bétež, -ę́ža, m. der Schmerz: smrtni beteži so me bili obdali, Dalm.; beteži so jo bili prijeli, Geburtsschmerzen, Dalm.; — die Unpässlichkeit, Jan.; die Schwäche, das Leiden, on je naše beteže (infirmitates) na-se vzel in naše bolezni (aegrotationes) je on nosil, Trub. (N. T.); on ozdravi slednjo bolezen in slednji betež, Trub. (N. T.); bolezni med ljudmi in beteže je revežem ozdravljal, Ravn.; — tudi: bȇtež, Valj. (Rad); — prim. beteg.
ógənj, -gnja, m. 1) das Feuer; o. kresati, Feuer schlagen; z oljem ogenj gasiti, Öl ins Feuer gießen, Mur., Cig.; iz dima v ogenj = vom Regen in die Traufe, Mur.; moram z roko v ogenj = ich muss in den sauren Apfel beißen, Mur., Cig.; — die Feuersbrunst: ogenj je v vasi, es brennt im Dorfe; o. vstane, das Feuer bricht aus, Cig.; za vsako reč je že ogenj v strehi, = um jeder Kleinigkeit willen wird gleich Lärm geschlagen; — der Herd: kovačnica na dva ognja, C.; naša vas ima 50 ognjev (= ognjišč, hiš), Kras-Erj. (Torb.); plačevati davek od ognja, die Hausclassensteuer zahlen, Tolm.; — divji o., das Nothfeuer, V.-Cig.; divji ogenj je z drgnjenjem lesa ob lesu napravljeni ogenj, Rib.-C.; — divji o. = belkasta svetloba od trhlenega lesa, BlKr.; — divji o., das Irrlicht, Cig. (T.); čadni o., das Irrlicht, Cig.; = slepi o., Guts.; — o. sv. Elma, das St. Elmfeuer, Cig. (T.), Jes.; — grški o., das griechische Feuer, Cig.; o. iz pušek, das Gewehrfeuer; v ognju biti, im feindlichen Feuer stehen; — 2) das Büchsenschloss, Cig., M.; — 3) razne bolezni: divji o., die Entzündung, C.; divji o. se naredi človeku na rani, BlKr.; die Bräune, C.; — pereči o., der milzbrandartige Rothlauf (der Schweine), Cig., Fr.-C., Strp.; — mrzli o., der Brand an den Bäumen, C.; — 4) der starke Affect, die Leidenschaft; v prvem ognju, Cig.
pljúčən, -čna, adj. Lungen-; pljȗčne bolezni, Lungenkrankheiten.
pritískati, -am, I. vb. impf. ad pritisniti; 1) dazu-, daraufdrücken; k srcu koga p.; pečat p. na pisma; — ob zid p., an die Wand drücken, SlN.; — hindrängen; — k bregu p., anlanden, Cig., Jan.; — 2) drücken; Godec strune pritiska hudo, Preš.; — p. koga, jemandem einen Zwang anthun, ihm hart zu Leibe gehen, ihn bedrängen, bedrücken; p. dolžnika, Cig.; kupec pritiska kupovavce, der Verkäufer übernimmt die Käufer, Cig.; — 3) zusetzen, sovražniki od vseh strani pritiskajo; p. za kom, jemanden verfolgen; voda pritiska; kri pritiska v glavo (dringt zum Kopfe); solnce pritiska, die Sonne brennt, Cig., Preš.; überhandnehmen: mraz, vročina, bolezni, bolečine pritiskajo; — drängen: pritiskajo, smrt apostolov skleniti, Ravn.; — (praes. pritíščem: čimbolj se pritišče, tembolj vrišče, Volče-Erj. [Torb.]); — II. vb. pf. dazudrucken: besedam p. razlago, Navr. (Kop. sp.).
razpásti, -pásem, vb. pf. 1) eig. auf der Weide sich zerstreuen lassen: Sveta Margareta kače razpase, = um Margarethen kommen die Schlangen hervor, Npes.-K.; r. se, sich auf der Weide zerstreuen: živina se je bila že daleč razpasla, DSv.; — 2) r. se, sich ausbreiten, überhandnehmen: megla se razpase, Gor.; bolezni, pregrehe se razpasejo, Nov., ZgD.; bolezni se po krvi razpasejo, Vrtov. (Km. k.); — 3) r. se nad kom, sein Müthchen an jemandem kühlen, SlN., GBrda.
ušę́sən, -sna, adj. Ohr-; ušę̑sne bolezni.
zarǫ̑dək, -dka, m. der Embryo, Cig., Jan., Cig. (T.); — der Fruchtkeim, Jan.; plodnice hranijo v sebi zarodke, Erj. (Izb. sp.); — der Fruchtansatz, die Trageknospe, Cig., Jan., C.; — zarodki raznih bolezni, die Krankheitskeime, SlN.
brèz, praep. c. gen. ohne; brez konca in kraja ohne Ende, ins Unendliche; brez skrbi, unbesorgt; brez tega, abgesehen davon, ohnedies; brez malega, mit geringer Ausnahme: brez malega žive Srbi po vaseh, Navr. (Let.); beinahe, Cig.; = brez mala, Jan., C.; brez tega smo lahko, das können wir leicht entbehren; brez kake koli bolezni, ohne irgend eine Krankheit; pomni: brez obene izgovori, Kast.; brez obenega grenkega govorjenja, Kast.; brez nikder nikogar na vsem božjem svetu, ohne irgend jemanden auf der weiten Welt zu haben, Vrt.; brez nobene pomoči, ohne alle Hilfe, Levst. (Nauk); — brezi (zaradi blagoglasja): brezi skrbi, Levst. (Sl. Spr.).
diagnōza, f. spoznanje bolezni, die Diagnose.
hipohondrȋja, f. neka živčna bolezen, v kateri si bolnik razne bolezni domišljuje in je otožen, die Hypochondrie.
izdȋšək, -ška, m. 1) die Ausathmung, M.; kužne bolezni se zanesejo tudi po izdišku, Vrtov. (Km. k.); — 2) eine duftende Ausdünstung, Cig.
krīza, f. odločilni čas (v bolezni, v političnem življenju i. t. d.), die Krise, Cig., nk.
nahóditi se, -hǫ́dim se, vb. pf. 1) sich müde o. satt gehen; — 2) n. se česa, durch Gehen etwas bekommen, C.; n. se smrtne bolezni, Zv.; tudi: n. si bolezen, Glas.
nalẹzováti, -ȗjem, vb. impf. ad nalesti; bolezni n., von Krankheiten angesteckt werden, Cig.
òd, I. praep. c. gen. kaže 1) pri besedah, ki pomenjajo kako ločenje, to, od česar se kdo (kaj) loči: von; duša se loči od telesa; od doma iti; šel je od nas; od sebe iti z voli, nach rechts die Ochsen lenken, jvzhŠt.; od strehe kaplja; delo gre od rok (geht vonstatten); odvrni vse hudo od nas; pritrgati si od ust, an seinem Munde ersparen, Cig.; od sebe dati glas, pismo, einen Laut von sich geben, eine Urkunde ausstellen; — rešiti od zlega, Met.-Mik.; očistiti od pregrehe, Ravn.-Mik.; nehati od dela, Ravn.-Mik.; n. od tožbe, Meg.-Mik.; n. od greha, Levst. (Rok.); od bolezni okrevati, Levst. (Rok.); — prostost od poštarine, Levst. (Nauk); — od kod (odkod)? woher? od tod, von hier; od tamtod, dort her, Cig., Jan.; od onod (ondod), von dorther; od daleč, von ferne her; vstane od kjer je sedel (= od tam, kjer), Levst.-M.; — 2) od česar je kaj oddaljeno: von; tri milje od Ljubljane; od šuma in napak sveta živeti, ferne vom Lärm und den Verkehrtheiten der Welt leben, Ravn.-Mik.; od rok, abwegs; unbequem gestellt oder gelegen; — 3) osebo, od katere kaj zahtevamo, dobimo, zvemo i. t. d.; von; izprositi od koga kaj; to imam od očeta; — 4) v prostoru, kje se začenja kaj: von; od prvega do zadnjega; od konca do kraja; od enega kraja do druzega; od kraja začeti, von neuem anfangen; — od hiše do hiše; od besede do besede; — 5) v času, kje se kaj začenja: von; od začetka, anfänglich; od mladih nog, von Jugend an; od petih do šestih, von fünf bis sechs Uhr; od zdaj, od sih dob (odsihdob), von nun an; od nekdaj, von jeher; od kar (odkar) svet stoji, seitdem die Welt besteht; — 6) primerjano osebo ali reč za komparativom: als; solnce je večje od zemlje; eden od druzega lepši, Cig.; večkrat od enok (= enkrat), ogr.-C.; letos smo bolj zdravi od lani, Z.; — 7) izvor kake reči: von; otroci od prve žene; ne jẹ́ se meso od vsake živali; duh od sena; izvirati od hudodelstva, DZ.; privolitve od deželnega zbora je treba, Levst. (Nauk); troški od občinskega užitka, Ausgaben, welche für das Gemeindegut zu bestreiten sind, Levst. (Nauk); — 8) tvarino, iz katere je kaj narejeno: von, aus, nk.; venec od trnja, Levst. (Rok.); od železa se jeklo izdeluje, Erj. (Min.); premog je nastal od organskih tvarin, Erj. (Min.); — 9) predmet govorjenju (v narodnem govoru): von; govoriti, pripovedovati od česa (v književnem jeziku: o čem); — 10) pri trpni obliki osebo, katera provzročuje dejanje: von; bil je od očeta tepen; — 11) posredni ali neposredni vzrok: von, vor; od lakote konec jemati; od ognja voda vre; drevo se šibi od sadja; od veselja, od strahu; od dolzega časa se mu zdeha; od starosti ne vidi, od žalosti ne spi, Levst. (Rok.): od toče, od paleža je sad tako slab, Levst. (Rok.); — sam od sebe, aus eigenem Antriebe, von selbst; — 12) način: von; od srca želeti kaj; von Herzen, herzlich wünschen; od škode biti komu; zum Schaden gereichen, Cig.; to je od sile, das ist zu arg; — 13) celoto, h kateri kak del spada: von; od nas nihče ni padel; pet od sto, fünf Procente; — pos. pri stvareh, ki so deli kake celote, takrat, kadar so ločeni od celote: ključ od vrat, kamba od jarma, osnik od kolesa, brada od sekire, Levst. (Zb. sp. IV. 132.); — 14) kraj, kjer se kaj godi; pojem oddaljevanja in oddaljenosti se je izgubil: od spodaj, od zgoraj, unterhalb, oberhalb (— nav. odspodaj, odzgoraj); meč od obeju platu oster, Trub.-Mik.; pišejo imena sv. treh kraljev na velika vrata od zunaj in od znotraj, Navr. (Let.); — II. praef. znači 1) oddaljanje, ločenje: oditi, weggehen, odvezati, losbinden, odgristi, abbeißen, odzebsti, abfrieren, odpreti, aufmachen, odkriti, aufdecken, odvaditi se, sich entwöhnen; — odžvižgati, odpiskati, = žvižgaje, piskaje oditi; — 2) nehanje, končanje: odkositi, odvečerjati, das Mittagsmahl, das Nachtmahl beenden; odcvesti, verblühen; zvon je odpel, die Glocke hat aufgehört zu tönen; — 3) vračanje dejanja z enakim dejanjem: odgovoriti, antworten; odpevati, respondieren; odpisati, schriftlich antworten; — postavljanje v prejšnji stan: odvihniti hlače, die aufgestreifte Hose wieder zurückstreifen; odviti, aufwickeln.
otávljati 1., -am, vb. impf. ad otaviti; 1) erquicken, laben, stärken, ogr.-Valj. (Rad); dež suho zemljo otavlja, otavljajoče mleko, ogr.-C.; — 2) lindern, heilen: bolezni o., hrome ljudi o., ogr.-C.
ozdrávljati, -am, vb. impf. ad ozdraviti; gesund machen, curieren, heilen; bolnike, bolezni o.
pohábiti, -hȃbim, vb. pf. beschädigen, verletzen (bes. am Körper); pohabljeno oko, Žnid.; sam sebi ude p., sich selbst verstümmeln, Levst. (Nauk); p. se, sich beschädigen; pohabljen, verkrüppelt, Št.; želodec p., den Magen verderben, Vrtov., Cig., Jan.; telo, po hudi bolezni močno pohabljeno, Vrtov. (Km. k.); — kar vsem rabi, to se kmalu pohabi, Npreg.-Jan. (Slovn.); — schänden: p. dekle, BlKr.
popádati, -pȃdam, I. vb. impf. ad popasti; packen, zugreifen; psi popadajo otroke (pflegen anzugreifen, zu beißen); — befallen; jeza ga popada, bolezni jih popadajo, Cig.; — II. vb. pf. nacheinander niederfallen o. hinfallen; vse sadje je popadalo z drevja; vsa živina je popadala (ist abgestanden), Cig.; vsi so popadali na kolena.
povrnȋtəv, -tve, f. 1) die Rückerstattung, die Ersatzleistung; — 2) die Rückkehr, nk.; p. bolezni, Cig.; p. v greh, Cig.
prehȃjati, -am, vb. impf. ad preiti, prehoditi; 1) durchschreiten, durchwandeln, Cig., Jan.; ves svet p., Cig.; ravan p., Levst. (Zb. sp.); skozi naše dežele so pogostoma prehajale soldaške tolpe, Erj. (Izb. sp.); — anwandeln; strah me prehaja, C.; zelena in rdeča me prehaja, ich wechsle die Farben, C.; ena težava za drugo jih prehaja, Škrb.-Valj. (Rad); — 2) (von einem Orte zum andern) hinübergehen; p. na ono stran, Cig.; p. od roda na rod, sich forterben, Cig.; sich fortpflanzen, Jan., (o bolezni) Cig.; svetloba prehaja iz enega sredstva v drugo, Žnid.; — ves čas p., immer müßig umhergehen, C.; p. se, hin und her gehen, sich ergehen = izprehajati se, Mur., Cig.; napihnjen se prehaja, Guts. (Res.); ne dela, temuč sem ter tja se prehaja, Jsvkr.; p. se po svetu, umherwandern, Cig.; — 3) die Form ändern, übergehen, Cig.; p. v ravan, sich verflachen, Cig.; barve prehajajo ena v drugo, die Farben verlaufen, Cig.; — 4) vorübergehen, passieren, Cig., DZ.; — vergehen, Cig., Jan., C.; dnevi prehajajo, C.; čas je že prehajal, es war bereits über die Zeit, Mur., Cig.; — 5) p. koga, jemandem im Gehen zuvorkommen, Cig.; — übersteigen (fig.), Jan.; — moja ura prehaja, meine Uhr geht vor, jvzhŠt.
prekùc, -kúca, m. der Burzelbaum, Cig.; — der Umsturz, Mur., Cig.; p. se bliža drevesu, ki se mu že sekira pomirja, Ravn.; — (fig.) p. vina, der Umschlag des Weines, Cig.; p. bolezni, die Krisis, Cig.; die Umwälzung, der Umschwung, Cig., C.; razdvojenje med deželaki in prekuci, Škrinj.; der Abgrund, C.; prekuci ali brezni, obdan od prekucev na vseh straneh, Jap. (Prid.).
prelę́či, -lę̑žem, vb. pf. 1) sich anders legen, M.; tudi: p. se, Svet. (Rok.); — prelegel si je, er hat einen Ausweg gefunden, Svet. (Rok.); ne morem si drugače p., Levst. (Beč.); — 2) nachlassen (o bolezni), C.; preleže mi, preleglo mi je, es wird mir leichter, es geht mir besser, C., Z., Svet. (Rok.).
prelę́gniti, -lę̑gnem, vb. pf. preleči 2): leichter werden, besser werden (o bolezni), C.
razpasováti se, -ȗjem se, vb. impf. ad razpasti se, sich verbreiten (o bolezni), Vrtov. (Km. k.).
razsajȃvka, f. die Toberin; — grozovita r., die furchtbare Geißel (o kužni bolezni), Cv.
shȗjšati, -am, vb. pf. 1) schlechter machen, verschlimmern; s. se, sich verschlimmern; shujšalo se mu je, es geht ihm schlechter; — s. koga, = pohujšati koga, jemandem Ärgernis geben, Mur.; — 2) mager werden, abhagern; shujšal je po bolezni; (pren.) mošnja je shujšala, der Beutel ist eingeschrumpft, Cig.; tudi: s. se, Cig.; shujšan, abgemagert, Cig., Jan., Ravn.
topíti 2., -ím, vb. impf. 1) senken, eintauchen; t. se, sinken, untersinken; solnce se v zahod topi, Zv.; — 2) schwächen: zid glas topi, C.; močnejši glas topi slabejšega, Z.; — im Wachsen hindern: staro drevo topi mlado, Št.-C.; bolezni drevesa v rasti tope, Pirc; — übertreffen, verdunkeln: t. lepoto drugih, Cig.; ta topi onega, dieser sticht weit ab von jenem, Cig.
trẹ́ti, tárem, (térem), trèm, vb. impf. 1) reiben, Mur., Cig. (T.), nk.; črevelj me tare, Mur.; rak tere nogo ob nogo, Erj. (Izb. sp.); — 2) zermalmen, zerdrücken; orehe t.; čebele t.; s kolesom t.; rädern, Npes.-Cig.; moder kralj hudobne s kolesom tare, Škrinj.-Valj. (Rad); pot t., einen Weg bahnen, Z.; tren pot, ein ausgetretener Pfad, Dict.; — t. se, gedrängt voll sein; vsa hiša se jih tare, pijač se je vse trlo, Ravn.; vse se je trlo ljudi, LjZv.; = gnesti se, Raič (Nkol.); — 3) lan, konoplje t., den Flachs, den Hanf brechen (brecheln); — 4) bedrücken, bedrängen; mrzlica, trešljika me tare, C., Mik.; dete božje tare, das Kind hat die Fraisen, Pjk. (Črt.); tere ga, er ist epileptisch, Mariborska ok.; kuge in bolezni živino tero, Kug.-Valj. (Rad); jeza me tare, der Zorn hat mich ergriffen; skrb, žalost, nadloga me tare; Kdo zna Noč temno razjasnit', Ki tare duha? Preš.; Dušo tre mi žal in bol, Greg.; bližnjega, ubožce t., Škrb., Ravn.-Valj. (Rad); — abtödten; pokorščina vse želje tare in tepta, Rog.-Valj.; to je post, da se človek tare kak dan, Ravn.; — t. se, sich abmühen; t. se s čim, C.; t. se za kaj, sich um etwas kümmern, C.; — 5) t. se, brunften, läufig sein (o kravah), Cig., Rib.-M., C., Ig (Dol.), Notr.
usŕhəł, -hla, adj. = slaboten, bled, nezdrav videti v lice izza kake bolezni, (tudi zdrav človek je "usrhel", ako ga mrazi), Podkrnci-Erj. (Torb.).
vrȃtən 1., -tna, adj. Hals-; vratne bolezni.
zanẹ́miti se, -im se, vb. pf. eig. verstummen: das Bewusstsein verlieren: komaj sem bila tri dni v vročinski bolezni, že sem se bila zanemila, BlKr., UčT.
zaplodíti, -ím, vb. pf. 1) Brut ansetzen, bewirken, dass sich etwas durch Keimung oder Zeugung vermehrt, verpflanzen, Cig.; z. mrčes, plevel; muha v mesu črve zaplodi; z. se, sich einnisten, sich einführen, sich vermehren; plevel se v vinogradu, črvi se v mesu zaplodijo; — (fig.) der Keim zu etwas legen: z. pesni, Let.; greh se zaplodi, C.; z. bolezni, Krankheiten erzeugen, Jan.; — 2) mit angesetzter Brut erfüllen: muhe zaplodijo meso, V.-Cig.
zarȃjati 1., -am, vb. impf. ad zaroditi; erzeugen, Jan.; mehkužnost skoro vse bolezni zaraja, Vrtov.-Jan. (Slovn.); z. se, sich fortpflanzen, Vrtov. (Vin.); — Frucht ansetzen, Jan. (H.).
želǫ̑dčən, -čna, adj. Magen-; želodčne bolezni; gastrisch, Jan.
živȋnski, adj. viehisch; živinska narav, die Bestialität, Cig.; po živinsko, viehisch, bestialisch; — Vieh-; živinski senjem, živinske bolezni; živinski zdravnik, der Vieharzt, V.-Cig., Jan.