Tiskanje

Ali je pravilno reči »psihičen« ali »psihiatričen« bolnik?

Zanima me, ali je pravilno psihičen ali psihiatričenbolnik.

Zdi se, da bi lahko bilo vseeno, vendar se postavi vprašanje razumevanja, kadar gre za žensko osebo, torej bolníco.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

ambulȃnta -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

astmátični astmátična astmátično pridevnik [astmátični]

1.

ki je v zvezi z astmo

2.

ekspresivno, v obliki astmatičen ki je šibek, slaboten, se hitro izčrpa

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. asthmatisch) iz nlat. asthmaticus, glej ↑astma

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

bábica bábice samostalnik ženskega spola [bábica]

1.

mamina ali očetova mama v razmerju do njunih otrok; SINONIMI: ljubkovalno babi, neformalno, koroško bica, neformalno, primorsko nona, neformalno, štajersko oma

ekspresivno

ekspresivno

ekspresivno

navadno v množini

ekspresivno

;

SINONIMI:

neformalno, primorsko, ekspresivno nona

2.

ženska, ki se poklicno ukvarja z vodenjem porodov

3.

manjša morska riba brez lusk, z močnimi čeljustmi in plosko glavo; primerjaj lat. Blennioidei

FRAZEOLOGIJA: Veliko babic, kilavo dete.
ETIMOLOGIJA: ↑baba

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

bolan -lna prid. bolan: Bolan im. ed. m je, sakaj jeſgubil sdrauje ſvoje dushe ǀ gre Preroka Ahia vuprashat ali nje bolni im. ed. m dol. ſijn bode osdravil ǀ bolna im. ed. ž, inu reuna leshi ǀ Kadar pak otrok bi nagledal v' ozhy tiga bolniga rod. ed. m zhloveka ǀ Kunshten je bil peld ene bolné rod. ed. ž Pershone ǀ ona Moshu bolnimu daj. ed. m nuzh, inu dan ſtreshe ǀ de bi njegoviga hlapza bolniga tož. ed. m ži. oſdravil ǀ Vſmili ſe, vſmili ſe zhes to tudi dolgu bolno tož. ed. ž dusho ǀ ty bolni im. mn. m ludje od lakoti, inu reve ſo konz jemali ǀ pruti tem bolnem daj. mn., inu renenam sholnerjom ǀ jeſt hozhem moj leben vagat sa te bolne tož. mn. m kushne ludy bolni m bolnik: takrat ta bolni im. ed. saupije ǀ pred hisho tiga bolniga rod. ed. sazhne prangat ǀ sazhne tiga bolniga tož. ed. opominat ǀ pomozhniza teh ludij, sdrauje teh bolneh rod. mn. ǀ reunom je pomagal, inu bolnem daj. mn. ǀ veſselje v'Bolneh mest. mn., saKaj nijh sdrauje ſe je perKaſalu bolna ž bolnica: to bolno tož. ed. obhaiat hozhe

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

boleníca, f. = bolnica 1), Mur.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

bolẹ́ti -ím nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

bólnica1 -e ž (ọ̑)
zavod za zdravljenje bolnikov; bolnišnica: odpeljali so ga v bolnico; ležati v bolnici; otroška, vojaška bolnica; bolnica za duševne bolezni / partizanska bolnica zasilna bolnišnica na skritem kraju

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

bolníca2 -e [bou̯nica] ž (í)
bolna ženska: bolnica se hitro popravlja; pogledati k bolnici

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

bólnica -e ž (ọ̑) zdraviti se v ~i v bolnišnici

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

bólnica1 -e ž

GLEJ SINONIM: bolnišnica
GLEJ ŠE: bolnišnica, bolnišnica, bolnišnica, bolnišnica, bolnišnica

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024

bolníca2 -e ž

BESEDNE ZVEZE S SINONIMI:

anoreksična bolnica

astmatična bolnica

duševna bolnica

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024

bolníca1 – glej bolẹ́ti

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

bọ̑lnica2 – glej bolẹ́ti

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

bołníca, f. 1) die Kranke, die Patientin; — 2) bȏłnica, das Krankenhaus, das Spital, Jan., Cig. (T.), Levst. (Nauk), nk.; — stsl., rus.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

bolnica [bou̯níca

] samostalnik ženskega spola

bolna ženska; bolnica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

bolníca

dodatek

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

bolnica ž

geselski sestavek

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

bolnica ► bȯu̯ˈniːca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

bolníčin -a -o [bou̯ničin] (ȋ)
svojilni pridevnik od bolníca: bolničin srčni utrip; težko bolničino stanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

bolník -a [u̯n] m, člov. (í) srčni ~
bolníca -e [u̯n] ž, člov. (í)
bolníčin -a -o [u̯n] (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

bolnišnica gl. bolnica

geselski sestavek / kazalka

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

bulímičen -čna -o (í) zdrav. biti ~
bulímični -a -o (í) ~a bolnica

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

Domače ali prevzeto: »covid-19« ali »kovid 19«

Pred časom sem spraševal glede izgovarjave covida-19, zdaj pa dopolnjujem vprašanje še glede zapisa: najbrž lahko začnemo pisati poslovenjeno kovid, številko pa tudi brez vezaja, saj to olajša sklanjanje (kovida 19)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

grózničen -čna -o tudi grozníčen -čna -o (ọ̑; ȋ) star. ~a bolnica vročična, mrzlična
grózničnost -i tudi grozníčnost -i ž, pojm. (ọ̑; ȋ) star. vročičnost, mrzličnost

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

hipohónder -dra m, člov. (ọ́) ‹namišljeni bolnik›
hipohóndrinja -e ž, člov. (ọ́) ‹namišljena bolnica›

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

hrbteníčar -ja m s -em člov. (ȋ) zdrav. žarg. hrbtenični bolnik
hrbteníčarka -e ž, člov. (ȋ) zdrav. žarg. hrbtenična bolnica
hrbteníčarjev -a -o (ȋ) zdrav. žarg.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

hropéti -ím nedov., tudi hrôpel (ẹ́ í)
1. dihati z grgrajočimi, piskajočimi glasovi: bolnica je hropela in lovila sapo; brezoseb. v prsih mu hropi
● ekspr. hropela je nerazločne besede hropeče govorila
2. ekspr. dajati hropenju podobne glasove: lokomotiva hropi

hropé

:

prsi so se mu hrope vzdigovale

hropèč

-éča -e:

ležal je težko hropeč

hropeči glasovi

prisl.: hropeče dihati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

jétičen jétična jétično pridevnik [jétičən]

1.

ki ima jetiko, kaže znake jetike

2.

v obliki jetični ki je v zvezi z jetiko; SINONIMI: tuberkulozni

3.

kot samostalnik v obliki jetični, jetična kdor ima jetiko; SINONIMI: jetičnik

4.

ekspresivno ki je telesno šibkejši

4.1.

ekspresivno

;

SINONIMI:

ekspresivno invaliden

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz furl. ètic, it. etico < lat. hecticus, to pa iz gr. hektikós ‛stalen, trajen, ki ne poneha (o vročini ali mrzlici)’ iz héksis‛stanje’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

kleptománka kleptománke samostalnik ženskega spola [kleptománka]

ženska, ki zaradi bolezenskega nagnjenja pogosto krade, zlasti manj vredne, zanjo nepotrebne stvari

ETIMOLOGIJA: ↑kleptoman

klimaktêričen -čna -o prid. (é)
nanašajoč se na klimakterij: klimakterični znaki; klimakterične težave / klimakterična bolníca

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

klínika -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

lazarẹ̑t -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

lazarēt, m. bolnica, hiralnica, das Lazareth, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

lazaret -a m lazaret, zasilna bolnica: pride v' tu meſtu Piazenzo, ter najde letu meſtu s' kugo obdanu, grè v' Lazaret tož. ed. ǀ ſenza S. Rocha je od kuge osdravila tudi taiſte, kateri ſo bily v' hishi, inu v' lazaretu mest. ed. saperti (III, 443) ← it. lazzaretto < star. ben. nazareto po imenu beneškega otoka Santa Maria di Nazareth, na katerem je bila v 15. stol. karantenska bolnica za kužne bolezni.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

medléti -ím [medleti in mədleti] nedov., tudi medlì (ẹ́ í) knjiž.
1. izgubljati zavest: mati na grobu vzdihuje in medli; medlela je in ni mogla spregovoriti; medleti od bolečin
2. izgubljati moč, slabeti: bolnica je vedno bolj medlela; oče je počasi medlel in hiral / cvetlica, drevo medli hira / roke jim medlijo; pren. njegovo navdušenje je medlelo in izginjalo
3. izgubljati močen sijaj, svetlobo: dan je že medlel; mesečina zjutraj medli; zarja medli; sonce je začelo zahajati in medleti; pren., ekspr. zvezda te igralke je že začela medleti
// ekspr. slabo svetiti: redke svetilke na trgu so samo medlele
4. ekspr. biti malo slišen: nad dolino medli večerni zvon / krik medli v daljavi pojema
5. ekspr. biti, nahajati se v neaktivnem stanju: v prazni dvorani medli klavir; ladja že tri dni medli v pristanišču; dolgo je medlela gluha tihota / medleti v siromaštvu in nevednosti
6. ekspr., v zvezi s po zelo hrepeneti: doma žena medli po tebi / v daljnem svetu mi srce medli po njej
● knjiž., ekspr. oko mi medli od tvoje lepote zelo sem prevzet; knjiž., ekspr. najini srci medlita v sladki sreči zelo sva prevzeta od sreče

medlèč

-éča -e:

krik v smrtni grozi medlečega človeka

medleče moči

medleča roka

medleča sveča

vsa medleča se je naslanjala nanj

prisl.: medleče vprašati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

norhavz ► ˈnọrxau̯s nọrˈxaːu̯za m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

norišnica ► nȯˈriːšėnca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

onesvéščati se -am se nedov. (ẹ́)
omedlevati: bolnica se onesvešča; pogosto se onesveščati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

osteoporózen -zna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na osteoporozo: osteoporozni zlom; osteoporozna bolnica; zdravljenje osteoporoznih kosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

paciêntka tudi paciéntka -e ž (ē; ẹ̄)
bolnica v odnosu do zdravnika, zdravstvene ustanove: bila je njegova stalna pacientka / pacientka z rakom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

partizánski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na partizane: partizanski napad; partizanske akcije; partizanske enote so napadle okupatorja / partizansko gibanje se je čedalje bolj širilo / partizanske delavnice; na osvobojenem ozemlju so ustanovili partizansko radijsko postajo; partizansko gledališče / partizanski kurir, zdravnik; partizanska bolnica in partizanska bolnišnica zasilna bolnišnica na skritem kraju; partizanske pesmi; partizanska spomenica 1941 spomenica organizatorjem ljudske vstaje in borcem narodnoosvobodilnega boja za delovanje, boj od 1941 do 1945; partizansko ime ime, ki ga je dobil, imel v partizanih / Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Slovenije; nekdaj Pohod po poteh partizanske Ljubljane Pohod po Poti ob žici
● ekspr. partizanska mama ženska, ki požrtvovalno skrbi za partizane; ekspr. vedeli so, da je hiša partizanska da podpira partizane, sodeluje z njimi
♦ šport. partizanski marš tek na razdaljo 20 do 35 km; voj. partizansko bojevanje bojevanje v sovražnikovem zaledju, za katero so značilni nenadni napadi in izogibanje frontalnim spopadom; prisl.: bojevati se po partizansko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

poliklínika -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

póljski2 tudi pôljski -a -o prid. (ọ̑; ó)
nanašajoč se na polje 1: poljski pridelki / poljska in hišna dela / poljska pot / poljske in gozdne rastline
● poljski čuvaj kdor ponoči varuje polja določene vasi pred škodo, tatovi in dobiva za to plačilo
♦ bot. poljski mak mak, ki raste kot plevel, Papaver rhoeas; poljska bekica bekica, ki raste po travnikih, Luzula campestris; poljsko grabljišče travniška rastlina z vijoličastimi cveti v glavicah, Knautia arvensis; fiz. električna poljska jakost količina, s katero je določeno električno polje in se dobi s silo na električni naboj; lov. poljska perjad fazani, prepelice; voj. poljski telefon telefonski aparat, ki se uporablja na terenu; poljski top top večjega kalibra, opremljen s kolesi, ki se da vleči z vojaškimi vozili; poljska artilerija artilerija, ki pomaga pehoti in tankom pri operacijah na bojišču; poljska bolnica in poljska bolnišnica zasilna vojaška bolnišnica v bližini bojišča; poljska kuhinja prevozne naprave za pripravljanje hrane v bližini bojišča; zool. poljski brzec brzec, ki ima na zelenih pokrovkah deset belih lis, Cicindela campestris; poljski škrjanec škrjanec s kratkim okroglastim čopom na glavi, Alauda arvensis; poljski vrabec vrabec s čokoladno rjavim temenom in črno liso ob belih ušesih, Passer montanus; poljski zajec; poljska miš

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

porodnišnica ► pȯrȯdˈniːšn̥ca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

prebíti2 -bíjem dov., stil. prebóm (í ȋ, ọ̄)
1. biti, ostati kje določen čas: ni se odločil, kje naj prebije počitnice; vsak večer je prebil na sestankih; noč je prebil pri prijatelju; mladost je prebil v domači vasi preživel
// s prislovnim določilom biti določen čas v stanju, kot ga določa samostalnik: noč je prebil v velikem strahu; večji del življenja je prebila v revščini
// biti deležen tega, kar določa sobesedilo: v taborišču so prebili težke dni; prebil je hudo preizkušnjo
2. nav. ekspr. prenesti, zdržati: težko je prebil ločitev od staršev; mislil je, da ne more prebiti brez nje; človek prebije več, kakor misli / te sramote ne prebijem / brez prtičkov bomo že prebili shajali
// prestati1, pretrpeti: pod njegovo oblastjo so ljudje mnogo prebili
● star. bolnica je prebila je umrla; knjiž. z njo se ne da prebiti se je ne da prenašati, trpeti

prebít

-a -o:

vstati po prebiti pljučnici

na Dunaju prebita leta

na obrazu se ji pozna prebito trpljenje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

prebíti2 -bíjem dovršni glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol

1.

kdo preživeti kaj pri/s kom / kje / kod / kdaj
Mladost je prebil v domačem kraju.

2.

kdo preživeti kaj
Mladost je prebil v revščini.

2.1.

kdo preživeti kaj
Prebil je lepe čase.

3.

navadno čustvenostno, pešajoče, navadno z nikalnico kdo prestati kaj do konca
Bolnica je prebila operacijo / Bolnica ni prebila operacije.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024

predihávanje samostalnik srednjega spola

1.

iz medicine

umetno izmenjavanje zraka v dihalih med splošno anestezijo, ob nezavesti ali pri prizadetosti pljuč

2.

lajšanje prestajanja porodnih bolečin s pospešenim, intenzivnim dihanjem med popadki

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

prestáti -stánem dovršni glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol

1.

kdo/kaj prebiti kaj / veliko česa
/Po pomoti/pomotoma/ so prestali veliko hudega.

2.

navadno čustvenostno, navadno z nikalnico kdo prebiti kaj do konca
Bolnica je prestala operacijo.

3.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj opraviti kaj / koliko česa 'kako delo, dejanje'
/Uspešno/ je prestal izpit in tečaj.

4.

iz prava kdo/kaj prebiti kaj / veliko česa neprijetnega
Prestal je vse predpisane dneve kazni.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024

preživéti -ím dov., prežível (ẹ́ í)
1. biti, ostati kje določen čas: mladost je preživel v domačem kraju; kje ste preživeli nedeljo; otroci so preživeli počitnice pri teti / z njim je preživela prijetno popoldne
// biti določen čas v stanju, kot ga določa samostalnik: mladost je preživel v revščini; noč smo preživeli v strahu, kaj bo / ekspr. nedeljo je preživel ob knjigi vso nedeljo je bral, študiral
// biti deležen tega, kar določa sobesedilo: preživel je lepe, težke čase; preživeti veliko hudega / koliko sramote je preživel zaradi nje
2. ostati živ do konca trajanja česa: nesrečo so preživeli trije potniki; bolnica operacije ni preživela / noči ne bo preživel / te izgube ne bom preživel prenesel / nepreh. dobili so jesti samo toliko, da so preživeli ostali živi / ekspr. drevo ni preživelo hude zime
// živeti dlje kot kdo drug: oče je preživel sina; vse nas boš preživel / ekspr. njegovo delo bo preživelo naš čas
3. preživiti: težko je preživel veliko družino; preživeti se z inštrukcijami

preživéti se

postati nesodoben, zastarel:

taka miselnost se je že preživela

preživèl

in preživél -éla -o:

misliti na preživele čase

preživeli nazori

preživeli potniki

sam.: skrb za preživele

to je nekaj preživelega

prežívljen

-a -o:

preživljeni načini dela

preživét

-a -o:

taki postopki so že preživeti

v rojstnem kraju preživeta mladost

sam.: to je nekaj preživetega

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

preživéti -ím dovršni glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol

1.

kdo prebiti kaj pri/s kom / kje / kdaj
Mladost je preživel v domačem kraju.

1.1.

kdo prebiti kaj
Mladost je preživel /v revščini/.

1.2.

kdo prebiti kaj / koliko česa
Preživel je lepe čase.

2.

navadno z nikalnico kdo prebiti kaj do konca
Nesrečo so preživeli trije potniki.

3.

kdo/kaj časovno preseči koga/kaj
Oče je preživel sina.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024

sanatọ́rij -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

špitȃł, -la, m. bolnica, das Spital.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

špital ► šˈpitau̯ špiˈtaːla m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

ujásniti se -im se in ujasníti se -ím se dov., ujásnil se (ā ȃ; ī í)
star. postati (bolj) jasen, razumljiv: njegov nazor se je ujasnil
● star. bolnici se je popolnoma ujasnilo bolnica je postala prisebna, razumna

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

vodeníčar -ja m z -em člov. (ȋ) zdrav. žarg. vodenični bolnik
vodeníčarka -e ž, člov. (ȋ) zdrav. žarg. vodenična bolnica
vodeníčarjev -a -o (ȋ) zdrav. žarg.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

vodeníčnik -a m, člov. (ȋ) neobč. vodenični bolnik
vodeníčnica -e ž, člov. (ȋ) neobč. vodenična bolnica
vodeníčničin -a -o (ȋ) neobč.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

vrtogláviti -im nedov. (á ȃ) knjiž.
1. povzročati, da je kdo vrtoglav: visok pritisk ga vrtoglavi; vonj te rastline vrtoglavi ljudi in živali
2. s prislovnim določilom opotekaje se premikati, hoditi: bolnica vrtoglavi k oknu
// neenakomerno, neurejeno se gibati v zraku: pajek vrtoglavi med nitmi mreže / letalo vrtoglavi z neba; listi vrtoglavijo proti zemlji neurejeno vrteč se padajo
// brez cilja, reda, nepremišljeno se gibati, tekati sem in tja: otroci vrtoglavijo po dvorišču / množice vrtoglavijo sem in tja / metulj vrtoglavi nad vrtnicami
3. ravnati nespametno, nepremišljeno: sosedje še bolj vrtoglavijo kot mi / le pleši in vrtoglavi, dokler si še mlad počni neumnosti
4. povzročati, da je kdo zmeden: njegovo govorjenje jih vrtoglavi / vrtoglaviti dekle

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

vzglávje -a s (ȃ)
1. mesto, prostor na ležišču, kjer je glava: bolnica počiva na visokem vzglavju; ob vzglavju postelje je stala nočna omarica / bedeti pri otrokovem vzglavju
2. kar se da pod glavo, navadno blazina: zrahljati vzglavje; pod vzglavjem je imela ključe; mehko, nizko vzglavje / narediti si vzglavje iz slame; za vzglavje si podložiti sklenjene roke
● knjiž. vzglavje njive zgornji del; mirna vest je najboljše vzglavje kdor ima mirno vest, mirno spi, živi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

zavésti se zavém se in zavêsti se zavém se dov., 2. mn. zavéste se, 3. mn. zavêjo se in zavedó se; zavédi se zavédite se in zavêdi se zavêdite se in zavedíte se; zavédel se zavédla se in zavêdel se zavêdla se; zavéden (ẹ́; é ẹ́; zavédi zavédite, zavédi zavédite; zavēdel zavēdla zavédli, zavēdel zavédla)
zbuditi se iz nezavesti, zavedeti se: bolnica se je šele proti jutru zavedla

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.