bláznica -e ž (ȃ) - 1. zastar. bolnica za duševne bolezni: poslali so ga v blaznico / ekspr. ta je zrel za blaznico
- 2. ekspr., redko zmeda, nered: pri nas je prava blaznica
- 3. zastar. duševno bolna ženska
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bolézen -zni ž (ẹ̑) - 1. motnja v delovanju organizma: bolezen se prenaša z dotikom ali z izmečki; nalesti se bolezni; dobiti bolezen; kakšno bolezen pa ima; ozdraviti, preboleti bolezen; huda, neozdravljiva, smrtna bolezen; dedna, nalezljiva, poklicna bolezen; duševna bolezen; bolezni dihal, srca; povzročitelj bolezni je virus; bolnica za ženske bolezni / bolezen se me loteva, se me prijemlje, me napada; bolezen jo je zdelala; nakopati si bolezen / star. francoska bolezen sifilis
// v osmrtnicah po mučni bolezni nas je zapustil naš dragi oče / rastlinske, živalske bolezni
● preg. dolga bolezen, gotova smrt
♦ med. angleška bolezen rahitis; gorska bolezen slabost zaradi zredčenega zraka; kronična bolezen; morska bolezen slabost zaradi guganja ali tresenja; sladkorna bolezen; med., vet. Bangova bolezen bruceloza - 2. ekspr. pomanjkljivosti, napake: predaprilske bolezni Jugoslavije / otroška bolezen samoupravljanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bolníca -e [u̯n] ž (í) bolna ženska: bolnica se hitro popravlja;
pogledati k bolnici
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bólnica -e ž (ọ̑) zavod za zdravljenje bolnikov: odpeljali so ga v bolnico;
ležati v bolnici;
otroška, vojaška bolnica;
bolnica za duševne bolezni / partizanska bolnica zasilna bolnica na skritem kraju
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bolníčin -a -o [u̯n] (ȋ) svojilni pridevnik od bolníca: bolničin srčni utrip;
težko bolničino stanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
hospitálen -lna -o prid. (ȃ) knjiž. bolničen, bolnišničen: hospitalno zdravljenje / hospitalni zavod bolnica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
hropéti -ím nedov., tudi hrôpel (ẹ́ í) - 1. dihati z grgrajočimi, piskajočimi glasovi: bolnica je hropela in lovila sapo; brezoseb. v prsih mu hropi
● ekspr. hropela je nerazločne besede hropeče govorila - 2. ekspr. dajati hropenju podobne glasove: lokomotiva hropi
hropé: prsi so se mu hrope vzdigovale
hropèč -éča -e: ležal je težko hropeč; hropeči ranjenci; prisl.: hropeče dihati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
klimaktêričen -čna -o prid. (é) nanašajoč se na klimakterij: klimakterični znaki;
klimakterične težave / klimakterična bolníca
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
klíničen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na kliniko: klinični pregled;
klinične preiskave / klinični oddelek za nalezljive bolezni; klinična bolnica bolnica, ki združuje več klinik / ekspr. značaje je opisoval s klinično natančnostjo z veliko
♦ med. klinična diagnoza; klinična smrt stanje, ko preneha dihanje, oživljenje pa je še mogoče; psiht. klinična psihologija psihologija, ki proučuje duševno problematične ali ogrožene ljudiklínično prisl.: pacient je bil klinično že mrtev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
klíničniSSKJ -a -o prid. (í) klínični cénter -ega -tra in cênter -tra m (í, ẹ̄; ē)
bolnica, ki združuje več klinik; klinična bolnišnicaSSKJ, KC1 univerzitetni klinični center; urgenca kliničnega centra; Z reševalnim vozilom so ga odpeljali v klinični center
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
klínika -e ž (í) bolnica za določeno medicinsko panogo, namenjena tudi znanstvenemu raziskovanju ter pouku: zidajo novo kliniko / zaposlen je na kliniki / dermatološka, infekcijska, interna, očesna, otroška, stomatološka klinika; klinika za čeljustno kirurgijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
lazarét -a m (ẹ̑) - 1. zasilna vojaška bolnica v bližini bojišča; poljska bolnica: prenesti ranjence v lazaret; šolo so spremenili v lazaret
- 2. nekdaj bolnica, zlasti za nalezljive bolezni: lazaret za gobave
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
leprozórij -a m (ọ́) knjiž. bolnica za gobavce: osamiti bolnika v leprozoriju
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
medléti -ím [med in məd] nedov., tudi medlì (ẹ́ í) knjiž. - 1. izgubljati zavest: mati na grobu vzdihuje in medli; medlela je in ni mogla spregovoriti; medleti od bolečin
- 2. izgubljati moč, slabeti: bolnica je vedno bolj medlela; oče je počasi medlel in hiral / cvetlica, drevo medli hira
// roke jim medlijo; pren. njegovo navdušenje je medlelo in izginjalo - 3. izgubljati močen sijaj, svetlobo: dan je že medlel; mesečina zjutraj medli; zarja medli; sonce je začelo zahajati in medleti; pren., ekspr. zvezda te igralke je že začela medleti
// ekspr. slabo svetiti: redke svetilke na trgu so samo medlele - 4. ekspr. biti malo slišen: nad dolino medli večerni zvon / krik medli v daljavi pojema
- 5. ekspr. biti, nahajati se v neaktivnem stanju: v prazni dvorani medli klavir; ladja že tri dni medli v pristanišču; dolgo je medlela gluha tihota / medleti v siromaštvu in nevednosti
- 6. ekspr., v zvezi s po zelo hrepeneti: doma žena medli po tebi / v daljnem svetu mi srce medli po njej
● knjiž., ekspr. oko mi medli od tvoje lepote zelo sem prevzet; knjiž., ekspr. najini srci medlita v sladki sreči zelo sva prevzeta od sreče
medlèč -éča -e: krik v smrtni grozi medlečega človeka; medleče moči; medleča roka; medleča sveča; vsa medleča se je naslanjala nanj; prisl.: medleče vprašati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
noríšnica -e ž (ȋ) - 1. zastar. bolnica za duševne bolezni: dali so ga v norišnico; norišnica in gluhonemnica
● ekspr. še v norišnico me boš spravil s svojim ravnanjem me spravljaš v veliko jezo, obup - 2. ekspr. zmeda, nered: tam je cela norišnica; kdo bi se znašel v tej splošni norišnici
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
omračênec -nca m (é) knjiž., redko duševno bolan človek, duševni bolnik: bolnica za omračence
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
onesvéščati se -am se nedov. (ẹ́) omedlevati: bolnica se onesvešča;
pogosto se onesveščati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
partizánski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na partizane: partizanski napad;
partizanske akcije;
partizanske enote so napadle okupatorja / partizansko gibanje se je čedalje bolj širilo / partizanske delavnice; na osvobojenem ozemlju so ustanovili partizansko radijsko postajo; partizansko gledališče / partizanski kurir, zdravnik; partizanska bolnica zasilna bolnica na skritem kraju; partizanske pesmi; partizanska spomenica 1941 spomenica organizatorjem ljudske vstaje in borcem narodnoosvobodilnega boja za delovanje, boj od 1941 do 1945; partizansko ime ime, ki ga je dobil, imel v partizanih // Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Slovenije; Pohod po poteh partizanske Ljubljane množična politično-športna prireditev v spomin na zmago nad fašizmom 9. maja 1945
● ekspr. partizanska mama ženska, ki požrtvovalno skrbi za partizane; ekspr. vedeli so, da je hiša partizanska da podpira partizane, sodeluje z njimi
♦ šport. partizanski marš tek na razdaljo 20 do 35 km; voj. partizansko bojevanje bojevanje v sovražnikovem zaledju, za katero so značilni nenadni napadi in izogibanje frontalnim spopadom; prisl.: bojevati se po partizansko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
personál -a m (ȃ) pog., navadno s prilastkom delavci, zaposleni v določeni delovni enoti, organizaciji; osebje: bolnica nima dovolj personala / gostinski personal
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
póljski tudi pôljski -a -o prid. (ọ̑; ó) nanašajoč se na polje 1: poljski pridelki / poljska in hišna dela / poljska pot / poljske in gozdne rastline
● poljski čuvaj kdor ponoči varuje polja določene vasi pred škodo, tatovi in dobiva za to plačilo
♦ bot. poljski mak mak, ki raste kot plevel, Papaver rhoeas; poljska bekica bekica, ki raste po travnikih, Luzula campestris; poljsko grabljišče travniška rastlina z vijoličastimi cveti v glavicah, Knautia arvensis; fiz. električna poljska jakost količina, s katero je določeno električno polje in se dobi s silo na električni naboj; lov. poljska perjad fazani, prepelice; voj. poljski telefon telefonski aparat, ki se uporablja na terenu; poljski top top večjega kalibra, opremljen s kolesi, ki se da vleči z vojaškimi vozili; poljska artilerija artilerija, ki pomaga pehoti in tankom pri operacijah na bojišču; poljska bolnica zasilna vojaška bolnica v bližini bojišča; poljska kuhinja prevozne naprave za pripravljanje hrane v bližini bojišča; zool. poljski brzec brzec, ki ima na zelenih pokrovkah deset belih lis, Cicindela campestris; poljski škrjanec škrjanec s kratkim okroglastim čopom na glavi, Alauda arvensis; poljski vrabec vrabec s čokoladno rjavim temenom in črno liso ob belih ušesih, Passer montanus; poljski zajec; poljska miš
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
porodníšnica -e ž (ȋ) bolnica za porodništvo ali porodniški oddelek v bolnici: rodila je v porodnišnici;
stavba porodnišnice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
pósteljen -jna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na posteljo: posteljni vložek;
posteljne noge;
prednja, zadnja posteljna stranica;
leseno, železno posteljno ogrodje / posteljno perilo rjuhe, prevleke za blazine in za odeje; posteljno pregrinjalo; knjiž. posteljna omarica, posoda nočna omarica, posoda // publ. bolnica nima dovolj posteljnega fonda postelj // evfem. v filmu je veliko posteljnih prizorov prizorov, ki prikazujejo spolno občevanje
♦ tekst. posteljna tkanina tkanina, ki se uporablja za izdelovanje posteljnega perila; zool. posteljna stenica zajedavec na človeku, ki se zadržuje v posteljnini, pohištvu, Cimex lectularius
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
prebíti2 -bíjem dov., stil. prebóm (í ȋ, ọ̄) - 1. biti, ostati kje določen čas: ni se odločil, kje naj prebije počitnice; vsak večer je prebil na sestankih; noč je prebil pri prijatelju; mladost je prebil v domači vasi preživel
// s prislovnim določilom biti določen čas v stanju, kot ga določa samostalnik: noč je prebil v velikem strahu; večji del življenja je prebila v revščini
// biti deležen tega, kar določa sobesedilo: v taborišču so prebili težke dni; prebil je hudo preizkušnjo - 2. nav. ekspr. prenesti, zdržati: težko je prebil ločitev od staršev; mislil je, da ne more prebiti brez nje; človek prebije več, kakor misli / te sramote ne prebijem / brez prtičkov bomo že prebili shajali
// prestati, pretrpeti: pod njegovo oblastjo so ljudje mnogo prebili
● star. bolnica je prebila je umrla; knjiž. z njo se ne da prebiti se je ne da prenašati, trpeti
prebít -a -o: vstati po prebiti pljučnici; na Dunaju prebita leta; na obrazu se ji pozna prebito trpljenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
prezasésti -sédem dov., stil. prezasèl prezaséla; nam. prezasést in prezasèst (ẹ́ ẹ̑) gled., navadno v zvezi prezasesti vlogo zamenjati igralca, ki je bil izbran za kako vlogo: vlogo bo treba prezasesti;
žarg. prezasesti igralcaprezaséden -a -o - 1. deležnik od prezasesti: ta vloga je bila večkrat prezasedena
- 2. preveč zaseden: prezasedena bolnica; prezasedene ladje / pog. biti prezaseden z delom prezaposlen, preobremenjen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
preživéti -ím dov., prežível (ẹ́ í) - 1. biti, ostati kje določen čas: mladost je preživel v domačem kraju; kje ste preživeli nedeljo; otroci so preživeli počitnice pri teti / z njim je preživela prijetno popoldne
// biti določen čas v stanju, kot ga določa samostalnik: mladost je preživel v revščini; noč smo preživeli v strahu, kaj bo / ekspr. nedeljo je preživel ob knjigi vso nedeljo je bral, študiral
// biti deležen tega, kar določa sobesedilo: preživel je lepe, težke čase; preživeti veliko hudega / koliko sramote je preživel zaradi nje - 2. ostati živ do konca trajanja česa: nesrečo so preživeli trije potniki; bolnica operacije ni preživela / noči ne bo preživel / te izgube ne bom preživel prenesel
// nepreh. dobili so jesti samo toliko, da so preživeli ostali živi
// ekspr. drevo ni preživelo hude zime
// živeti dlje kot kdo drug: oče je preživel sina; vse nas boš preživel / ekspr. njegovo delo bo preživelo naš čas - 3. neustalj. preživiti: težko je preživel veliko družino; preživeti se z inštrukcijami
preživéti se postati nesodoben, zastarel: taka miselnost se je že preživela
preživèl in preživél -éla -o: misliti na preživele čase; preživeli nazori; preživeli potniki; sam.: skrb za preživele; to je nekaj preživelega
prežívljen -a -o: preživljeni načini dela
preživét -a -o: taki postopki so že preživeti; v rojstnem kraju preživeta mladost; sam.: to je nekaj preživetega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
psihiátričen -čna -o prid. (á) nanašajoč se na psihiatre ali psihiatrijo: psihiatrični pregled / psihiatrična terapija / psihiatrična bolnica, klinika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
rákavec -vca m (á) ekspr. rakav človek: zdraviti rakavce;
bolnica za rakavce
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
sanatórij -a m (ọ́) - 1. v nekaterih državah zdravstvena ustanova za zdravljenje bolnikov z določenimi, zlasti kroničnimi boleznimi: poslali so ga v sanatorij; sanatorij za duševne bolezni, tuberkulozo; sanatorij na morju, v hribih
- 2. nekdaj manjša bolnica s stalnim hišnim zdravnikom in možnostjo izbire zdravnikov specialistov: sanatorij Emona v Ljubljani
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
špitál -a [au̯] m (ȃ) - 1. nižje pog. bólnica: zaradi rane na nogi je bila v špitalu
- 2. zastar. sirotišnica, ubožnica: ko so mu vsi pomrli, so ga dali v špital
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
ujásniti se -im se in ujasníti se -ím se dov., ujásnil se (ā ȃ; ī í) star. postati (bolj) jasen, razumljiv: njegov nazor se je ujasnil
● star. bolnici se je popolnoma ujasnilo bolnica je postala prisebna, razumna
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
umobólnica -e ž (ọ̑) knjiž. bolnica za duševne bolezni: zdraviti se v umobolnici
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
vrtogláviti -im nedov. (á ȃ) knjiž. - 1. povzročati, da je kdo vrtoglav: visok pritisk ga vrtoglavi; vonj te rastline vrtoglavi ljudi in živali
- 2. s prislovnim določilom opotekaje se premikati, hoditi: bolnica vrtoglavi k oknu
// neenakomerno, neurejeno se gibati v zraku: pajek vrtoglavi med nitmi mreže / letalo vrtoglavi z neba; listi vrtoglavijo proti zemlji neurejeno vrteč se padajo
// brez cilja, reda, nepremišljeno se gibati, tekati sem in tja: otroci vrtoglavijo po dvorišču / množice vrtoglavijo sem in tja / metulj vrtoglavi nad vrtnicami - 3. ravnati nespametno, nepremišljeno: sosedje še bolj vrtoglavijo kot mi / le pleši in vrtoglavi, dokler si še mlad počni neumnosti
- 4. povzročati, da je kdo zmeden: njegovo govorjenje jih vrtoglavi / vrtoglaviti dekle
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
vzglávje -a s (ȃ) - 1. mesto, prostor na ležišču, kjer je glava: bolnica počiva na visokem vzglavju; ob vzglavju postelje je stala nočna omarica / bedeti pri otrokovem vzglavju
- 2. kar se da pod glavo, navadno blazina: zrahljati vzglavje; pod vzglavjem je imela ključe; mehko, nizko vzglavje / narediti si vzglavje iz slame; za vzglavje si podložiti sklenjene roke
● knjiž. vzglavje njive zgornji del; mirna vest je najboljše vzglavje kdor ima mirno vest, mirno spi, živi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
zavésti se zavém se in zavêsti se zavém se dov., 2. mn. zavéste se, 3. mn. zavéjo se in zavedó se; zavédi se zavédite se in zavêdi se zavêdite se in zavedíte se; zavédel se zavédla se in zavêdel se zavêdla se; zavéden (ẹ́; é ẹ́; zavẹ́di zavẹ́dite, zavédi zavédite; zavẹ̄del zavẹ̄dla zavẹ́dli, zavēdel zavédla) neustalj. zbuditi se iz nezavesti, zavedeti se: bolnica se je šele proti jutru zavedla
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
zdravílnica -e ž (ȋ) zastar. bolnica, zdravilišče: odpeljali so ga v zdravilnico
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.