dosztávo, tanács dávajoucsi KOJ 1848, 30
3. usnje: Bio je pa Ivan odeti ſtrſztmi kumile, i zkou'ze pojáſz je noſzo KŠ 1771, 103

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

koze [kozẹ̑] množinski samostalnik ženskega spola

koze, tj. kužna bolezen z gnojnimi mehurčki na koži

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

kozlanje [kozlȃnje] samostalnik srednjega spola

bruhanje, kozlanje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

kràj odvzéti ~ -vzèmem dov. odvzeti: Ako tejlo nevoule, I bolezni trpi, Od méne kraj od vzemi SŠ 1796, 154

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

krč [kȑč] samostalnik moškega spola

krč

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

krčiti [kŕčiti kȓčim] nedovršni glagol

povzročati krče

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

krevljati [krevljáti krevljȃm] nedovršni glagol

šepati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

krevsati [krevsáti krevsȃm] nedovršni glagol

pri hoji udarjati s peto copate, obuvala

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

krīza, f. odločilni čas (v bolezni, v političnem življenju i. t. d.), die Krise, Cig., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

krížni -a -o prid.
1. križen, nanašajoč se na Kristusov križ: za volo tvoje ſztrasne kri'sne moke KM 1783, 36; ki ſzi za mé na krisno moko, ino ſzmert isſal SM 1747, 56; On je natom manternom kriſnom dreivi ſzvojo ſzvéto kerv prelejao TF 1715, 38; je ſzvojo kerv na Krisnom dreivi vön preleal SM 1747, 38; za náſz ſze je na kri'znom drejvi ofrüvao KŠ 1754, 103; ki je za náſz na kri'znom drejvi zadoſzta vcsino KŠ 1771, 825; naj bi náſz po ſzvojoj ſzmrti na kri'znom drejvi odküpila KMK 1780; Hválim te za kri'zne moke BKM 1789, 69; Kri'sna drejva szo dali doliposzekati KOJ 1914, 134
2. križarski: Prve kri'sne serege prav vrlo je pomláto i razegnao KOJ 1848, 24
3. križničen: Naj vidim tve I kri'zne bolezni BKM 1789, 81

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

križni mor [krȋžni mȍr] samostalniška zveza moškega spola

bolečine v križu in kolku, išias

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

krmežljevati [krmežljeváti krmežljȗjem] nedovršni glagol

biti krmežljav

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

krmežljivec [krmežljȋvǝc] samostalnik moškega spola

kdor ima krmežlje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

krmežljivost [krmežljívost] samostalnik ženskega spola

krmežljavost

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

krof1 [krȍf] samostalnik moškega spola
  1. koroško bolezensko povečana žleza ščitnica; golša
  2. razširjeni del požiralnika pri perutnini; golša

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

krtica [krtíca] samostalnik ženskega spola
  1. krtova samica
  2. protin, tj. vnetje sklepov zaradi nabiranja soli sečne kisline

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

kuga [kúga] samostalnik ženskega spola

kuga

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

kumrati se [kȗmrati se] nedovršni glagol
  1. biti žalosten, zaskrbljen
  2. hujšati, hirati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

kuščar [kȗščar] samostalnik moškega spola
  1. angina
  2. zelenec, kuščar, LATINSKO: Lacerta viridis

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

kužnik [kȗžnik] samostalnik moškega spola
  1. tvor, ulje, ognojek
  2. bolnik, ki ima kugo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

kvajst [kvājst] samostalnik moškega spola

gnojna oteklina (na repu goveda)nepopoln podatek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

lazaret -a m lazaret, zasilna bolnica: pride v' tu meſtu Piazenzo, ter najde letu meſtu s' kugo obdanu, grè v' Lazaret tož. ed. ǀ ſenza S. Rocha je od kuge osdravila tudi taiſte, kateri ſo bily v' hishi, inu v' lazaretu mest. ed. saperti (III, 443) ← it. lazzaretto < star. ben. nazareto po imenu beneškega otoka Santa Maria di Nazareth, na katerem je bila v 15. stol. karantenska bolnica za kužne bolezni.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

lelovati [lelováti lelȗjem] nedovršni glagol
  1. imeti govorno napako, ne moči izgovarjati glas l
  2. jecljati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

levče [levčȅ levčẹ́ta] samostalnik moškega spola
  1. majhen ris
  2. pega, lisa na koži

PRIMERJAJ: levec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

levičnik [levȋčnik] samostalnik moškega spola

kdor pri delu uporablja predvsem levo roko; levičar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

lišaj [lišȃj] samostalnik moškega spola

lišaj, tj. vnetje kože, ki navadno povzroča srbenje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

luski na glavi [lúski na glávi] množinska samostalniška zveza moškega spola

prhljaj

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

madron [madrọ̑n] samostalnik moškega spola

oteženo uriniranje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

malomiselnost [malomȋsǝlnost] samostalnik ženskega spola

potrtost, malodušje

PRIMERJAJ: malosrčnost

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

malosrčnost [malosŕčnost] samostalnik ženskega spola

neodločnost, malodušje

PRIMERJAJ: malomiselnost

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

mavka [māvka] samostalnik ženskega spola

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

medicina universalis cit. ž zdravilo za vse bolezni: ta S. Arznja od G: Boga nam dana, osdravi vſe bolesni nashe dushe; osdravi otuk te offert: Vodenizo te ohernje … s'eno beſsedo je medicina Vniverſalis im. ed. ǀ Vij ſastopni Dohtary, inu Arzati, inu bote vidily, inu nashli Medicinam univerſalem tož. ed., katero do ſehmal nihdar nej ste mogli najti (I/1, 120) ← lat. medicīna universālis ‛zdravilo za vse bolezni’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

medljaj [medljȃj] samostalnik moškega spola

metljaj

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

mehur [mehúr] samostalnik moškega spola
  1. mehur, tj. tvorba na površju kože
  2. sečni mehur

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

modrost2 [mọ̑drostnepopoln podatek] (mudrost) samostalnik ženskega spola

modrikasta oteklina na koži; modrica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

mozolj [mozọ̑lj] (mazolj) samostalnik moškega spola
  1. (otekla) bezgavka
  2. kožni izpuščaj

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

mramor [mrámor] samostalnik moškega spola
  1. žival bramor, LATINSKO: Gryllotalpa vulgaris
  2. boleča bezgavka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

mrena1 [mrẹ́na] samostalnik ženskega spola

očesna bolezen siva mrena

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

mrsenje [mŕsenje] samostalnik srednjega spola
  1. odpor, gnus, želodčna slabost
  2. o zajcih čas parjenja, gonitev

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

mrtvica [mrtvíca] samostalnik ženskega spola
  1. mrtvoud, kap
  2. rastlina baldrijan, LATINSKO: Valeriana officinalis
  3. rastlina mrtva kopriva, LATINSKO: Lamium

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

mrzlica [mȓzlica] samostalnik ženskega spola

povišana telesna temperatura; vročina

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

muštacarica [muštácarica] samostalnik ženskega spola

ženska, ki ima brke

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

mutec [mȗtǝc] samostalnik moškega spola

nem človek; mutec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

naboji [nabọ̄ji] množinski samostalnik moškega spola

zaradi rahitisa deformirane nožne kosti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

naduha [nadȗha] samostalnik ženskega spola

oteženo dihanje, naduha, astma

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

nadušek [nadȗšǝk] samostalnik moškega spola

pika, tj. roževinasta obloga na sprednjem delu jezika pri perutnini, navadno zaradi pomanjkanja vitaminov

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

nadušljivost [nadušljívost] samostalnik ženskega spola

oteženo dihanje, naduha, astma

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

nahod [náhod] samostalnik moškega spola

vnetje nosne sluznice; nahod

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

nahóditi se, -hǫ́dim se, vb. pf. 1) sich müde o. satt gehen; — 2) n. se česa, durch Gehen etwas bekommen, C.; n. se smrtne bolezni, Zv.; tudi: n. si bolezen, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

nalẹzováti, -ȗjem, vb. impf. ad nalesti; bolezni n., von Krankheiten angesteckt werden, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

nemožnost [nemọ́žnost] samostalnik ženskega spola

spolna nezmožnost, impotenca

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

obnemagati [obnemȃgati obnemȃgam] dovršni glagol

omedleti, omagati

PRIMERJAJ: -magati, omagati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

obojnak [obojnák] samostalnik moškega spola

človek z moškimi in ženskimi spolnimi organi; dvospolnik; hermafrodit

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

obotavljati se [obotávljati se obotávljam se] nedovršni glagol
  1. opotekati se
  2. omahovati, obotavljati se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

òd, I. praep. c. gen. kaže 1) pri besedah, ki pomenjajo kako ločenje, to, od česar se kdo (kaj) loči: von; duša se loči od telesa; od doma iti; šel je od nas; od sebe iti z voli, nach rechts die Ochsen lenken, jvzhŠt.; od strehe kaplja; delo gre od rok (geht vonstatten); odvrni vse hudo od nas; pritrgati si od ust, an seinem Munde ersparen, Cig.; od sebe dati glas, pismo, einen Laut von sich geben, eine Urkunde ausstellen; — rešiti od zlega, Met.-Mik.; očistiti od pregrehe, Ravn.-Mik.; nehati od dela, Ravn.-Mik.; n. od tožbe, Meg.-Mik.; n. od greha, Levst. (Rok.); od bolezni okrevati, Levst. (Rok.); — prostost od poštarine, Levst. (Nauk); — od kod (odkod)? woher? od tod, von hier; od tamtod, dort her, Cig., Jan.; od onod (ondod), von dorther; od daleč, von ferne her; vstane od kjer je sedel (= od tam, kjer), Levst.-M.; — 2) od česar je kaj oddaljeno: von; tri milje od Ljubljane; od šuma in napak sveta živeti, ferne vom Lärm und den Verkehrtheiten der Welt leben, Ravn.-Mik.; od rok, abwegs; unbequem gestellt oder gelegen; — 3) osebo, od katere kaj zahtevamo, dobimo, zvemo i. t. d.; von; izprositi od koga kaj; to imam od očeta; — 4) v prostoru, kje se začenja kaj: von; od prvega do zadnjega; od konca do kraja; od enega kraja do druzega; od kraja začeti, von neuem anfangen; — od hiše do hiše; od besede do besede; — 5) v času, kje se kaj začenja: von; od začetka, anfänglich; od mladih nog, von Jugend an; od petih do šestih, von fünf bis sechs Uhr; od zdaj, od sih dob (odsihdob), von nun an; od nekdaj, von jeher; od kar (odkar) svet stoji, seitdem die Welt besteht; — 6) primerjano osebo ali reč za komparativom: als; solnce je večje od zemlje; eden od druzega lepši, Cig.; večkrat od enok (= enkrat), ogr.-C.; letos smo bolj zdravi od lani, Z.; — 7) izvor kake reči: von; otroci od prve žene; ne jẹ́ se meso od vsake živali; duh od sena; izvirati od hudodelstva, DZ.; privolitve od deželnega zbora je treba, Levst. (Nauk); troški od občinskega užitka, Ausgaben, welche für das Gemeindegut zu bestreiten sind, Levst. (Nauk); — 8) tvarino, iz katere je kaj narejeno: von, aus, nk.; venec od trnja, Levst. (Rok.); od železa se jeklo izdeluje, Erj. (Min.); premog je nastal od organskih tvarin, Erj. (Min.); — 9) predmet govorjenju (v narodnem govoru): von; govoriti, pripovedovati od česa (v književnem jeziku: o čem); — 10) pri trpni obliki osebo, katera provzročuje dejanje: von; bil je od očeta tepen; — 11) posredni ali neposredni vzrok: von, vor; od lakote konec jemati; od ognja voda vre; drevo se šibi od sadja; od veselja, od strahu; od dolzega časa se mu zdeha; od starosti ne vidi, od žalosti ne spi, Levst. (Rok.): od toče, od paleža je sad tako slab, Levst. (Rok.); — sam od sebe, aus eigenem Antriebe, von selbst; — 12) način: von; od srca želeti kaj; von Herzen, herzlich wünschen; od škode biti komu; zum Schaden gereichen, Cig.; to je od sile, das ist zu arg; — 13) celoto, h kateri kak del spada: von; od nas nihče ni padel; pet od sto, fünf Procente; — pos. pri stvareh, ki so deli kake celote, takrat, kadar so ločeni od celote: ključ od vrat, kamba od jarma, osnik od kolesa, brada od sekire, Levst. (Zb. sp. IV. 132.); — 14) kraj, kjer se kaj godi; pojem oddaljevanja in oddaljenosti se je izgubil: od spodaj, od zgoraj, unterhalb, oberhalb (— nav. odspodaj, odzgoraj); meč od obeju platu oster, Trub.-Mik.; pišejo imena sv. treh kraljev na velika vrata od zunaj in od znotraj, Navr. (Let.); — II. praef. znači 1) oddaljanje, ločenje: oditi, weggehen, odvezati, losbinden, odgristi, abbeißen, odzebsti, abfrieren, odpreti, aufmachen, odkriti, aufdecken, odvaditi se, sich entwöhnen; — odžvižgati, odpiskati, = žvižgaje, piskaje oditi; — 2) nehanje, končanje: odkositi, odvečerjati, das Mittagsmahl, das Nachtmahl beenden; odcvesti, verblühen; zvon je odpel, die Glocke hat aufgehört zu tönen; — 3) vračanje dejanja z enakim dejanjem: odgovoriti, antworten; odpevati, respondieren; odpisati, schriftlich antworten; — postavljanje v prejšnji stan: odvihniti hlače, die aufgestreifte Hose wieder zurückstreifen; odviti, aufwickeln.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

odleči [odlẹ́či odlẹ̑že] dovršni glagol

začeti manj boleti; odleči

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

odvézati -véžem dov.
1. odvezati, narediti, da kaj ni zavezano, privezano: toga pozoja je potrejbno pá odvézati KŠ 1771, 803; ſto je vrejden odvézati nyegove pecsati KŠ 1771, 775; jaſz ſzam nej vrejden nyegove obüteli reménya odvézati KM 1796, 95; naj ſoulinczov nyegovi reménye odvé'zem KŠ 1771, 103; ne odvé'ze gyüncza ſzvojega KŠ 1771, 216; odvé'zi csrejvle noug tvoji KŠ 1771, 361; 'zrbé privézano odvé'zta je KŠ 1771, 137; ſzem jaſz nej vrejden naj odvé'zem nyegovi ſoulinczov reménye KŠ 1771, 266; kaj bi nyemi ſoulinczov reménya odvézao KŠ 1771, 174
2. oprostiti, odpustiti: Zakaj tákse [grešnike] trbej odvézati KŠ 1754, 197; ki ſzi ſzvétomi Petri moucs dáo odvézati, i zavézati grejhe KM 1783, 91; i kakoli odvé'zes na zemli odvézano bode i vnebéſzajh KŠ 1754, 194; i, kakoli odvé'zes na zemli KŠ 1771, 54; Czérkevni cslovik grejsnika od grejhov odvé'se KMK 1780, 66; da nász .. ki ſzo z-lanczmi grejhov zvézani, tvoja ſzmilenoszt odvé'se KM 1783, 101; i kakoli odvé'zete na zemli, odvézana bodo KŠ 1771, 59; gda neokorne grejsnike páli zgrejhov odvé'zejo KŠ 1754, 194; odvé'zi te ſtiri angyele KŠ 1771, 783; Zgrejhov vu Kriſztuſi vſzej odvé'zi me BKM 1789, 364
odvézati se -véžem se
1. odvezati se: i vſzej vezala ſzo ſze odvézala KŠ 1771, 393
2. biti oproščen: Etak ſze z-vſzej ſzkrb odvé'zem BKM 1789, 393
3. spregovoriti: Odvézao ſze je nyegovoga ocsé jezik KM 1796, 87
odvézavši -a -e ko je rešil: Steroga je Boug gori zbüdo odvézavſi bolezni te ſzmrti KŠ 1771, 346
odvézani -a -o
1. odvezan: Odvézan ſzi od 'zené KŠ 1771, 503; Stero potom vrág, odvézani, bode preganyati zacsinyao KŠ 1771, 764
2. oproščen, rešen: 'zena, odvézana ſzi od ſzlaboſzti tvoje KŠ 1771, 216; i kakoli odvé'zes na zemli, odvézano bode i vnebéjſzah KŠ 1754, 194; odvézano bode vu nebéſzaj KŠ 1771, 54; pouleg ſtere mej mené odvézanoga od vſzej moji grejhov KMK 1780, 107; pouleg ſtere mené mej odvézanoga i vu Nebéſzaj KM 1783, 151; i kakoli odvé'zete na zemli, odvézana bodo i vnébi KŠ 1771, 59

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

ógənj, -gnja, m. 1) das Feuer; o. kresati, Feuer schlagen; z oljem ogenj gasiti, Öl ins Feuer gießen, Mur., Cig.; iz dima v ogenj = vom Regen in die Traufe, Mur.; moram z roko v ogenj = ich muss in den sauren Apfel beißen, Mur., Cig.; — die Feuersbrunst: ogenj je v vasi, es brennt im Dorfe; o. vstane, das Feuer bricht aus, Cig.; za vsako reč je že ogenj v strehi, = um jeder Kleinigkeit willen wird gleich Lärm geschlagen; — der Herd: kovačnica na dva ognja, C.; naša vas ima 50 ognjev (= ognjišč, hiš), Kras-Erj. (Torb.); plačevati davek od ognja, die Hausclassensteuer zahlen, Tolm.; — divji o., das Nothfeuer, V.-Cig.; divji ogenj je z drgnjenjem lesa ob lesu napravljeni ogenj, Rib.-C.; — divji o. = belkasta svetloba od trhlenega lesa, BlKr.; — divji o., das Irrlicht, Cig. (T.); čadni o., das Irrlicht, Cig.; = slepi o., Guts.; — o. sv. Elma, das St. Elmfeuer, Cig. (T.), Jes.; — grški o., das griechische Feuer, Cig.; o. iz pušek, das Gewehrfeuer; v ognju biti, im feindlichen Feuer stehen; — 2) das Büchsenschloss, Cig., M.; — 3) razne bolezni: divji o., die Entzündung, C.; divji o. se naredi človeku na rani, BlKr.; die Bräune, C.; — pereči o., der milzbrandartige Rothlauf (der Schweine), Cig., Fr.-C., Strp.; — mrzli o., der Brand an den Bäumen, C.; — 4) der starke Affect, die Leidenschaft; v prvem ognju, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

omagati [omȃgati omȃgam] dovršni glagol

omedleti, omagati

PRIMERJAJ: obnemagati, omedleti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

omahovati [omahováti omahȗjem] nedovršni glagol

opotekati se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

omedleti [omedlẹ́ti omedlím] dovršni glagol

omedleti

PRIMERJAJ: omagati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

omedlevica [omedlẹ̑vica] samostalnik ženskega spola

omedlevica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

omotica [omọ̑tica] samostalnik ženskega spola

omamljenost, omama

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

opotakniti se [opotaknīti se opotáknem se] dovršni glagol

spodrsniti, opoteči se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

opotekati se [opotẹ̑kati se opotẹ̑kam se] nedovršni glagol

opotekati se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

osip [osȉp] samostalnik moškega spola
  1. oluščene zunanje ovojnice žit; pleve
  2. kožni izpuščaj okrog ust

PRIMERJAJ: osuta

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

osuta [osūta] samostalnik ženskega spola

kožni izpuščaj okrog ustnepopoln podatek

PRIMERJAJ: osip

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

otávljati 1., -am, vb. impf. ad otaviti; 1) erquicken, laben, stärken, ogr.-Valj. (Rad); dež suho zemljo otavlja, otavljajoče mleko, ogr.-C.; — 2) lindern, heilen: bolezni o., hrome ljudi o., ogr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

otekati [otẹ́kati otẹ̑kam] nedovršni glagol

otekati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

otok [ótok] samostalnik moškega spola
  1. oteklina, bula
  2. otok

PRIMERJAJ: otočice

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

ovčič [ovčȉč] samostalnik moškega spola
  1. neka goveja bolezen
  2. dleto

PRIMERJAJ: volčič

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

ozdrávljati, -am, vb. impf. ad ozdraviti; gesund machen, curieren, heilen; bolnike, bolezni o.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

pečenina [pečenína] samostalnik ženskega spola
  1. pečeno meso, pečenka
  2. ognojitev rane, vnetje, prisad

PRIMERJAJ: pečenje, pečenka, pečeno

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

pega1 [pẹ́ga] samostalnik ženskega spola

sončna pega

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

pereči ogenj [perẹ́či ógǝnj] (perečogenj, pereč ogenj) samostalniška zveza moškega spola

kronična zastrupitev z rženimi rožički; ergotizem

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

pešati [pẹ̑šati pẹ̑šam] nedovršni glagol

pešati, omagovati, slabeti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

pešavt [pẹ̑šavt] samostalnik moškega spola

kdor je opešal; opešanec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

pijača [pijáča] samostalnik ženskega spola

pretirano pitje alkohola, pijančevanje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

plare [plāre] množinski samostalnik ženskega spola

neka goveja bolezen

PRIMERJAJ: svinjanka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

pleša [plẹ́ša] samostalnik ženskega spola

pleša

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

plešec [plẹ́šǝc] samostalnik moškega spola

plešast človek; plešec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

plešiti se [plešīti se pleším se] nedovršni glagol

izgubljati lase, postajati plešast

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

pleštvo [plẹ̑štvo] samostalnik srednjega spola

plešavost

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

pljúčən, -čna, adj. Lungen-; pljȗčne bolezni, Lungenkrankheiten.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

podkožnik [podkọ̑žnik] samostalnik moškega spola

podkožni tvor, lipom

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

pohábiti, -hȃbim, vb. pf. beschädigen, verletzen (bes. am Körper); pohabljeno oko, Žnid.; sam sebi ude p., sich selbst verstümmeln, Levst. (Nauk); p. se, sich beschädigen; pohabljen, verkrüppelt, Št.; želodec p., den Magen verderben, Vrtov., Cig., Jan.; telo, po hudi bolezni močno pohabljeno, Vrtov. (Km. k.); — kar vsem rabi, to se kmalu pohabi, Npreg.-Jan. (Slovn.); — schänden: p. dekle, BlKr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

pomor [pomȍrnepopoln podatek pomọ́rjanepopoln podatek] samostalnik moškega spola
  1. kuga, (množično) umiranje
  2. umrljivostnepopoln podatek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

popádati, -pȃdam, I. vb. impf. ad popasti; packen, zugreifen; psi popadajo otroke (pflegen anzugreifen, zu beißen); — befallen; jeza ga popada, bolezni jih popadajo, Cig.; — II. vb. pf. nacheinander niederfallen o. hinfallen; vse sadje je popadalo z drevja; vsa živina je popadala (ist abgestanden), Cig.; vsi so popadali na kolena.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

poprask [poprȁsk] samostalnik moškega spola

praska

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

potekati se [potẹ́kati se potẹ́kam se] nedovršni glagol
  1. opotekati se
  2. približevati se izteku, izpraznjenju (soda)

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

povrnȋtəv, -tve, f. 1) die Rückerstattung, die Ersatzleistung; — 2) die Rückkehr, nk.; p. bolezni, Cig.; p. v greh, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

pregnati dov., F15, antidotum, arznia ẛa ſtrup pregnati; antiperistasis, kadar mraṡ vrozhino preẛhene, ali vrozhina mraṡ; cacoëthes, tur ſylnu hud, kateri ſe ne puſty pregnati; dentium dolores colluere, boléẛni teh ẛoby s'pranîam pregnati; duram famem depellere, tó teṡhko lakoto pregnati, ſe naſititi; emaculare, madeshe pregnati; exterminare, ṡatreti, konzhati, iṡriniti, pregnati, vunſtrébiti; medicamentum bezoarticum, arznia, katera múzh ima ſtrúp pregnati od ſarza, de vun is zhlovéka vdari; peragitare, premetati, pregnati, preſjati, premajati; profligare, ṡapoditi, eniga poditi, pregnati, reṡbiti, pobiti; profligator, ṡadejaviz, kateri je tú ſvoje s'poṡhréſhnoſtjo pregnal; proscribere, eno reizh prepovédati, pregnati; proscripturire, premiſhlovati, inu miſliti, eniga pregnati; repellere vim, -vi, ſylo s'ſylo pregnati; transigere, opraviti, odgnati, zhes pregnati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

prehȃjati, -am, vb. impf. ad preiti, prehoditi; 1) durchschreiten, durchwandeln, Cig., Jan.; ves svet p., Cig.; ravan p., Levst. (Zb. sp.); skozi naše dežele so pogostoma prehajale soldaške tolpe, Erj. (Izb. sp.); — anwandeln; strah me prehaja, C.; zelena in rdeča me prehaja, ich wechsle die Farben, C.; ena težava za drugo jih prehaja, Škrb.-Valj. (Rad); — 2) (von einem Orte zum andern) hinübergehen; p. na ono stran, Cig.; p. od roda na rod, sich forterben, Cig.; sich fortpflanzen, Jan., (o bolezni) Cig.; svetloba prehaja iz enega sredstva v drugo, Žnid.; — ves čas p., immer müßig umhergehen, C.; p. se, hin und her gehen, sich ergehen = izprehajati se, Mur., Cig.; napihnjen se prehaja, Guts. (Res.); ne dela, temuč sem ter tja se prehaja, Jsvkr.; p. se po svetu, umherwandern, Cig.; — 3) die Form ändern, übergehen, Cig.; p. v ravan, sich verflachen, Cig.; barve prehajajo ena v drugo, die Farben verlaufen, Cig.; — 4) vorübergehen, passieren, Cig., DZ.; — vergehen, Cig., Jan., C.; dnevi prehajajo, C.; čas je že prehajal, es war bereits über die Zeit, Mur., Cig.; — 5) p. koga, jemandem im Gehen zuvorkommen, Cig.; — übersteigen (fig.), Jan.; — moja ura prehaja, meine Uhr geht vor, jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

prekaste oči [prẹ́kaste očȋ] množinska samostalniška zveza ženskega spola

slabovidne, kratkovidne oči

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

prekrátiti -im dov.
1. preprečiti, prikrajšati: Saxonce, ki szo nyemi dú'sno dácso prekrátiti szmeli KOJ 1848, 45; onim Krisztus prekráti szvoje vekivecsno nebeszko králesztvo KOJ 1845, 77; proſzim, ne prekráti meni etoga trouſta KM 1783, 70; Prekráti meni vſze bolezni BKM 1789, 412; Prekráti meni vſze bolezni SŠ 1796, 28; proſzimo Bogá, naj ſzvoje pomoucsi nám ne prekráti KMK 1780, 30; Ocso, náj nyemi szvojo ccsér neprekráti KOJ 1845, 99; Krála, naj bi trem bratánczom odlocseno delbo prekráto KOJ 1848, 21; niki bi radi vnogo blága meli, i da nyim ga je Boug prekráto KOJ 1845, 120; szo nyemi Plemenitási potrejbnoga sztroska neprekrátili KOJ 1848, 64
2. skrajšati: prekráti dni moje TA 1848; I da bi Goſzpoud ne prekráto one dnéve KŠ 1771, 144

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

prekùc, -kúca, m. der Burzelbaum, Cig.; — der Umsturz, Mur., Cig.; p. se bliža drevesu, ki se mu že sekira pomirja, Ravn.; — (fig.) p. vina, der Umschlag des Weines, Cig.; p. bolezni, die Krisis, Cig.; die Umwälzung, der Umschwung, Cig., C.; razdvojenje med deželaki in prekuci, Škrinj.; der Abgrund, C.; prekuci ali brezni, obdan od prekucev na vseh straneh, Jap. (Prid.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

prekurž [prekūrž] samostalnik moškega spola

kužna bula

PRIMERJAJ: preskurž

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

prelę́či, -lę̑žem, vb. pf. 1) sich anders legen, M.; tudi: p. se, Svet. (Rok.); — prelegel si je, er hat einen Ausweg gefunden, Svet. (Rok.); ne morem si drugače p., Levst. (Beč.); — 2) nachlassen (o bolezni), C.; preleže mi, preleglo mi je, es wird mir leichter, es geht mir besser, C., Z., Svet. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

prelę́gniti, -lę̑gnem, vb. pf. preleči 2): leichter werden, besser werden (o bolezni), C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

prenosìti -nòsim nedov.
1. prestajati, trpeti: Geti ni veſz ſzvejt, prenoſziti tvojo, Nemore ſibo BKM 1789, 344; sztaroszti, Ár sz-tebom mam prenosziti Nyé veliko krhkôcso KAJ 1848, 213; Niscse nebi mogao nepresztanoga verosztüvanya prenosziti KAJ 1870, 48; csi ſto nevoule prenoſzi trpécsi nepravicsno BKM 1789, 707; náklonoszt, Stera vszáko obsálnoszt Prenoszi vu mirovnoszti KAJ 1848, 297; 'zukoszti, stero szem prenoszo vu krili mojem TA 1848, 74; Kak mirovno szi, vküpsztrti, Prenoszo ran bolezni KAJ 1848, 222
2. dov. prenesti, prestati: Jáko doſzta ſzi na mé djao, Ne prenoſzim teliko BKM 1789, 316; Nete'zi me, Bog moj, vise, kak prenoszim KAJ 1870, 169

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

preráni -a -o prid. prezgodnji: naj sze mlájsi od sztrasne bolezni, i preráne szmrti obarjejo KOJ 1845, 119

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

preskurž [preskūrž] samostalnik moškega spola

kužna bula

PRIMERJAJ: prekurž

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

pretrpèti tudi preterpèti -ím dov. pretrpeti: nego leprai nakoliko moremo preterpeti SM 1747, 56; da bode mogao vſze ſzmrtne bolezni dobro volno pretrpeti KŠ 1754, 244; naj vſze nevoule ſztálno pretrpeti moremo KMK 1780, 31; Dáj nam I mirovno vſzenevoule v'zitki pretrpeti BKM 1789, 424; ſzproſzi meni miloscso, naj nevoule dobrovolno pretrpeti KM 1783, 83; Gotov szi bio ti vsze pretrpeti KAJ 1848, 223; Pokreipi me, da mirovno preterpim SM 1747, 56; Rad i sztrasno szmert pretrpim Za düse prijátela KAJ 1848, 221; Oh kak vnogo pretrpis BKM 1789, 203; Blá'zeni je on mou'z, ſteri ſzkü'závanye pretrpi KŠ 1754, 175; Za náſz vſzej ſzmrt pretrpi BKM 1789, 107; I ráj vsze pretrpi Z-mirovnim szrdczom KAJ 1848, 4; csi vsaloſzt opádnes volnojo pretrpi SM 1747, 89; Ka ne mores preobrnouti, ono mirovno pretrpi KM 1790, 16; I vſze nevoule pretrpmo BKM 1789, 296; hüdo tudi volno pretrpmo KOJ 1845, 105; Hüdo z-hüdim ne placsüjte, nego ono krotko pretrpte KM 1790, 70; Dugo 'siveli ne bodte, Edno malo pretrpite SŠ 1796, 153; trikrát ſzam ládje trtyé pretrpo KŠ 1771, 549; kai ſzi prekleſztvo moje, ino ſzmert mojo na tébe vzél, ino preterpo SM 1747, 52; tvoje 'saloſzti, ſtero ſzi na etom ſzvejti pretrpejla KM 1783, 82; je on kris preterpo SM 1747, 28; Sto je na etom ſzvejti vecs táksega pretrpo KŠ 1754, 10a; Ár je on ſzmrt pretrpo BKM 1789, 19; i raztrgávanye poiſtva vaſega ſzte zradoſztyov pretrpeli KŠ 1771, 690; Galileánczi ka ſzo tá pretrpeli KŠ 1771, 215
pretrpéči -a -e
1. znosen: ka ſzi ti náſz vu pretrpécsem zdrávji i méri gori obüdo KŠ 1754, 223
2. miren, potrpežljiv: tákse sztvári, steri pa szamo z-náraszom 'zivéjo, szo krotki, pretrpécsi AIP 1876, br. 5, 7
pretr̀pleni -a -o pretrpljen, prestan: Zgüba pri Várni tocskar pretrplena je Hunyadia podbádala KOJ 1848, 55; steri sze je povüpao tocskar za volo neszrecse pri Várni pretrplene Krála odsztaviti KOJ 1848, 58; nikaj ne pozábi tak tesko csemi cslovek, kak od hüdovolnih pretrpleno oszramotejnye KOJ 1845, 32; Tak da pôleg vnogo vihére pretrplenim rásztom rô'za cveté AIP 1876, br. 7, 6

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

prhaj [prhȃj] samostalnik moškega spola
  1. del tehtnice, ki kaže ravnotežje; jeziček na tehtnici
  2. kožna bolezen garje, grinte, srab

PRIMERJAJ: prhavka, prhljaj

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

prhavka [prhȃvka] samostalnik ženskega spola
  1. (vroč) pepel
  2. kožna bolezen garje, grinte, srab

PRIMERJAJ: prhaj, prhljaj

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

prhljaj [prhljȃj] samostalnik moškega spola

kožna bolezen garje, grinte, srab

PRIMERJAJ: prhaj, prhavka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

prhnjak [prhnják] samostalnik moškega spola

poškodba tkiva zaradi udarca; udarnina

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

pridàti -dám dov. pridati, dodati: Sto pa zváſz ſzkrblivajoucs more pridati kViſzokoſzti ſzvojoj eden lakét KŠ 1771, 20; Dêl nyihovi nájem pridás BRM 1823, 113; Dni na dni pridás Králi TA 1848, 48; vejm, teſtamentom niſcse ne razmecse, ali knyemi kaj pridá KŠ 1771, 562; Ka ti more i ka ti pridá jezik jálni TA 1848, 105; Vu prisesztnom vrejmeni pridámo KOJ 1833, 103; Dühovnik szvoje pridájo KOJ 1845, 92; Tú'zne dnéve ſzi mi prídao BRM 1823, 423; Prídao je i tou viſe vſzega KŠ 1771, 174; Na tou veliko delo je Boug prídao Moj'ſeſſi na pomoucs Árona KM 1796, 34; Ár ſzo meni, ki ſze za koj ſtimajo, nikaj nej pridáli KŠ 1771, 559; i k bolezni ran od tébe vzéti szo pridáli TA 1848, 55
pridàti se -dám se dodati se: I pridá ſze vám poſzlüſajoucsim KŠ 1771, 113; I nyegova rejcs ſze pridá Z-ſzvétim Dühom BKM 1789, 227
pridávši -a -e dodajoč: K-nominativusi substantivuma pridavsi etakse dokoncseke KOJ 1833, 50; i pridavsi segave konye i cifraszte kocsise KAJ 1870, 117
pridáni -a -o pridan, dodan: Nacſi ſze zové Levi tou je pridávek ali pridáni KŠ 1771, 1 (B1a); kettö k-substantivumi pridáno kétt posztáne KOJ 1833, 32

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

prisad [prísad] samostalnik moškega spola

ognojitev, odmiranje tkiva, prisad, vnetje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

prisaditi se [prisadīti se prisadí se] dovršni glagol

ognojiti se, vneti se, odmirati iz bolezenskih vzrokov

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

prisèhnoti -em dov. posušiti se, usahniti: Vehne ſzrczé moje vmeni, Priſzehnole ſzo mi K-kou'zi kouſzti od bolezni BKM 1789, 319; Priſzejhnole ſzo mi K-kou'zi kouſzti od bolezni SŠ 1796, 123

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

pritískati, -am, I. vb. impf. ad pritisniti; 1) dazu-, daraufdrücken; k srcu koga p.; pečat p. na pisma; — ob zid p., an die Wand drücken, SlN.; — hindrängen; — k bregu p., anlanden, Cig., Jan.; — 2) drücken; Godec strune pritiska hudo, Preš.; — p. koga, jemandem einen Zwang anthun, ihm hart zu Leibe gehen, ihn bedrängen, bedrücken; p. dolžnika, Cig.; kupec pritiska kupovavce, der Verkäufer übernimmt die Käufer, Cig.; — 3) zusetzen, sovražniki od vseh strani pritiskajo; p. za kom, jemanden verfolgen; voda pritiska; kri pritiska v glavo (dringt zum Kopfe); solnce pritiska, die Sonne brennt, Cig., Preš.; überhandnehmen: mraz, vročina, bolezni, bolečine pritiskajo; — drängen: pritiskajo, smrt apostolov skleniti, Ravn.; — (praes. pritíščem: čimbolj se pritišče, tembolj vrišče, Volče-Erj. [Torb.]); — II. vb. pf. dazudrucken: besedam p. razlago, Navr. (Kop. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

proga [prọ́ga] samostalnik ženskega spola

proga, maroga, tj. podolgovata poškodba kože zaradi udarca

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

pšora [pšọ̄ra] samostalnik ženskega spolanepopoln podatek

srbečica, srab, garjenepopoln podatek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

pužiti se [púžiti se pȗžim se] nedovršni glagol

izgubljati dlako, lase

PRIMERJAJ: izpužiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

rana [rána] samostalnik ženskega spola

rana

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

razpasováti se, -ȗjem se, vb. impf. ad razpasti se, sich verbreiten (o bolezni), Vrtov. (Km. k.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

razpásti, -pásem, vb. pf. 1) eig. auf der Weide sich zerstreuen lassen: Sveta Margareta kače razpase, = um Margarethen kommen die Schlangen hervor, Npes.-K.; r. se, sich auf der Weide zerstreuen: živina se je bila že daleč razpasla, DSv.; — 2) r. se, sich ausbreiten, überhandnehmen: megla se razpase, Gor.; bolezni, pregrehe se razpasejo, Nov., ZgD.; bolezni se po krvi razpasejo, Vrtov. (Km. k.); — 3) r. se nad kom, sein Müthchen an jemandem kühlen, SlN., GBrda.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

razsajȃvka, f. die Toberin; — grozovita r., die furchtbare Geißel (o kužni bolezni), Cv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

rdečica [rdečíca] samostalnik ženskega spola

rdečica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

sám -a -o zaim.
1. sam, izraža, da je kdo brez povezave ali ni skupaj z drugimi: Jeli ſzám ſztvoje moucſi tou doprneſzti nemores KŠ 1754, 123; ki je nám dáo té ſztüdenecz, i ſzám je 'znyega pio KŠ 1771, 275; je doſztakrát popejvo, ka je ſzám nej razmo BKM 1789, 2b; Ki drügomi jamo kopa, ſzám v-nyou ſzpádne KM 1790, 18; i bolezni naſſe je ſzám noſzo KŠ 1754, 107; Gde ſzám goſzpodüje Ocsa SŠ 1796, 6; i ete nas mladénecz nei je mogao ſzám biti SIZ 1807, 5; Da bi mené zapelao, Na steroj pôti ſzam blôdi BRM 1823, 9; On jamo kopa, ali szam szpádne vu jamo TA 1848, 6; Pojbics szam je celi dén rad gladüvao KAJ 1870, 8; nego liki ſzámo mazalo váſz od vſzega vcsi KŠ 1771, 729; Nei náz je Kriſtus zvelicſau, nego ze ſzame ſzvoje miloſche TF 1715, 33; Meni ſzamomi na pout je odhájati SŠ 1796, 174; kaj je nej dobro csloveki ſzamomi biti SIZ 1807, 5; nejje praj dobro, naj cslovik ſzám bode, i naſzami 'sivé SIZ 1807, 7; Gda bi pa ſzami bili, pitali ſzo ga KŠ 1771, 112; steri szami nikaj dobra neznajoucsi szpecsti KOJ 1833, V; one stvári, štere svoje mláde sami docecávajo AI 1878, 5
2. poudarja pomen besede, na katero se veže: Szám Boug je ſzvoim ſzvétim perſztom napiſzao TF 1715, 12; kako dabi ſzám Farar Düſſou meu TF 1715, 4; nego ti ſzám vszamogoucsi Otecz nas nebeszki ABC 1725, A7a; ár je nyé ſzám nas Goſzpon Jezus naſztavo KŠ 1754, 200; Szám pa Boug i Ocsa nas ravnaj pout naſo KŠ 1771, 619; i jaſz ſzam ſzám cslovik KŠ 1771, 373; Szám eden je Boug KMK 1780, 8; Ja szem szám Boug pravicsni BKM 1789, 14; Cſi gli je pa i on ſzám rob bio KM 1796, 70; Szvéto Trojſztvo eden ſzám Boug SŠ 1796, 165; i doli ſzám prihájas knám BKM 1789, 2; Etak veli ſzám Goſzpodin Boug SIZ 1807, 5; Pokedob je szám Taksony voják bio KOJ 1848, 9; Bog szam ga odvr'ze KAJ 1848, 4; nei drugacs kako od ſzamoga Bogá prieti TF 1715, 36; geto je ono, od ſzamoga Bogá vö dáno KŠ 1754, 9a; liki dabi tou li ſzamoga Kántora delo bilou BKM 1789, 6; Ali dobra 'sena od ſzamoga Bogá SIZ 1807, 2; jeli ſzi nyemi ſzamomi ſzlü'zo KŠ 1754, 10a; Bogá tvojega moli i nyemi ſzamomi ſzlü'zi KŠ 1771, 11; Jeli je té grejh li ſzamomi prvomi csloveki skoudo KMK 1780, 11; Szamomi Bougi na diko vö dáni BKM 1789, 1; Tebé ſzamoga, oh Otsa nebeſzki! doſztája KŠ 1754, 225; tebé jedinoga, i ſzamoga lübiti KM 1783, 4; ino ſze leprai vnyem ſzamom vüpali TF 1715, 13; ino bi ſze vicſili vu ſzamom Kristuſſi veſzeliti SM 1747, 40; kak tebé z-ednim ſzamim grejhom ra'saliti KM 1790, 109; Szami znaſſe moucſi nemoremo KM 1790, 158; Csi ſze pa i mi ſzami, ki iſcsemo, nájdemo KŠ 1771, 560
3. z os. zaim. poudarja osebo, na katero se nanaša: nedelai teda nikai, ani ti ſzám ani ſzin tvoj TF 1715, 14; on ſzám nye vſze vküo ſztere SM 1747, 79; Jaſz ſze vüpam v-tebi ſzamom SŠ 1796, 3; poſtrájfaj ga med tebov i med nyim ſzamim KŠ 1754, 195
4. v zvezi s se poudarja odnos do osebka: Vörjem kai jaſz ſzám od ſzébe vörvati nemorem TF 1715, 23; ka Bo'ze králeſztvo ſzamou od ſzébe pride KŠ 1754, 159; Bougi na diko, ſzám ſzebi pak na Duſno zvelivſanye TF 1715, 9; Dúznoſzti csloveka prôti szamom szebi BRM 1823, VII; Lübi kako ſzám ſzebé TF 1715, 18; ſzám ſzebé ABC 1725, A5b; ſzám ſzebé SM 1747, 47; Lübi bli'znyega tvojega pa, kako ſzám ſzebé KŠ 1754, 69; i bli'znyega tvojega, liki ſzamoga ſzebé KŠ 1771, 204; Lübézen ſzamoga ſzebé BRM 1823, VII; Lübézen szamoga szebé KAJ 1848, VII; Dú'znoszti proti szamomi szebi KAJ 1848, VII; szkôpi blagoszlávla szam szebé TA 1848, 8; Boug je ſzám obſzebi náj popolnejſe Bojstvo KMK 1780, 8; Govorejnye vu szebi szamom pomiszleno je ono KOJ 1833, VIII; tak szta szamima szebi na dobro KAJ 1870, 105; Dai nam lübiti, kako ſzami ſzebé SM 1747, 55; Oni szami szebé pogübijo KAJ 1848, 10; Mi ſzami od ſzébe znaſſe moucſi nemremo KŠ 1754, 80; Farizeuske ſzo záto erkli ſzami ſzebi KŠ 1771, 308; niti ſzmo ſzi zdrávja ſzámi ſzebi nej mogli dati KM 1790
5. izraža omejenost na navedeno: kaj nej ſz-ſzamim krühom bode 'zivo cslovik KŠ 1771, 175

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

senki [sǝnkȋnepopoln podatek] (sunki) množinski samostalnik moškega spola
  1. spontani splav, abortus
  2. posteljica, ki se izloči po porodu

PRIMERJAJ: snet

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

shȗjšati, -am, vb. pf. 1) schlechter machen, verschlimmern; s. se, sich verschlimmern; shujšalo se mu je, es geht ihm schlechter; — s. koga, = pohujšati koga, jemandem Ärgernis geben, Mur.; — 2) mager werden, abhagern; shujšal je po bolezni; (pren.) mošnja je shujšala, der Beutel ist eingeschrumpft, Cig.; tudi: s. se, Cig.; shujšan, abgemagert, Cig., Jan., Ravn.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

skapanje [skápanje] samostalnik srednjega spola

hiranje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

skapati [skápati skȃpam] dovršni glagol
  1. s kapljanjem odteči; skapati
  2. hirati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

skleti [sklẹ́ti sklí] (skeleti) nedovršni glagol

skeleti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

sključnost [skljúčnost] samostalnik ženskega spola
  1. protin, putika
  2. sključenost

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

skrčevanje [skrčevȃnje] samostalnik srednjega spola

krč, napad krča

PRIMERJAJ: skrčnica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

skrčnica [skrčníca] samostalnik ženskega spola

krč, napad krča

PRIMERJAJ: skrčevanje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

slabost [slabọ̑st] samostalnik ženskega spola

slabotnost

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

slepec [slẹ́pǝc] samostalnik moškega spola

slep človek; slepec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

slepost [slepọ̑st] samostalnik ženskega spola

slepota

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

slepota [slepóta] samostalnik ženskega spola
  1. slepota
  2. rokohitrčev trik

PRIMERJAJ: slepost, slepotija

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

slepur [slepúr] samostalnik moškega spola
  1. na pol, na eno oko slep človek
  2. svetilka, ki slabo sveti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

smr̀tni tudi smèrtni -a -o prid.
1. smrten: ali nyé ſzmrtni vdárecz je zvrácseni KŠ 1771, 789; mojo kerkocso ſzmertna boiazen ne preobláda SM 1747, 58; nezadr'zána hüdouba, puna ſzmrtnoga cseméra KŠ 1771, 750; da nebi Hunyadi Ladiszlav szmrtno vszecsenyé zasztavo KOJ 1848, 61; neoſztavi ovoga tvoiega ſzina vu ſzmertnom vojuványu SM 1747, 63; i vu ſzvojem ſzmrtnom dnévi ſze on blagoſzlovi KŠ 1754, 15; Da nász na ſzmrtnom vrejmeni pokrejpis KM 1783, 59; Na ſzmrtnom vrejmeni zovi ga na-pomoucs SŠ 1796, 11; On bode vnevouli Szvom pomocsjom pomágo, I vu ſzmrtnom dauli BKM 1789, 10; V-szmrtnom dôli nam ono nêti Vupanye nemrtelnoszti KAJ 1848, 3; za ovoga na ſzmertnoi poſzteli leſecsega brata SM 1747, 62; i tim ſzedécsim vu dr'zéli i ſzenczi ſzmrtnoj KŠ 1771, 12; Tou te proszim v-ſzmrtnoj bojni KM 1783, 271; ako na nyé glih ſzmertne opadnejo kastige SM 1747, 87; Csi ſzo gli ſzmrtne rane BKM 1789, 358; da bode mogao vſze ſzmrtne bolezni pretrpeti KŠ 1754, 244; I gori polo'zi szmrtne sztrêle TA 1848, 6
2. umrljiv: Naj ne kralüje grejh vu ſzmrtnom vaſſem tejli KŠ 1754, 73; Naj ne kralüje grejh vu ſzmrtnom vaſſem tejli KŠ 1771, 459
3. v zvezi smrtni grejh kršitev božje postave v veliki stvari: Tákſi jakoſzti i ſzmrtni grejh je tüdi KŠ 1754, 73; Jeſzte ſzmrtni grejh KŠ 1771, 735; ſteri ſzmrtnoga grejha odpüscsanye proſzi KŠ 1754, 197; ráj ſcsém mrejti, kak tebé z grejhom, nájmre pa ſzmrtnim ra'saliti KM 1790, 109; ſteri ſze vu ſzmertni grejhi vála KŠ 1754, 195; Z-ſteroga blá'zensztva cſi ſto po ſzmrtni grejhi vö ſzpádne KŠ 1754, 7b

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

sopljivost [sopljívost] samostalnik ženskega spola

težko dihanje, sopenje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

sopsti [sópsti sópem] in [sọ́pljem] nedovršni glagol

težko dihati, sopsti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

spačen sad [spáčen sȃd] (sad spačen) samostalniška zveza moškega spola

splavljen zarodek

PRIMERJAJ: spak, spaka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

spak [spȁk spáka] samostalnik moškega spola

splavljen zarodek

PRIMERJAJ: spačen sad, spaka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

spaka [spȃka] samostalnik ženskega spola

splavljen zarodek

PRIMERJAJ: spačen sad, spak

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

spodletati se [spodlẹ́tati se spodlẹ́ta se] (izpodletati se) nedovršni glagol

spodrsavati, padati pri hoji

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

spodrasen jeziček [spodrásǝnnepopoln podatek jezȋčǝk] samostalniška zveza moškega spola

priraščen jezik, ankiloglosija

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

srbečica [srbečíca] samostalnik ženskega spola

srbečica, tj. kožna bolezen z izpuščaji in močnim srbenjem

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

steklina [steklína] samostalnik ženskega spola

steklina

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

stràšen -šna -o prid.
1. strašen: Irtóztató; sztrasen, grozen -a -o KOJ 1833, 160; ſztrasen bo teda dén BKM 1789, 19; Gdate ſztrasna ſzmert kroto preſztráſi SM 1747, 82; Sztrasna bode vnougim ſzoudba BKM 1789, 9; Szvéto i ſztrasno je nyegovo imé KŠ 1754, 156; To ſztrasno vrejmen je totá BKM 1789, 361; Csi gli bi vu kmicsni doláj, Te ſztraſne ſzmrti hodo BKM 1789, 163; I püſzto je Boug tak ſztraſſen pomor nad Izrael KM 1796, 65; Nyegovo ſztrasno kastigo SM 1747, 38; nego je je vu ſztrasno pekla prepaſzt ſzüno KŠ 1771, 719; Za grejsnike na toj zemli ſztrasno ſzmrt ſztrpo BKM 1789, 72; Poglavárſztvo je, na ſztrasno példo drügim zapovedalo KM 1790, 56; kak je na grejsne Ocsáke tak ſztrasno ſententzio Boug vrgao KM 1796, 8; Henrik tak sztrasno meszarejnye naprávi med nyimi KOJ 1848, 6; da vu ſztrasnom zádnyem dnévi bomo ſztáti mogli KŠ 1754, 118; Vu ſztrasnom vrêmeni BRM 1823, IX; vu ſztrasnoi bolezni licza ne oberni procs od nyega SM 1747, 63; doli ſzpisüje te krive vucsitele ino ſze nyim z-Bo'zov ſztrasnov ſzoudbov prti KŠ 1771, 756; Oh moji ſztrasni grejhi ſzo zrok bili BKM 1789, 77; szo sze mi sztrasne vidile KOJ 1833, IIII; Naj Tere Gláve ſztrasnim vrágom BKM 1789, 17; Tebé je lübéznoſzt tvoja, Pripelala Na velike ſztrasne moke BKM 1789, 81
2. prestrašen: Sztrasna ſzrcza obátri BKM 1789, 176
nájstrašnéjši -a -e najstrašnejši: Atila je bio nyih náj strasnejsi Kráo KOJ 1848, 5; Tigriš Lepa nájstrašnejša stvár AI 1878, 11

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

stržen [stržẹ̑n] samostalnik moškega spola
  1. notranji, osrednji del debla; stržen
  2. stržen tvora, furunkla

PRIMERJAJ: drezen2

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

svinjanka [svínjankanepopoln podatek] (svinanka) samostalnik ženskega spola

neka prašičja bolezen

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

šantavec [šántavǝc] samostalnik moškega spola

kdor šepa; šepavec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

šantovanje [šantovȃnjenepopoln podatek] samostalnik srednjega spola

šepanje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

šen [šȅn] samostalnik moškega spola

vnetje kože, šen

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

šepec [šẹ́pǝc] samostalnik moškega spola

kdor šepa; šepec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

šiška [šȋška] samostalnik ženskega spola

šiška

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

škilec [škȋlǝc] samostalnik moškega spola

kdor škili; škilavec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

škiliti [škíliti škȋlim] nedovršni glagol

škiliti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

škrba [škŕba] samostalnik ženskega spola

škrbina

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

šlekedrati [šlekǝdráti šlekǝdrȃm] nedovršni glagol

jecljati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

šola2 [šọ̑la] samostalnik ženskega spola

neka konjska ustna bolezen

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

šronf [šrọ̑nf] (šrunf) samostalnik moškega spola

brazgotina

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

štekljati [štekljáti štekljȃm] nedovršni glagol

težko hoditi; krevsati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

štokljati [štokljáti štokljȃm] nedovršni glagol

hoditi ob palici, s pomočjo palice

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

terjak [terják] (terijak) samostalnik moškega spola

zdravilo za več bolezni; terjak

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

tèžiti téžim nedov.
1. težiti, prizadevati si: Nyomni; te'siti KOJ 1833, 167; Ti trüdni, ſtere i delo Te'zi KŠ 1754, 261; Stere i delo Te'zi BKM 1789, 281; Kelko bolezni te'zi roditele KAJ 1870, 52; dug i drügi sztroskih 'ze tak országa te'zijo AI 1875, kaz. br. 2; ka i eſcse Bogá mojega te'zite KŠ 1771, 816; moji grejhi te'zijo me KŠ 1754, 241; moje grejhe, Steri mi ſzrczé te'zijo BKM 1789, 388; Te'sijo me vnougi grejhi SŠ 1796, 162; Nete'zi me, Bog moj, vise, kak prenoszim KAJ 1870, 169; Bode me grejh te'zo BKM 1789, 65; Nôva dácsa mestrio bode te'zila AI 1875, br. 2, 6; Grejhi me bodo te'zili KŠ 1754, 270; törci szo tak te'zili lüsztvo AI 1875, kaz. br. 3; nevoule, ſtere ſzo vſzákoga te'sile KM 1790, 88
2. tehtati: Za sztreljenyé nücani golombis 1650 funtov té'zi AI 1875, br. 1, 8; Ete kanzobec včási 50 kilogramov teži AI 1878, 19
tèžiti se téžim se biti obtežen: Jasz ſze pa Szkri'za bremenom te'zim BKM 1789, 315; te'zimo ſze, ali ne pogibimo ſze KŠ 1771, 535
téženi -a -o obtežen: zaka morem, te'zen od nepriátela, 'zaloszten hoditi TA 1848, 35

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

tok2 [tȍk] ali [tọ̑k] samostalnik moškega spola

oteklina

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

topíti 2., -ím, vb. impf. 1) senken, eintauchen; t. se, sinken, untersinken; solnce se v zahod topi, Zv.; — 2) schwächen: zid glas topi, C.; močnejši glas topi slabejšega, Z.; — im Wachsen hindern: staro drevo topi mlado, Št.-C.; bolezni drevesa v rasti tope, Pirc; — übertreffen, verdunkeln: t. lepoto drugih, Cig.; ta topi onega, dieser sticht weit ab von jenem, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

trẹ́ti, tárem, (térem), trèm, vb. impf. 1) reiben, Mur., Cig. (T.), nk.; črevelj me tare, Mur.; rak tere nogo ob nogo, Erj. (Izb. sp.); — 2) zermalmen, zerdrücken; orehe t.; čebele t.; s kolesom t.; rädern, Npes.-Cig.; moder kralj hudobne s kolesom tare, Škrinj.-Valj. (Rad); pot t., einen Weg bahnen, Z.; tren pot, ein ausgetretener Pfad, Dict.; — t. se, gedrängt voll sein; vsa hiša se jih tare, pijač se je vse trlo, Ravn.; vse se je trlo ljudi, LjZv.; = gnesti se, Raič (Nkol.); — 3) lan, konoplje t., den Flachs, den Hanf brechen (brecheln); — 4) bedrücken, bedrängen; mrzlica, trešljika me tare, C., Mik.; dete božje tare, das Kind hat die Fraisen, Pjk. (Črt.); tere ga, er ist epileptisch, Mariborska ok.; kuge in bolezni živino tero, Kug.-Valj. (Rad); jeza me tare, der Zorn hat mich ergriffen; skrb, žalost, nadloga me tare; Kdo zna Noč temno razjasnit', Ki tare duha? Preš.; Dušo tre mi žal in bol, Greg.; bližnjega, ubožce t., Škrb., Ravn.-Valj. (Rad); — abtödten; pokorščina vse želje tare in tepta, Rog.-Valj.; to je post, da se človek tare kak dan, Ravn.; — t. se, sich abmühen; t. se s čim, C.; t. se za kaj, sich um etwas kümmern, C.; — 5) t. se, brunften, läufig sein (o kravah), Cig., Rib.-M., C., Ig (Dol.), Notr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

trganje [tŕganje] samostalnik srednjega spola
  1. trgatev
  2. bolečine v udih (zaradi putike)

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

trotarica [trọ̑tarica] samostalnik ženskega spola

neplodna čebelja matica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

trpečnost [trpẹ́čnost] samostalnik ženskega spola

trpljenje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

trpèti tudi terpèti -ím nedov.
1. trpeti, čutiti bolečine, neugodje: Dai mi poterpleinye terpeti SM 1747, 54; nego Eti trpeti escse KŠ 1754, 262; gda bode i nám trpeti KŠ 1771, 829; On vcsi trpeti KAJ 1848, 3; da mirovno terpim SM 1747, 56; milosztivno trpis na etom ſzvejti KM 1783, 135; cſi kris moje trpi SM 1747, 72; Za grehe mi to terpimo SM 1747, 85; csi 'znyim navküp trpimo KŠ 1754, 137; Ár je bole, na, trpite KŠ 1771, 710; Kteri eti trpite BKM 1789, 12; Csi trpi ednoga kotriga, 'znyouv navküp trpijo vſze kotrige KŠ 1754, 133; Vzeme nam vſze blágo, Trpmo BRM 1823, 5; Kriſztus je trpo za váſz KŠ 1754, 107; Zvolnim ſzrczom trpmo BKM 1789, 10; nai trpim vteili mojem SM 1747, 71; Ki ſze je Trpo, mrou BKM 1789, 8; Te Kriſztus je trpeo BRM 1823, 4; kriſtuſſevo Telou za mé na krisnom dreivi terpelo TF 1715, 40; Tak i Szin cslovecsi bode trpo od nyih KŠ 1771, 56; liki je vcsio i trpo KŠ 1771, 645
2. biti deležen neugodnega stanja: Nyega tesko bremen trpimo SŠ 1796, 45; Ki pa eti trpite kri'z nevole BRM 1823, 8; Ki 'z-nyim kri'z trpijo BRM 1823, 9; Do pitanya lepraj nevolo mi trpmo SŠ 1796, 26; i kajkoli bom nevoule trpo KM 1783, 3; kteri kastigo bodo terpeli SM 1747, 15; Ki bodo kaſtigo trpeli KŠ 1771, 627; Naj gláda ne trpimo KŠ 1754, 267; zakaj bi i eto nevolo ne bi trpeli KŠ 1754, 179; Vej ſzi ti Záto trpo bolezni KŠ 1754, 255; Moko je trpo pod Pontzius Pilátuſſom KMK 1780, 7
3. dovoljevati zadrževanje v svoji bližini: kak dugo bom váſz trpo KŠ 1771, 57; Bár da bi me trpeli edno malo KŠ 1771, 546
4. trajati: ino trpi tecsáſz, dokecs v'zivanye trpi KŠ 1754, 8b; Tou vsze dugo ne trpi BKM 1789, 15; Od 'zetve mao velika szühocsa trpi AI 1875, kaz. br. 8; lêta nyegova trpijo od národa do národa TA 1848, 48; Dokecs bode ete ſzvejt trpo i ſztáo KŠ 1754, 132; Kak dugo bode trpejla tá M. czérkev na zemli KŠ 1754, 132; ali du'ze de trpelo AIP 1876, br. 12, 8; Mraz je nepresztano trpo AIP 1876, br. 2, 8; Grô'zanye li trpelo AI 1875, kaz. br. 3
trpéči -a -e
1. trpeč: Záto csi ſzam vám gli piſzao niti za volo nepraviczo trpécsega KŠ 1771, 541; Hercegovinanci szo trüda lehko trpécsi lidjé AI 1875, kaz. br. 3
2. trajajoč: ſzedem lejt trpécſi glád KM 1796, 64; ti ſzvéti jezero lejt trpécsega blá'zenſztva KŠ 1771, 766; Od I. jezero lejt trpécse ſzobotte ti verni KŠ 1771, 802; i vadlüjemo vſzigdár trpécse blá'senſztvo KMK 1780, 23; engedüvanye do csaſza trpécsi kaſtig KMK 1780, 81
3. trpežen: nyegova 'sivina zdrava bila i dugo trpécsa KM 1790, 68
4. trajen: Tákse szadike szo trpécse AIP 1876, br. 11, 8
trplévši -a -e trajajoč: 14 vör trplévsi ogen AI 1875, kaz. br. 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

tur [tȗr] (tvor) samostalnik moškega spola

tvor, furunkel, bula

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

tuta [túta] samostalnik ženskega spola

potrt, melanholičen človek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

ujed [ujẹ̑d] samostalnik ženskega spola

odrgnina, poškodba kože

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

uscane [uscanȅ uscanẹ́ta] samostalnik srednjega spola

kdor urinira v posteljo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

uscanela [uscanẹ̑la] samostalnik ženskega spola

ženska, ki urinira v posteljo

PRIMERJAJ: uscanka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

uscanka [uscánka] samostalnik ženskega spola

ženska, ki urinira v posteljo

PRIMERJAJ: uscanela

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

usŕhəł, -hla, adj. = slaboten, bled, nezdrav videti v lice izza kake bolezni, (tudi zdrav človek je "usrhel", ako ga mrazi), Podkrnci-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

ušę́sən, -sna, adj. Ohr-; ušę̑sne bolezni.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

ušivost [ušívost] samostalnik ženskega spola

ušivost

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

vnetje [vnẹ́tje] samostalnik srednjega spola

vnetje, tj. bolezensko stanje, pri katerem je del telesa vroč

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

vodenica [vodeníca] samostalnik ženskega spola

vodenica, tj. bolezensko nabiranje tekočine v tkivih ali telesnih votlinah

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

vrȃtən 1., -tna, adj. Hals-; vratne bolezni.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

vred1 [vrẹ̑d vredȗ] samostalnik moškega spola

(podkožni) tvor, oteklina, furunkel, karbunkel

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

vrediti se [vredīti se vredím se] nedovršni glagol

dobivati (podkožne) tvore, bule

PRIMERJAJ: vred1, vrejen

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

vrtoglavec [vrtoglȃvǝc] samostalnik moškega spola

kdor ima vrtoglavico

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

zaboleti [zabolẹ́ti zabolí] dovršni glagol

zaboleti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

zabuhniti [zabúhniti zabȗhnem] dovršni glagol

zabuhniti, nabrekniti, oteči

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

zaduha [zadȗha] samostalnik ženskega spola
  1. težko dihanje, naduha, astma
  2. soparanepopoln podatek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

zamedlevka [zamedlẹ̑vka] samostalnik ženskega spola

omedlevica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

zanẹ́miti se, -im se, vb. pf. eig. verstummen: das Bewusstsein verlieren: komaj sem bila tri dni v vročinski bolezni, že sem se bila zanemila, BlKr., UčT.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

zanohtnica [zanọ̑htnica] samostalnik ženskega spola

gnojno vnetje za nohtom in ob njem; zanohtnica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

zaplodíti, -ím, vb. pf. 1) Brut ansetzen, bewirken, dass sich etwas durch Keimung oder Zeugung vermehrt, verpflanzen, Cig.; z. mrčes, plevel; muha v mesu črve zaplodi; z. se, sich einnisten, sich einführen, sich vermehren; plevel se v vinogradu, črvi se v mesu zaplodijo; — (fig.) der Keim zu etwas legen: z. pesni, Let.; greh se zaplodi, C.; z. bolezni, Krankheiten erzeugen, Jan.; — 2) mit angesetzter Brut erfüllen: muhe zaplodijo meso, V.-Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

zaprtek [zapŕtǝk] samostalnik moškega spola

zaprtek, tj. jajce s pokvarjeno vsebino

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

zaprtica [zapȓtica] samostalnik ženskega spola

zaprtje, zapeka

PRIMERJAJ: zaprtje tega trupla

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

zaprtje tega trupla [zapŕtje tega trúpla] samostalniška zveza srednjega spola

zaprtje, zapeka

PRIMERJAJ: zaprtica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

zarȃjati 1., -am, vb. impf. ad zaroditi; erzeugen, Jan.; mehkužnost skoro vse bolezni zaraja, Vrtov.-Jan. (Slovn.); z. se, sich fortpflanzen, Vrtov. (Vin.); — Frucht ansetzen, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

zarǫ̑dək, -dka, m. der Embryo, Cig., Jan., Cig. (T.); — der Fruchtkeim, Jan.; plodnice hranijo v sebi zarodke, Erj. (Izb. sp.); — der Fruchtansatz, die Trageknospe, Cig., Jan., C.; — zarodki raznih bolezni, die Krankheitskeime, SlN.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

zaskleti [zasklẹ́ti zasklí] (zaskeleti) dovršni glagol

zaboleti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

zasmod [zasmȍd zasmọ́da] ali [zasmọ̑d zasmọ̑da] samostalnik moškega spola

opeklina

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

zbedriti se [zbedrīti se zbedrím se] dovršni glagol

začeti šepati, razkrečeno hoditi

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

zboleti [zbolẹ́ti zbolím] dovršni glagol

zboleti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

zgrüntávati -am nedov. premišljevati, razglabljati: ki zgrüntávam obiſzti KŠ 1771, 771; Csi velikoszti zsmilenoszti Tvoje zgruntávam KAJ 1848, 222; Ti zgrüntávas me bolezni SM 1747, 69; i obiſzti zgrüntávas KŠ 1754, 232; On zgrüntáva naſſa ſzrcza KŠ 1754, 172; môdroszt szvêta zgrüntáva KAJ 1848, 7; Berreánczi piſzma zgrüntávajo KŠ 1771, 394; Ka pa preczi nemres zapopádnoti, zgrüntávaj KŠ 1771, A8a; nisteri je zgrüntávo, jeli sze nebi táksi mertuk najso AI 1875, kaz. br. 6
zgrüntavajóči -a -e premišljajoč, razglabljajoč: ki szi obiszti zgrüntávajôcsi Bóg KAJ 1848, 6

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

zlatenica1 [zlatẹ̑nica] samostalnik ženskega spola

bolezen zlatenica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

zlejhkóutiti tudi zlehkótiti -im dov. olajšati: gda naſſo nevolo nam zlejhkouti KŠ 1754, 178; lübézen Mi zlehkôti szrdcze moje KAJ 1848, 160; Breme moje zleihkouti SM 1747, 71; zlejhkouti moje bolezni KŠ 1754, 242; i vſzáko nevolo nyim zlejhkouti SIZ 1807, 12; Tvoj trüd naj zlejhkouti mené SŠ 1796, 162; Gda szem nyi plécsa od brémena zlêhkôto TA 1848, 67; Naſzicseni pa zhránov zlejhkoutili ſzo ládjo KŠ 1771, 426
zlehkótiti se -im se olajšati se: tak sze bremen zlêhkôti KAJ 1870, 165; Zlehkoutilo ſze je Szrczé moje BKM 1789, 387

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

zobna bolezen [zóbna bolẹ̑zǝn] (zobina bolezen) samostalniška zveza ženskega spola

bolečina v zobeh

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

žabica [žábica] samostalnik ženskega spola
  1. majhna žaba; žabica
  2. neka goveja bolezen

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

želǫ̑dčən, -čna, adj. Magen-; želodčne bolezni; gastrisch, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

živȋnski, adj. viehisch; živinska narav, die Bestialität, Cig.; po živinsko, viehisch, bestialisch; — Vieh-; živinski senjem, živinske bolezni; živinski zdravnik, der Vieharzt, V.-Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

žlak [žlȁk] samostalnik moškega spola
  1. udar, met
  2. možganska kap, apopleksija
  3. ugodno, primerno mesto

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

žleza [žlẹ́za] samostalnik ženskega spola

zaradi kuge otekla vratna bezgavka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

žulj [žúlj] samostalnik moškega spola

žulj

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

Število zadetkov: 349