eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
bolšíca bolšíce in bôlšica bôlšice samostalnik ženskega spola [bou̯šíca] in [bôu̯šica] STALNE ZVEZE: hruševa bolšica ETIMOLOGIJA: ↑bolha
máčji máčja máčje pridevnik [máčji] STALNE ZVEZE: čmrljeliko mačje uho, mačja bolezen, mačja glava, mačja kuga, mačja meta, mačja trava, mačje oko, mačje uho, mačji aids, mačji jezik, mačji panda, mačji rep FRAZEOLOGIJA: mačji kašelj, To ni mačji kašelj. ETIMOLOGIJA: iz *mačьjьjь, glej ↑mačka
podgánji podgánja podgánje pridevnik [podgánji] FRAZEOLOGIJA: podganja dirka, podganja luknja ETIMOLOGIJA: ↑podgana
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
bôlha -e stil. -é [bou̯ha] ž (ó)
majhen zajedavec z daljšimi zadnjimi nogami: bolha skače; bolha ga grize, pika; imeti, loviti, obirati si bolhe; opikan od bolh / pasja bolha
♦ igr. bolhe družabna igra, pri kateri prožijo igralci okrogle ploščice v posodico; zool. listne bolhe zajedavske žuželke na rastlinah, Psyllidae; povodna bolha droben rakec, ki živi v stoječih vodah, Daphnia pulex
bôlhica -e [bou̯hica] ž (ó)
manjšalnica od bolha: bolhe in bolhice / ekspr. kuža, imaš kaj bolhic
bôlšji -a -e [bou̯šji] (ȏ)
pridevnik od bolha: bolšji pik
peščén -a -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na pesek: peščeno zrno / peščena plaža; peščena pot, steza; peščena tla / peščen (puščavski) vihar / peščena glina / peščena kopel kopel v zdravilnem pesku / peščeni filter filter, napolnjen s peskom2. po barvi podoben pesku: mož s peščenimi brki / uniforma peščene barve
♦ agr. peščena kopel kopel v pesku, ki mu je primešan prašek proti mrčesu; etn. peščena ura priprava za merjenje časa v obliki steklene posode, v kateri se droben pesek v določenem času sesuje, pretoči iz zgornjega dela skozi ozko grlo v spodnji del; papir. peščeni papir močen, trpežen papir s prilepljenimi drobci mletega stekla, kremenovega peska za glajenje; teh. peščeni kalup kalup, izdelan iz peska, navadno kremenovega; zool. peščena bolha bolha, katere oplojena samica se zarije v kožico med prsti in za nohte, Tunga penetrans; navadna peščena osa osa, ki izkoplje rov za gnezdo v pesek, Ammophila sabulosapeščéno prisl.:
peščeno pobarvati; peščeno bled obraz; peščeno rumen
píčiti -im dov. (í ȋ) 1. z zasaditvijo žela v kožo ali z ugrizom in izpustitvijo strupa povzročiti bolečino ali ogroziti zdravje: čebela, kača piči;
osa ga je pičila;
odskočila je, kakor da bi jo gad pičil zelo hitro / mravlja ga je pičila 2. z zasaditvijo sesala v kožo povzročiti boleč, srbeč občutek: komar ga je pičil;
od časa do časa ga je pičila kaka bolha 3. pog. zbosti: pičiti z buciko;
pičiti se z iglo / bolničarka ga je pičila v prst / kaj te briga, kam grem, jo je pičil // prizadeti, užaliti: njegove besede so jo pičile / pičiti s pogledom
● ekspr. le kaj te je pičilo, da odhajaš kaj je vzrok; ekspr. zapustil je delo, kadar ga je pičila kaka muha kadar se mu je zahotelo; kadar ni bil zadovoljen; pog., ekspr. puška nese, kakor jo piči kakršne so okoliščine; pog., ekspr. če me bo pičilo, bom prišel če bom take volje, če se mi bo ljubilo; ekspr. le kaj ga je pičilo, da je take volje kaj neprijetnega ga je doletelo; preg. kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi píčen -a -o:
pičeni del telesa; pičeno mesto ga je srbelo
podgánji -a -e prid. (ȃ)
nanašajoč se na podgane: podganji mladič; podganje gnezdo / podganji rep / slabš.: mož s podganjim obrazom; ima majhne, podganje oči / podganji strup strup za uničevanje podgan
♦ zool. podganja bolha bolha, ki živi v Indiji in Afriki in prenaša povzročitelja kuge, Xenopsylla cheopis
povôden -dna -o prid. (ó)
ki je, se nahaja na vodi ali ob vodi: različne povodne trave / povodne živali
♦ etn. povodni mož po ljudskem verovanju moškemu podobno bitje, ki prebiva v vodi; zool. povodni konj v vodi živeči sesalec z vretenastim trupom in zelo velikim gobcem, Hippopotamus amphibius; povodni kos ptica pevka, ki se potaplja in gnezdi v bližini vode, Cinclus cinclus; povodna bolha droben rakec, ki živi v stoječih vodah, Daphnia pulex
skókica in skôkica -e ž (ọ̑; ō) šalj. 1. bolha: tu lahko dobiš še kako skokico;
skokice in lazice 2. žabica: loviti po mlakah skokice
ugrízniti -em dov. (í ȋ) 1. zasaditi zobe v kaj in jih stisniti z namenom to pojesti: ko je ugriznil kruh, se mu je odlomil zob;
močno ugrizniti / ugrizniti v jabolko / riba je ugriznila vabo // ekspr. pojesti: ni imel kaj ugrizniti 2. z zasaditvijo in s stiskom zob povzročiti komu rano, bolečino: pes je ugriznil otroka;
mačka jo je ugriznila v nogo;
pri padcu se je ugriznil v jezik;
do krvi se ugrizniti / ugriznila se je v ustnico, da se ne bi zasmejala močno je pritisnila zobe na ustnico / bolha, kača ga je ugriznila pičila
● kje si bil pa takrat, ga je ugriznila zbodla; ekspr. ugrizniti v kislo jabolko lotiti se česa neprijetnega, neugodnega; pog., ekspr. zadnji hip se je ugriznil v jezik ni povedal, rekel, kar je hotel; pog., ekspr. že večkrat se je v jezik ugriznil se mu je zgodilo to, kar je prej obsojal pri drugih; ekspr. končno je ugriznil v politiko se je začel ukvarjati s politikougríznjen -a -o:
otrok je ugriznjen
ujésti ujém dov., 2. mn. ujéste, 3. mn. ujedó tudi ujêjo; ujêj in ujèj ujêjte; ujédel ujédla, stil. ujèl ujéla (ẹ́) 1. ekspr. z zlobno, ostro besedo prizadeti koga: če je le mogla, ga je ujedla / sosed seveda ni molčal, ampak ga je ujedel nazaj 2. star. pičiti: kača ga je ujedla v roko / bolha, muha ga je ujedla / ptič te lahko uje v oko kavsne3. star. ugrizniti: ujesti v kos kruha / pes ga je ujedel / lisica je ujedla zajca za nogo 4. zastar. požreti: pazi, da te volk ne uje / živina je ujedla travnik do golega popasla / grem kar sama, strah me ne bo ujedel ne bom umrla od strahu
● star. hudourniki so ujedli gorska pobočja razjedli, izdolbli; star. mraz jih je ujedel do kosti zelo so se premrazili; star. ne bolezen, žalost ga bo ujedla uničila, povzročila njegovo smrt; preg. kragulj kragulja ne uje tisti, ki so navadno v nepoštenih zadevah enakega mišljenja, prepričanja, drug drugemu ne nasprotujejo, ne škodujejoujésti se star.
oslabeti, unesti se: hud kis se uje / po nekaj dneh se je mraz ujedel / njihova jeza se je ujedla / morda se sovražnik sam uje
ujéden -a -o:
ljudje, ujedeni od steklih živali
ukláti ukóljem dov., ukôlji ukoljíte (á ọ́) 1. ekspr. raniti:a) z ugrizom: pes ga je uklal b) z nožem, rezilom: med pretepom ga je nekdo uklal / uklati z nožem 2. nar. pičiti: kača ga je uklala v roko / uklala ga je bolha ukláti se
izgubiti del žive teže zaradi odpadka pri klanju: kunci se zelo ukoljejo; tele se je uklalo za precej kilogramov
Slovenski pravopis
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
bôlha1 -e tudi bôlha -é [u̯h] ž, druga oblika dalje -i -ó -i -ó; -é -á -áma -é -àh -áma; -é -á -àm -é -àh -ámi (ó; ó ẹ́; ó ẹ̑) ~ skače
bôlha2 -e [u̯h] ž (ó) knj. pog. |avtomobil znamke Fiat|
skókica -e in skôkica -e ž (ọ̑; ó; ȏ) šalj. |bolha; žabica|
Sinonimni slovar slovenskega jezika
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024
bôlha -e
ž majhen zajedavec z daljšimi zadnjimi nogami
píčiti -im
dov.koga z zasaditvijo žela v kožo ali z ugrizom in izpustitvijo strupa povzročiti bolečino ali ogroziti zdravje
Slovar slovenskih frazemov
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
múha Frazemi s sestavino múha:
bíti na múhi [kóga],
bíti od múh,
bíti póln múh,
bíti tàm, kjer ni múh,
bíti [vsèh] múh póln,
cépati kot múhe,
délati iz múhe slóna,
dobíti kóga na múho,
iméti na múhi kóga/kàj,
íti na kóga/kàj kot múhe na méd,
jemáti kóga na múho,
kdó/kàj ni on múh,
kot múha v móčniku,
lépiti se na kóga/kàj kot múhe na méd,
módna múha,
múha enodnévnica,
napráviti iz múhe slóna,
naredíti iz múhe kônja,
naredíti iz múhe slóna,
ne bíti od múh,
pádati kot múhe,
pásti na kàj kot múha na méd,
pijàn kot múha,
podrépna múha,
príti kómu na múho,
síten kot [podrépna] múha,
tího, da bi slíšal múho letéti,
ubíti dvé múhi na èn máh,
umírati kot múhe,
vzéti kóga na múho,
znájti se na múhi [kóga]
Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov
Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, prva izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
bolha je sestavina izrazov
Slovenski etimološki slovar³
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
bółha, f. 1) der Floh (pulex irritans); bolha me pika, jé; bolhe loviti; morska b., der Meerfloh (talitrus), Erj. (Z.); b. peščenica, der Sandfloh (sarcopsylla penetrans, Erj. (Z.)); povodna b., der Flohkrebs (gamarus), Cig., Erj. (Z.); prstna b., der Erdfloh (haltica oleracea), Erj. (Z.); (prim. bolhač); — 2) der oberste Weinpressriegel (ein würfelförmiger Holzpflock), C.; — 3) der Kreisel (= volk), C.; — 4) das Weberschiffchen, C.
bołšíca, f. dem. bolha, Jan., Valj. (Rad).
dȃn, dnę̑va, dnę̑, m. 1) der Tag, das Tageslicht; d. se sveti skozi okno, das Tageslicht dringt durch die Fenster ein, Cig.; na d. priti, ans Tageslicht kommen; na d. spraviti; sklenil je to kralju na d. dati, offenbaren, Ravn.; to je jasno kakor beli dan; pri belem dnevi, Mik., = po belem dnevi, LjZv., bei hellichtem Tage; za bele dni ne, = um keinen Preis, C.; d. se dela, es tagt; = d. poka, Cig.; d. se sivi, der Morgen graut, Cig.; dan se je storil, es ist Tag geworden; d. zvoniti, das Morgengeläute ertönen lassen; Predno še daní zvoni, Npes.-Jan. (Slovn.); Čakajte, oj mati vi, Da danove odzvoni, Npes.-Jan. (Slovn.); ko je dnevi zazvonilo, Jurč.; Ko bo petelin k dnevu pel, Npes.-K.; pred dnevom, vor Tagesanbruch; = pred dnem; = do dne, Polj.; z dnevom, mit Tagesanbruch; z dnevom vstati; = za mladega dne, Cig.; velik d. je, es ist hoch am Tage, Cig., C., M., Kr.; bil je velik d., Jurč.; — po dnevi, bei Tage, (= po dne, Npes.-Vraz-Mik.; po dni, Guts., Npes.-Schein.); črez dan, tagsüber; še je dosti dne, es ist noch hoch am Tage; za dne, noch bei Tage, vor Einbruch der Nacht; d. se krajša, daljša, nimmt ab, zu; dan je dalji, kar petelin črez prag skoči, kar bolha zine, = der Tag ist nur um ein Unbedeutendes länger, Cig.; prišel je čas, "ko se dan skozi noč vidi", (= ko je noč zelo kratka), kakor kmet veli, Vrt.; noč ima ušesa, dan pa oči, bei der Nacht kann man gehört, beim Tage gesehen werden, Z.; noč in d., Tag und Nacht; = noč ter dan, Trub.; — tja v en dan, tja v dan, in den Tag hinein, ohne Zweck und Ziel (po nem.); — 2) der Tag (als Zeitabschnitt): vsak dan, täglich; dan na dan, dan za dnevom, Tag für Tag; živeti z dneva na dan, von einem Tage zum andern, Vrt.; v d. in noč, in 24 Stunden, Vrt.; dan hoda, tri dni hoda, eine, drei Tagreisen; en dan hoditi; dva dni; dva cela dneva; (dva cela dni, Dict.); ta dan, an diesem Tage; prej ta dan, tagsvorher; pred božičem ta dan, am Tage vor Weihnachten; tega dne, an diesem Tage; dne petnajstega meseca septembra; petnajstega (dne) kimavca, am 15. September; dan in leto pristaviti, das Datum beisetzen, Cig.; — dober dan! guten Tag! sveti d., der Weihnachtstag; na sveti d., am Weihnachtstage; na sv. Martina dan; tepežni d., der Tag der unschuldigen Kinder; sodnji d., der Tag des Weltgerichtes, der jüngste Tag; rojstni dan, der Geburtstag; vsednji dan, der Werktag, Cig.; dan, der Rechtstag, die Tagsatzung; dan dati, einen Tag ansetzen, Cig., C.; = d. postaviti, Dict.; dan opraviti, die Tagsatzung abthun, Z.; jutri imamo dan, Kr.; imela sta dan, LjZv.; — dan današnji, heutzutage; svoje dni, njega dni, einst (o preteklem, in bodočem času); njega dni je bilo dobro, Jurč.; od njega dni, von je her, Ravn.; tako-le bo njega dni pravo jutro napoknilo, Ravn.; on dan, neulich; ta dan, kürzlich, Polj.; drugi dan, übermorgen, Polj.; to bom pomnil vse svoje žive dni, Zeit meines Lebens; tudi: ves svoj živ dan, Jurč.; za živih dni so gazili ljudem po njivah žito, bei ihren Lebzeiten, Navr. (Let.); na stare dni, im Alter; — 3) dan zemlje, ein Joch Land, Cig.
makacàł, -ála, m. der Hebel; v uganki: črn majhen makacal veliko klado zgane (= bolha), Tolm.-Erj. (Torb.).
skǫ̑kica, f. = bolha: skokice in lazice = bolhe in uši, BlKr.
zę̑łən, -łna, adj. Pflanzen-: zelna bolha, der Pflanzenfloh, Cig.; — krautartig, Cig.; — Kohl-, Kopfkohl-: zelna salata, der Krautsalat, Cig.; zelna uš, die Kohlblattlaus, Cig.
zíniti, zȋnem, vb. pf. den Mund (das Maul, den Rachen) öffnen; zini, da ti v usta pogledam! kar bolha zine = nicht weit, einen Katzensprung, Cig.; — den Mund aufmachen, um zu sprechen, etwas sagen; kadar zine, se zlaže; niti zinil ni; ni besedice zinil; z. ne zna = er kann nicht fünf zählen, Cig.
žəgljáti 2., -ȃm, vb. impf. kitzeln: bolha me žeglja (žiglja), Z.
Slovar stare knjižne prekmurščine
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
bùha -é ž bolha: Buha KM 1780 S, A 2; búha KOJ 1833, 151; Esi se sliši buha AI 1878, 35; pren. edno buhou ti pregányas KM 1796, 59
Slovar Pohlinovega jezika
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
bolha [bóu̯ha]
samostalnik ženskega spolažival bolha, LATINSKO: Pulex irritans
Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
bolha (bolha, bovha) samostalnik ženskega spola
bovha samostalnik ženskega spolaGLEJ: bolha
Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
bolha ž, F5, conyza, -ae, ſive pullicaria, paſje okú, letega ṡeliṡzha ſo ſhtiri ſorte, bolhè, inu ſtinize mory; psyllion, ṡeliṡzhe, bouh ſéme, aliàs Pulicularia; pulex, -cis, bolha; bolhè, pulices; pulicosus, -a, -um, polhin bolh, bolhou
Slovar jezika Janeza Svetokriškega
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
bolha -e ž bolha: kai more shlabishi, inu majnshi biti kakor je ena bauha im. ed., vener Elianus pishe, de v' Indiah is ene deshele bauhè im. mn. vſe ludy ſo bile pregnale (V, 125)
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
bolha -e samostalnik ženskega spola
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
bolha sam. ž ♦ P: 4 (DB 1584, MD 1592, TPo 1595, MTh 1603)
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
bolha -e (bolha, bulha) samostalnik ženskega spola majhen zajedavec z daljšimi zadnjimi nogami; SODOBNA USTREZNICA: bolha
FREKVENCA: 5 pojavitev v 4 delih
Črnovrški dialekt
TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
Slovar govorov Zadrečke doline
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
Slovar bovškega govora
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
Kostelski slovar
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
bolha ► ˈbuxa -e ž
bolhica ► ˈbuxėca -e ž
skokica ► sˈkọkėca -e ž
Število zadetkov: 49