cvetličárna cvetličárne samostalnik ženskega spola [cvetličárna] trgovina, podjetje, ki se ukvarja s prodajo, vzgojo okrasnih rastlin in njihovo uporabo v šopkih, okrasitvah
ETIMOLOGIJA: ↑cvetlica
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
razkáčiti razkáčim dovršni glagol [raskáčiti] 1. ekspresivno zelo razjeziti, razburiti
2. v obliki razkačiti se, ekspresivno zelo se razjeziti, razburiti
ETIMOLOGIJA: iz *kačiti ‛dvigati se, skakati’ (sorodno s ↑skakati), glej ↑kača
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
aeróbni aeróbna aeróbno pridevnik [aeróbni] 1. za katerega je potreben kisik1.1. pri katerem je prisoten kisik
1.2. ki živi, je aktiven ob prisotnosti kisika
2. ki je v zvezi s telesnimi dejavnostmi za krepitev, izboljšanje učinkovitosti srčno-žilnega sistema, pri katerih intenzivneje potekajo procesi, za katere je potreben kisik2.1. ki je namenjen za krepitev, izboljšanje učinkovitosti srčno-žilnega sistema s spodbujanjem teh procesov
STALNE ZVEZE: aerobna stabilnost, aerobni interval, aerobni prag, aerobno kvarjenje, aerobno območje ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. aerob iz frc. aérobie, iz gr. aēr ‛zrak’ + gr. bíos ‛življenje’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
bìk bíka samostalnik moškega spola [bìk] 2. znamenje horoskopa med ovnom in dvojčkom2.1. kdor je rojen v tem znamenju
3. ekspresivno zelo velik in močen moški
4. slabšalno kdor je neumen, omejen ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno osel
STALNE ZVEZE: morski bik FRAZEOLOGIJA: močan kot bik, trenirati kot bik, trmast kot bik, zgrabiti bika za roge, Kamor je šel bik, naj gre še štrik. ETIMOLOGIJA: = cslov. bykъ, hrv., srb. bȋk, rus., češ. býk < pslov. *bykъ, verjetno kot litov. bū̃kas ‛bukač, ptica Botaurus stellaris’ iz ↑bučati; prvotno torej ‛bučeč, hrumeč’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
da1 veznikI. v podredno zloženi povedi 1. v predmetnih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot predmet1.1. v predmetnih odvisnikih uvaja želelno vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot predmet
1.2. v poročanem govoru uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek s poročanjem o povedanem
2. v osebkovih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot osebek2.1. uvaja vrednoteno vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot osebek
3. v prilastkovih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot prilastek
4. v namernih odvisnikih izraža namen dejanja v nadrejenem stavku4.1. v namernih odvisnikih izraža način, kako (naj) poteka dejanje v nadrejenem stavku, da se uresniči dejanje, stanje v podrejenem stavku
5. v načinovnih odvisnikih izraža način, kako (naj) poteka, se (lahko) uresničuje dejanje v nadrejenem stavku5.1. v načinovnih odvisnikih, v zvezi ne da izraža, da dejanje v nadrejenem stavku poteka, se uresničuje brez česa, navadno drugače, kot je običajno, pričakovano
5.2. v načinovnih odvisnikih, v zvezah kot da, kakor da izraža, da dejanje v nadrejenem stavku poteka, se uresničuje, kot da bi bilo dejanje, stanje v podrejenem stavku resnično ali neresnično
6. v posledičnih odvisnikih izraža posledico dejanja, stanja v nadrejenem stavku6.1. v zvezi tako da izraža posledico ali sklepanje, ki izhaja iz dejanja, stanja v nadrejenem stavku
7. v vzročnih odvisnikih izraža vzrok za dejanje, stanje v nadrejenem stavku
8. v zvezah le da, samo da izraža omejevanje, izvzemanje glede na običajno, pričakovano
9. v zvezi samo da izraža, poudarja pogojevanje, nujno prisotnost česa za obstoj dejanja, stanja v nadrejenem stavku9.1. v zvezi samo da izraža, poudarja predpogoj za (hitro) uresničitev dejanja, stanja v nadrejenem stavku
9.2. v zvezi samo da izraža, poudarja pomembnost dejanja v podrejenem stavku, ne glede na to, kaj za svojo uresničitev zahteva
9.3. v zvezi samo da izraža, poudarja pomembnost povedanega, navadno v težki, neugodni situaciji
10. v zvezi češ da ob uvajanju povedanega izraža, poudarja, da gre za besede, mnenje drugega, do katerih je mogoče imeti zadržke
11. v zvezi namesto da izraža, poudarja nasprotje med dejanjema, navadno večjo primernost, zaželenost enega od njiju
II. 1. kot členek izraža (grozeč) ukaz, zahtevo, opozorilo1.1. kot členek izraža ogorčenje, neodobravanje
2. kot členek izraža začudenje, nejevero
3. kot členek izraža podkrepitev trditve
ETIMOLOGIJA: = stcslov., hrv., srb., rus. da < pslov. *da < ide. *doh2- iz ide. *de-, *do- ‛ta’, iz česar je še lat. dōnec ‛dokler’, nem. zu ‛k, pri, do’, angl. to - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
dláka dláke samostalnik ženskega spola [dláka] 1. nitast roževinast izrastek na koži sesalcev
FRAZEOLOGIJA: brez dlake na jeziku, cepiti dlako, do zadnje dlake, iskanje dlake v jajcu, iskati dlako v jajcu, iti za dlako, dlake se naježijo komu, menjati dlako, ne imeti dlake na jeziku, niti za dlako, za dlako ETIMOLOGIJA: = cslov. dlaka ‛koža’ in ‛barva’, hrv., srb. dlȁka < pslov. *dlaka < *tlaka - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
dvój dvója dvóje množilni števnik [dvój] 1. izraža količino, vrednost dve ali dve vrsti česa1.1. pri množinskih samostalnikih izraža táko količino, vrednost in navadno dve vrsti česa
1.2. pri snovnih, skupnih in pojmovnih samostalnikih izraža táko količino, vrednost in poudarja dve vrsti česa
1.3. pri števnih samostalnikih poudarja dve vrsti česa
2. kot samostalnik v obliki dvoje kar je iz dveh enot, dveh vrst, ponuja dve možnosti česa2.1. kot samostalnik, v predložni prislovni zvezi takó, da je vidna prisotnost dveh različnih enot, sestavljenost česa iz dveh delov
FRAZEOLOGIJA: iti na dvoje, v dvoje, življenje v dvoje, V dvoje je lepše. ETIMOLOGIJA: = stcslov. dъvoi, hrv., srb. dvȏj, rus. dvóe, češ. dvojí < pslov. *dъvojь < ide. *du̯oi̯o-, iz česar je še gr. doiós ‛dvojen’, got. twaddjē ‛dva’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
gregorijánski gregorijánska gregorijánsko pridevnik [gregorijánski] STALNE ZVEZE: gregorijanski koledar, gregorijanski koral ETIMOLOGIJA: po papežu Gregorju XIII. (1572–1585)
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
invalíd invalída samostalnik moškega spola [invalít invalída] 1. kdor ima dolgotrajno telesno, duševno okvaro, ki ga zaradi različnih ovir v okolju, neprilagoditev lahko omejuje, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodeloval v družbi
2. ekspresivno kdor je manj sposoben, nesposoben za kaj
STALNE ZVEZE: civilni invalid vojne, delovni invalid, vojaški mirnodobni invalid ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Invalid iz frc. invalide, prvotno ‛nemočen’, to pa iz lat. invalidus iz lat. in.. ‛ne..’ + validus ‛krepak, čvrst’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
máčji máčja máčje pridevnik [máčji] STALNE ZVEZE: čmrljeliko mačje uho, mačja bolezen, mačja glava, mačja kuga, mačja meta, mačja trava, mačje oko, mačje uho, mačji aids, mačji jezik, mačji panda, mačji rep FRAZEOLOGIJA: mačji kašelj, To ni mačji kašelj. ETIMOLOGIJA: iz *mačьjьjь, glej ↑mačka
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
máčkast1 máčkasta máčkasto pridevnik [máčkast] 1. manj formalno ki se počuti slabo, občuti glavobol, slabost kot posledico prekomernega uživanja alkohola1.1. manj formalno ki je posledica prekomernega uživanja alkohola
ETIMOLOGIJA: ↑maček
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
mìš míši samostalnik ženskega spola [mìš] 1. manjši glodalec s koničastim gobcem, zaobljenimi ušesi in daljšim golim repom; primerjaj lat. Mus
2. z dlanjo vodljiva naprava, navadno s tipkami in kolescem, za premikanje kazalca po računalniškem zaslonu in izvedbo ukazov; SINONIMI: miška
STALNE ZVEZE: belonoga miš, gozdna miš, hišna miš, poljska miš, pritlikava miš, slepe miši FRAZEOLOGIJA: igra mačke z mišjo, igrati se mačke in miši (s kom), igrati se s kom kot mačka z mišjo, igrati se slepe miši (s kom, s čim), kot siva miš, moker kot miš, ni ne tič ne miš, reven kot cerkvena miš, siva miš, tih kot miš, tiho kot miš, Ko mačke ni doma, miši plešejo., Mačka miško, miš pšeničko., Ni pomembno, kakšne barve je mačka, pomembno je, da lovi miši., Tresla se je gora, rodila se je miš. ETIMOLOGIJA: = stcslov. myšь, hrv., srb. mȉš, rus. mýšь, češ. myš < pslov. *myšь = stind. mū́ṣ-, gr. mȳ̃s, lat. mūs, alb. mi, stvnem. mūs, nem. Maus, ags. mūs, angl. mouse < ide. *mūs-, to verjetno iz *meu̯s- ‛hitro se premikati’ in ‛krasti’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
míšji míšja míšje pridevnik [míšji] STALNE ZVEZE: mišja mrzlica, mišje uho, mišje ušesce FRAZEOLOGIJA: mišja luknja, mišji korak, nagnati v mišjo luknjo koga, skriti se v mišjo luknjo, za mišjo dlako ETIMOLOGIJA: ↑miš
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
plítev plítva plítvo pridevnik [plítəu̯ plítva plítvo] 1. v nekaterih zvezah v obliki plitvi ki ima od površine proti notranjosti, zlasti v navpični smeri, razmeroma majhno razsežnost; SINONIMI: plitek 1.1. ki ne sega globoko, zajema le manjše področje pod površino; SINONIMI: plitek
2. ki ima manjšo intenzivnost, vpliv
3. ki ima manjšo kapaciteto; SINONIMI: plitek
4. ki zajema le manjši del potencialne celote; SINONIMI: plitek
5. v obliki plitvi ki je v zvezi s fazami spanja, ko človek prehaja iz budnega stanja v spanec in se srčni utrip upočasni, telesna temperatura zniža; SINONIMI: plitek
6. ekspresivno ki ni sposoben, ne želi poglobljeno razmišljati, čustvovati; SINONIMI: ekspresivno plitek 6.1. ekspresivno ki kaže, izraža tako nepoglobljeno razmišljanje, čustvovanje; SINONIMI: ekspresivno plitek
6.2. ekspresivno ki se ne pojavlja v visoki, zadostni stopnji; SINONIMI: ekspresivno plitek
6.3. ekspresivno ki je vsebinsko prazen, nezadosten; SINONIMI: ekspresivno plitek
STALNE ZVEZE: plitvi kras, plitvi relief FRAZEOLOGIJA: imeti plitev žep, plitev žep, s plitvim žepom ETIMOLOGIJA: < *plytvъ iz pslov. *plytъ, glej ↑plitek
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
slépec slépca samostalnik moškega spola [slépəc] 1. kači podoben živorodni kuščar z daljšim trupom rjavkaste barve brez nog; primerjaj lat. Anguis fragilis
2. ekspresivno kdor ima izrazito okvaro vida
3. slabšalno kdor česa ni zmožen, pripravljen videti, dojeti, upoštevati
FRAZEOLOGIJA: še slepec vidi (kaj) ETIMOLOGIJA: ↑slep
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
teologíja teologíje samostalnik ženskega spola [teologíja] 1. veda o bogu, njegovem dojemanju in stvareh, bitjih v odnosu do njega, zlasti v monoteizmu; SINONIMI: bogoslovje
STALNE ZVEZE: biblična teologija, dogmatična teologija, duhovna teologija, fundamentalna teologija, moralna teologija, negativna teologija, pastoralna teologija, politična teologija, sistematična teologija, teologija osvoboditve ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. Theologie in) lat. theologia iz gr. theología, iz gr. theós ‛bog’ + gr. ..logía iz lógos ‛beseda, govor’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
amplitúda amplitúde samostalnik ženskega spola [amplitúda] 1. iz fizike največji odmik nihajoče fizikalne količine od ravnovesne lege
2. razpon, razlika med najvišjo in najnižjo lego, vrednostjo, mero česa, kar se enakomerno ponavlja2.1. skrajna lega, vrednost, mera česa, kar se enakomerno ponavlja
3. ekspresivno spreminjanje, menjavanje, prehajanje iz ene skrajnosti v drugo, zlasti glede na vrednost, kakovost
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Amplitude, angl., frc. amplitude iz lat. amplitūdō ‛širina, velikost, obsežnost’, iz amplus ‛obsežen, zajeten, velik’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
čebelárjenje čebelárjenja samostalnik srednjega spola [čebelárjenje] in [čəbelárjenje] gojenje čebel, zlasti z namenom pridobivanja čebeljih pridelkov
ETIMOLOGIJA: ↑čebelariti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
čudáško prislov [čudáško] 1. takó, da se kaže, izraža različnost v nazoru, vedenju, videzu
2. takó, da se zelo razlikuje od običajnega, znanega
ETIMOLOGIJA: ↑čudaški
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
disléksičen disléksična disléksično pridevnik [disléksičən disléksična disléksično] ki ima motnjo usvajanja jezika, za katero je značilno oteženo branje, pisanje in razumevanje zapisanega; SINONIMI: dislektičen
ETIMOLOGIJA: ↑disleksija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
gírica gírice samostalnik ženskega spola [gírica] 1. zelo majhna morska riba s srebrnkastimi, po hrbtu in zgornjem delu boka temnejšimi luskami; primerjaj lat. Centracanthidae 1.1. navadno v množini ta žival kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv. gȉrica in dalmat. roman. iz lat. gerrēs, girrēs ‛vrsta manjše in malo cenjene morske ribe’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
góbica góbice samostalnik ženskega spola [góbica] 1. navadno ekspresivno goba, zlasti manjša1.1. navadno v množini taka goba kot hrana, jed
2. kar po obliki spominja na manjšo gobo2.1. naprava za ogrevanje zunanjih, zlasti gostinskih prostorov, ki po obliki spominja na gobo
3. manjši prožen, zelo vpojen pripomoček za brisanje, nanašanje
FRAZEOLOGIJA: postriči koga na gobico, postrižen na gobico ETIMOLOGIJA: ↑goba
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
hibríd hibrída samostalnik moškega spola [hibrít hibrída] 1. iz agronomije, iz biologije rastlina, žival, vzgojena s spolnim razmnoževanjem iz dveh organizmov z različno dedno osnovo
2. kar nastane z združenjem značilnosti, funkcij dveh ali več različnih stvari
3. vozilo z dvema ali več različnimi izvori energije za pogon motorja3.1. električni motor takega vozila
4. iz ekonomije vrednostni papir, ki se lahko pretvori iz obveznice v delnico ali kapital
5. slabšalno kdor ima, izkazuje različne, navadno nasprotujoče si (javne) podobe, stališča, zlasti zaradi lastnih koristi; SINONIMI: ekspresivno hermafrodit
STALNE ZVEZE: mehki hibrid, priključni hibrid ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Hybride in lat. hybrida ‛mešanec’, zlasti ‛otrok Rimljana in tujke, svobodnjaka in sužnje’ iz gr. hýbris ‛pohotna nasilnost, razuzdanost’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
jojóbin jojóbina jojóbino pridevnik [jojóbin] ETIMOLOGIJA: ↑jojoba
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
kegljáti kegljám nedovršni glagol [kegljáti] 1. ukvarjati se s športom, pri katerem se s kroglo podira devet kegljev, postavljenih na koncu igralne steze1.1. ukvarjati se s tem športom rekreativno, ljubiteljsko
ETIMOLOGIJA: ↑kegelj
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
kobílica kobílice samostalnik ženskega spola [kobílica] 1. žuželka navadno zelene, rjavkaste barve z večjimi očmi in dolgimi skakalnimi nogami; primerjaj lat. Orthoptera 1.1. navadno v množini ta žival kot hrana, jed
2. navadno ekspresivno kobila, zlasti manjša
3. ploščica na trupu godala ali brenkala, čez katero so napete strune
4. iz pomorstva vzdolžni, nosilni del ogrodja ladje, čolna
STALNE ZVEZE: jamska kobilica, kobilica selka, puščavska kobilica FRAZEOLOGIJA: kot kobilice, skakati kot kobilica ETIMOLOGIJA: ↑kobila
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
koledováti koledújem tudi kolédovati kolédujem nedovršni glagol [koledováti] tudi [kolédovati] hoditi od hiše do hiše in voščiti s petjem, igranjem obrednih pesmi, zlasti med 25. decembrom in 6. januarjem
ETIMOLOGIJA: iz koleda ‛obiskovanje od hiše do hiše med božičem in tremi kralji’, iz slovan. *kolęda, tako kot stcslov. *kolęda ‛novo leto’, hrv., srb. kòleda, koléda ‛koleda, koledovanje’, rus. koljadá ‛koledovanje, božični teden, koledna pesem’, češ. koleda ‛koledna pesem’, prevzeto iz lat. calendae ‛prvi dan v mesecu’, iz calāre ‛klicati’, ker so v antičnem Rimu naznanili začetek meseca z nekaj zaporednimi klici - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
máčka máčke samostalnik ženskega spola [máčka] 1. domača žival z ostrimi zobmi in kremplji ter daljšim repom, ki mijavka in lovi miši, ptiče; primerjaj lat. Felis catus; SINONIMI: maček
2. zver z gosto, navadno večbarvno dlako in vpotegljivimi kremplji, ki lovi zlasti ponoči; primerjaj lat. Felidae
3. ekspresivno privlačna ženska
4. ekspresivno ženska, ki je v čem izkušena, spretna
STALNE ZVEZE: divja mačka, morska mačka, norveška gozdna mačka, perzijska mačka, sabljastozoba mačka, siamska mačka, velika mačka, zamorska mačka, zelena zamorska mačka FRAZEOLOGIJA: gledati se kot pes in mačka, hoditi kot mačka okrog vrele kaše, igra mačke z mišjo, igrati se mačke in miši (s kom), igrati se s kom kot mačka z mišjo, prenašati kaj kot mačka mlade, presti kot mačka, Črne mačke prinašajo nesrečo., Ko mačke ni doma, miši plešejo., Ko mački stopiš na rep, zacvili., Mačka miško, miš pšeničko., Mačke imajo devet življenj., Ni pomembno, kakšne barve je mačka, pomembno je, da lovi miši. ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. mȁčka, slovaš. mačka < slovan. *mačьka iz vabnega klica mac(a) - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
manikíranje manikíranja samostalnik srednjega spola [manikíranje] urejanje nohtov na rokah, navadno z nanašanjem laka in nego obnohtne kože; SINONIMI: manikira, manikura
ETIMOLOGIJA: ↑manikirati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
móknat móknata móknato pridevnik [móknat] 3. ki je posut z moko ali umazan od moke
ETIMOLOGIJA: ↑moka
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
neoprénski neoprénska neoprénsko tudi néoprẹnski néoprẹnska néoprẹnsko pridevnik [neoprénski] tudi [néoprẹnski] ETIMOLOGIJA: ↑neopren
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
nogometášica nogometášice samostalnik ženskega spola [nogometášica] 1. športnica, ki se ukvarja z nogometom; SINONIMI: nogometašinja, neformalno fuzbalerka 1.1. ženska, ki igra nogomet, se z nogometom ukvarja rekreativno, ljubiteljsko; SINONIMI: neformalno fuzbalerka
ETIMOLOGIJA: ↑nogometaš
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
popularizírati popularizíram nedovršni in dovršni glagol [popularizírati] 1. delati, da kaj postane znano, priljubljeno pri razmeroma veliko ljudeh
2. delati, da kaj postane razumljivo, dostopno razmeroma veliko ljudem
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. popularisieren) iz frc. populariser iz ↑popularen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
precedíti precedím dovršni glagol [precedíti] 1. ločiti trdno snov od tekoče s pretakanjem skozi kaj luknjičastega, mrežastega
2. v obliki precediti se ločiti se na trdno in tekočo snov ob pretakanju skozi kaj luknjičastega, mrežastega
3. v obliki precediti se, ekspresivno iti skozi proces presojanja, vrednotenja, odbiranja
FRAZEOLOGIJA: precediti skozi zobe ETIMOLOGIJA: ↑cediti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
róbček róbčka samostalnik moškega spola [rópčək] izdelek iz manjšega kosa blaga ali mehkega papirja zlasti za osebno higieno
FRAZEOLOGIJA: Pripravite robčke! ETIMOLOGIJA: ↑robec
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
rokometáš rokometáša samostalnik moškega spola [rokometáš] športnik, ki se ukvarja z rokometom
ETIMOLOGIJA: ↑rokomet
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
špílati špílam nedovršni glagol [špílati] 1. neformalno sodelovati, ukvarjati se s športom, športno igro, zlasti za več igralcev
2. neformalno z glasbilom ustvarjati, proizvajati glasbo2.1. neformalno oddajati, proizvajati zvok sploh
3. neformalno poustvarjati besedilo, scenarij
4. tudi v obliki špilati se, neformalno poskušati prepričljivo, učinkovito delovati v vlogi, ki odstopa od običajne4.1. tudi v obliki špilati se, neformalno delovati, vesti se, kot da kdo ima določeno lastnost
5. neformalno igrati računalniške igrice
6. neformalno sodelovati v namizni družabni igri s kartami, figurami
8. v obliki špilati se, neformalno delati kaj, vesti se neresno, lahkomiselno, predrzno, brez razmisleka o možnih posledicah8.1. v obliki špilati se, neformalno delati kaj za zabavo, razvedrilo
FRAZEOLOGIJA: špilati frajerja, špilati klovna, kaj ne špila (s kom, s čim) ETIMOLOGIJA: prevzeto iz srvnem. spilen, nem. spielen ‛igrati’, prvotno ‛plesati’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
štrbúnkniti štrbúnknem dovršni glagol [štərbúnkniti] 1. ekspresivno pasti v vodo tako, da se sliši zamolkel zvok1.1. ekspresivno pasti sploh
2. ekspresivno skočiti v vodo
3. ekspresivno zmanjšati se, priti na nižjo stopnjo
ETIMOLOGIJA: ↑štrbunk
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
umirjeválnik umirjeválnika samostalnik moškega spola [umirjeválnik] 1. naprava v kameri, fotoaparatu ali njen del, ki pri zajemanju slike zmanjšuje posledice premikanja, tresljajev
2. priprava za umirjanje česa
ETIMOLOGIJA: iz umirjevati iz ↑umiriti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
žába žábe samostalnik ženskega spola [žába] 1. dvoživka brez repa, z večjo glavo in močnimi nogami s plavalno kožico; primerjaj lat. Anura 1.1. ta žival kot hrana, jed
2. v množini, manj formalno oprijeto, hlačam podobno oblačilo, ki pokriva tudi stopala
3. manj formalno plavanje, pri katerem se z rokami in nogami delajo krožni gibi; SINONIMI: manj formalno žabica
4. manj formalno priprava za utrjevanje tal, terena
5. slabšalno bahav, nadut, aroganten človek ali po videzu neprijeten človek
STALNE ZVEZE: barska žaba, človek žaba, laška žaba, morska žaba, pisana žaba, prava žaba, rjava žaba, volovska žaba, zelena žaba FRAZEOLOGIJA: napihovati se kot žaba, pojesti živo žabo, žabe se bodo zaredile komu v želodcu ETIMOLOGIJA: = cslov. žaba, hrv., srb. žȁba, rus., češ. žába < pslov. *žaba < ide. *gu̯eh1b(h)ah2 iz *gu̯eh1b(h)- ‛sluzast, zdrizast, sluzasta žival’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
drózg drózga samostalnik moškega spola [drósk drózga] 1. večja ptica pevka z rjavkastim perjem po hrbtu in manjšimi temnejšimi lisami po belkastem trebuhu; primerjaj lat. Turdus philomelos; SINONIMI: iz zoologije cikovt
2. iz zoologije manjša ali srednje velika ptica pevka, ki se oglaša s kompleksnimi glasovnimi vzorci; primerjaj lat. Turdidae
STALNE ZVEZE: vinski drozg ETIMOLOGIJA: = cslov. drozgъ < pslov. *drozgъ < ide. *(s)trozdo- tako kot gr. strouthós ‛vrabec’, lat. turdus ‛kos’, stvnem. drōsca(la) ‛drozg’, angl. thrush, verjetno iz *(s)ter- ‛trava, bilka’ + *sed- ‛sedeti’, v prvotnem pomenu *‛na travi sedeč’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
evalvíranje evalvíranja samostalnik srednjega spola [evalvíranje] ocenjevanje, vrednotenje kakovosti, ustreznosti česa glede na zastavljena merila, cilje; SINONIMI: evalvacija
ETIMOLOGIJA: ↑evalvirati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
góbčen góbčna góbčno pridevnik [gópčən] 1. slabšalno ki (rad) veliko govori, navadno vsebinsko prazno, predrzno
2. ekspresivno ki rad govori, navadno spretno, odločno, prepričljivo
ETIMOLOGIJA: ↑gobec
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
górnik2 górnika samostalnik moškega spola [górnik] nizka grmičasta zdravilna rastlina z majhnimi rdečimi plodovi in usnjatimi listi ali del te rastline; primerjaj lat. Arctostaphylos uva-ursi; SINONIMI: iz botanike vednozeleni gornik
STALNE ZVEZE: vednozeleni gornik ETIMOLOGIJA: ↑gora
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
lípovka lípovke samostalnik ženskega spola [lípou̯ka] 1. okrasni grm z dišečimi vijoličastimi ali belimi cvetovi v socvetjih; primerjaj lat. Syringa vulgaris; SINONIMI: majnica, španski bezeg
2. iz botanike drevo s srčastimi listi in dišečimi cvetovi; primerjaj lat. Tiliaceae
ETIMOLOGIJA: ↑lipa
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
prepesnítev prepesnítve samostalnik ženskega spola [prepesnítəu̯ prepesnítve] 1. umetniško, soustvarjalno prevajanje, prevod dela v verzih
2. besedilo, literarno delo, nastalo z delnim preoblikovanjem že obstoječega besedila, motiva, teme, navadno literarnega dela
3. preoblikovanje, aktualizacija umetniškega dela, pri katerih se novo delo upodablja, izraža z drugo umetniško zvrstjo
ETIMOLOGIJA: ↑prepesniti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
spoprijateljíti se spoprijateljím se in spoprijáteljiti se spoprijáteljim se dovršni glagol [spoprijateljíti se] in [spoprijáteljiti se] 1. navezati s kom tesne, zaupne stike
2. ekspresivno zaradi pogoste uporabe spoznati, sprejeti kot svoje
ETIMOLOGIJA: ↑prijatelj
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
šárplanínec šárplanínca samostalnik moškega spola [šárplanínəc] velik dolgodlak pes, navadno temno sive barve, s krepkim telesom in povešenimi uhlji
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz srb. šarplanínac, po Šar planini, goratem področju med Kosovom in Makedonijo - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
zadétek zadétka samostalnik moškega spola [zadétək] 2. dejstvo, da kak predmet prileti, trči na določeno mesto, v določeno stvar2.1. dejstvo, da športni rekvizit, navadno žoga, prileti na določeno mesto, v določeno stvar
2.2. dejstvo, da izstrelek, eksplozivno telo prileti, trči na določeno mesto, v določeno stvar
3. rezultat iskanja po internetu, bazi podatkov, zlasti kot element seznama3.1. ogled spletne strani ali njenega dela, dokumenta
4. izbira dobitne kombinacije številk, rezultatov pri igrah na srečo4.1. dobitek, nagrada pri igrah na srečo, zlasti denarna
5. ekspresivno zaželen, ugoden izid, razplet
6. ekspresivno komur se pripisuje izrazito pozitivne lastnosti
7. neformalno kdor je pod vplivom mamil
STALNE ZVEZE: častni zadetek, organski zadetek, zlati zadetek FRAZEOLOGIJA: zadetek v polno ETIMOLOGIJA: ↑zadeti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.