eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
alpáka1 alpáke samostalnik ženskega spola [alpáka] 1. lami podobna južnoameriška domača žival z dolgim vratom in daljšo volnato dlako; primerjaj lat. Vicugna pacos 1.1. volna te živali ali tkanina iz volne te živali
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. Alpaka in) špan. alpaca iz kečuan. (al)paco iz paco ‛(rdeče)rjav’
bombáž bombáža samostalnik moškega spola [bombáš bombáža] 1. kulturna rastlina z belkastimi, rumenkastimi cvetovi in vati podobnimi vlakni okrog semen, ki raste v tropskih in subtropskih krajih; primerjaj lat. Gossypium; SINONIMI: iz botanike bombaževec 1.1. vlakna okrog semen te rastline kot surovina za blago
1.2. blago iz vlaken te rastline
STALNE ZVEZE: egiptovski bombaž, strelni bombaž ETIMOLOGIJA: prevzeto iz ben. it. bombaso ali furl. bombâs < poznolat. bombax, kar je prevzeto prek gr. pámbaks iz srperz. pambak - več ...
bombážen bombážna bombážno pridevnik [bombážən] ETIMOLOGIJA: ↑bombaž
bombáževec bombáževca samostalnik moškega spola [bombáževəc] iz botanike kulturna rastlina z belkastimi, rumenkastimi cvetovi in vati podobnimi vlakni okrog semen, ki raste v tropskih in subtropskih krajih; primerjaj lat. Gossypium; SINONIMI: bombaž
ETIMOLOGIJA: ↑bombaž
lán lanú in lána samostalnik moškega spola [lán] 1. kulturna rastlina z manjšimi cvetovi na vlaknatih steblih in semeni z visoko vsebnostjo maščob; primerjaj lat. Linum 1.1. vlakna te rastline kot surovina za blago
1.2. lahko, trpežno tkano blago iz vlaken te rastline
STALNE ZVEZE: francoski lan, navadni lan, novozelandski lan ETIMOLOGIJA: = cslov. lьnъ, hrv., srb. lȁn, rus. lën, češ. len < pslov. *lьnъ = gr. línon, litov. lìnas ‛lanovo steblo’ iz ide. *líno-, sorodno stir. lín ‛mreža’, lat. līnum ‛lan’ - več ...
tòp2 tôpa samostalnik moškega spola žensko oblačilo, ki pokriva zgornji del telesa, navadno brez rokavov
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. top, prvotno ‛zgornji del, vrh’
vanílja vanílje; in vanílija samostalnik ženskega spola [vanílja] 1. tropska rastlina vzpenjavka z velikimi, navadno zelenkasto rumenimi listi in cvetovi ter s plodovi v obliki glavic; primerjaj lat. Vanilla 1.1. posušen in fermentiran plod te rastline kot dišava, začimba
1.2. vonj, aroma tega plodu
1.3. barva, odtenek barve cveta te rastline
1.4. manj formalno sladoled z okusom tega plodu
STALNE ZVEZE: burbonska vanilja ETIMOLOGIJA: prevzeto prek it. vaniglia ali nem. Vanille in frc. vanille iz špan. vanilla, iz vaina ‛strok’ < lat. vāgīna v pomenu ‛strok’ - več ...
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
bombáž -a m (ȃ)
semenska vlakna bombaževca, ki se uporabljajo kot tekstilna surovina: predelovati bombaž; očiščen, surov bombaž; egiptovski bombaž; obiranje bombaža; izdelki iz bombaža / gojenje bombaža bombaževca
// pog. tkanina iz te surovine: bombaž se rad mečka
♦ kem. strelni bombaž razstrelivo z veliko rušilno močjo; tekst. dolgovlaknati bombaž
bombážen -žna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na bombaž: bombažno vlakno / bombažna preja, tkanina; bombažna srajca; bombažno platno / bombažna industrija; bombažna predilnica, tkalnica / bombažni nasadi nasadi bombaževca
dolgovláknat -a -o [dou̯gou̯laknat] prid. (ȃ)
ki ima dolga vlakna: preja iz dolgovlaknate volne
♦ tekst. dolgovlaknati bombaž
egrenírati -am nedov. in dov. (ȋ)
tekst. odstranjevati bombažna vlakna s semena: egrenirati bombaž
elastán -a m (ȃ)
tekst. elastično sintetično vlakno, ki se dodaja tkaninam za večjo prožnost: elastan je postal pomemben s pojavom prilegajočega se spodnjega perila in najlonskih nogavic; bombaž z dodatkom elastana
kápok -a m (ȃ)
tekst. svilnato vlakno iz plodov nekaterih tropskih dreves: polniti rešilne pasove s kapokom; bombaž in kapok
kolódijski -a -o prid. (ọ́)
nanašajoč se na kolodij: kolodijske barve / kolodijski bombaž
kratkovláknat -a -o prid. (ȃ)
ki ima kratka vlakna: kratkovlaknata preja
♦ tekst. kratkovlaknati bombaž
kultivírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. načrtno se ukvarjati s pripravo zemlje za rast rastlin: kultivirati polja;
kultivirati peščeno zemljo / človek morja ne kultivira, temveč ga le izkorišča // načrtno se ukvarjati z rastlinami, zlasti v gospodarske namene: kultivirati bombaž, pšenico; kultivirati vinsko trto / kultivirati eksotične rastline 2. knjiž. načrtno se ukvarjati s čim, navadno z namenom doseči boljšo, popolnejšo obliko: pisatelj skrbno kultivira besedo;
kultivirati gibe, glas // načrtno se ukvarjati s čim sploh: kultivirati srednjeveško glasbo, zborovsko petje // krepiti, razvijati, utrjevati: kultivirati svoje sposobnosti / kultivirati otrokov značaj kultivíran -a -o
1. deležnik od kultivirati: kultiviran svet / kultivirana rastlina / pevec s kultiviranim glasom; kultiviran jezik / kultiviran okus
2. ki ima splošno veljavnim načelom, normam, pravilom ustrezajoče lastnosti: bil je pošten in kultiviran; kultivirano dekle / kultivirano vedenje / kultivirana dežela
máko -a in -- m (ȃ)
tekst. dolgovlaknati egiptovski bombaž: presti mako
// pog. tkanina, pletenina iz tega bombaža: mako se dobro pere; v prid. rabi: mako bombaž; mako preja, tkanina
orgánski -a -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na organ 1: organske bolezni, poškodbe;
organske motnje;
delovanje organskih sistemov / organski občutki 2. ki je del žive narave, ki izhaja iz žive narave: organski odpadki;
organsko gnojilo / organski procesi v rastlinah / organska narava 3. pri katerem se uporabljajo samo naravni in naravi prijazni postopki in materiali; ekološki: organska pridelava;
organsko kmetijstvo, vrtnarjenje / pridelovati poljščine z organskim kmetovanjem brez kemikalij / organska arhitektura; organske sončne celice // ki je pridelan, predelan na tak način: organski izdelki, pridelki; organska hrana / organski bombaž; organska kozmetika; organsko usnje / organska zastirka na vrtu; organska hranila 4. kem. nanašajoč se na spojine razen karbonatov, cianidov, ki vsebujejo ogljik: organske baze, kisline;
organska snov, spojina / organsko barvilo / organska kemija kemija, ki proučuje organske spojine5. knjiž. skladen1,
utemeljen: organska povezanost med besedilom in melodijo;
organska rast literature iz življenja;
razbiti organsko zvezo med vodstvom in člani društva / vrt tvori s hišo organsko celoto / do prijateljev je čutil neko organsko sorodnost
♦ ekon. organska sestava kapitala razmerje med proizvajalnimi sredstvi in delovno silo, izraženo količinsko ali vrednostnoorgánsko prisl.:
organsko misliti, rasti; spomenik, organsko povezan z okoljem; organsko prizadet človek; organsko vezano železo
pletênje -a s (é)
1. glagolnik od plesti: ukvarja se s pletenjem; bombaž, volna za pletenje; kvačkanje in pletenje / ročno, strojno pletenje / pletenje košar
2. kar se plete, je spleteno: ko je prišel, je odložila pletenje
podlága -e ž (ȃ)
1. predmet, snov glede na predmet, snov, ki je neposredno na njem: odlepiti znamko od podlage; telo pritiska na podlago; gladka, lesena podlaga / uporabiti revijo za podlago pri pisanju
2. navadno s prilastkom kar bistveno določa, opredeljuje lastnosti, značilnosti česa: to odkritje je podlaga sodobne genetike; ustava je podlaga vsej zakonodaji / njegova govorica ima očitno narečno podlago / gimnazija daje dobro podlago za študij na univerzi predhodno znanje / pisati na podlagi izkušenj; trgovati na podlagi sporazuma
// kar je nujno potrebno za obstoj, razvoj česa: mir je podlaga blaginje; ustvariti podlago za hitrejši gospodarski razvoj / časopis nima trdne finančne podlage; materialna podlaga šolstva se je okrepila
// kar dela, da je kaj logično upravičeno, podprto: ta zakonski člen je podlaga naših zahtev; dati filozofsko podlago moderni kritiki / ta sum nima podlage, je brez podlage je neupravičen, neutemeljen; za tako ravnanje ni nobene podlage razloga, vzroka
3. enakobarvni del predmeta glede na motive, like drugačne barve na njem: podlaga je bela, rože pa so rdeče; s podlago barvno skladen vzorec
4. navadno s prilastkom bistvena sestavina: podlaga te tkanine je bombaž
5. agr. rastlina, na katero se cepi kaka druga rastlina: cepič se je dobro zrasel s podlago / drevesna, trsna podlaga
● pog. na dobro podlago se lahko veliko pije po obilni, dobri jedi; publ. dobiti čir na živčni podlagi zaradi živčnosti, razburjanja; zastar. svilena podlaga suknjiča podloga; na dvajset centimetrov podlage je zapadlo pol metra snega že zapadlega, ležečega snega
♦ ekon. zlata podlaga v nekaterih državah zlato emisijske banke, ki bi s svojo vrednostjo lahko nadomestilo izdani denar
prízmast -a -o prid. (ȋ) prizmatičen: bombaž so stiskali v prizmaste bale
razvlákniti -im dov. (á ȃ) teh. zdrobiti v vlakna: razvlakniti azbest, bombaž;
razvlakniti les razvláknjen -a -o:
umetno usnje iz razvlaknjenih snovi
tŕg -a m (ȓ r̄)
1. navadno odprt prostor, kjer se prodaja in kupuje raznovrstno blago, zlasti živila: trg je dobro založen; iti po solato na trg; na trgu prodajati sadje, zelenjavo; stojnice na trgu / bolšji trg na katerem se prodajajo navadno rabljene stvari; zelenjavni, živilski trg / ribji trg ribja tržnica
// odprt prostor, obdan s stavbami, primeren za sestajanje, zbiranje ljudi: trg se je začel polniti; na trgu se je zbralo več tisoč ljudi; ulice in trgi / hiše na trgu; Trg republike
2. nekdaj naselje, večje od vasi in manjše od mesta, z določenimi značilnostmi obeh: naseliti se v trgu; prebivalci trga; trgi in mesta / ekspr. ves trg govori o tem vsi prebivalci trga
3. kupovanje in prodajanje blaga in storitev glede na ponudbo in povpraševanje: trg se sprošča, umirja; z uvozom vplivati na trg / izdelovati blago za trg / enotni, svobodni trg; finančni trg; knjižni trg; mednarodni, zunanji trg; trg na debelo; trg za bombaž / kapitalski trg del finančnega trga, na katerem se trguje s kapitalom, navadno v obliki delnic, obveznic / dati, ekspr. vreči izdelek na trg v položaj, ki omogoča kupovanje in prodajanje izdelka glede na ponudbo in povpraševanje
4. območje kupovanja in prodajanja blaga in storitev: izgubiti, publ. osvojiti trg; poljedelska država je dober trg za industrijske izdelke / potrebe, prenasičenost trga
● črni trg črna borza; sivi trg nezakonito trgovanje; trg v fevdalizmu naselje s tržnimi pravicami
♦ ekon. obvladati trg; devizni trg; odprti trg dostopen vsem proizvajalcem; prosti trg brez trgovinskih omejitev; skupni trg sodelovanje med državami, ki omogoča trgovino brez carinskih in trgovinskih omejitev; trg delovne sile
tvorívo -a s (í) 1. knjiž. snov, iz katere se kaj dela, izdeluje; gradivo, material: kamenje in glina kot tvorivo za vodno pregrado / bombaž, volna in druga tvoriva // snov, iz katere je kaj narejeno, sestavljeno: tkanini se po tvorivu razlikujeta 2. les. že obdelan, predelan les, namenjen za nadaljnjo predelavo: poraba tvoriv;
surovina, tvorivo in polizdelek / iverna tvoriva
♦ fot. film, fotografska plošča, fotografski papir
Sprotni slovar slovenskega jezika
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
galánga samostalnik ženskega spola1. iz botanike rastlina z aromatično, ingverju podobno koreniko ostrega okusa, po izvoru iz Azije; Alpinia, Boesenbergia rotunda, Kaempferia galanga SINONIMI: galangal1.1 korenika te rastline kot začimba SINONIMI: galangal
preslikáč samostalnik moškega spolatiskan vzorec, nalepka za nanos na oblačilo
ePravopis – Slovenski pravopis
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
UgandaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
polno ime Republika Uganda
IZGOVOR: [ugánda], rodilnik [ugánde]
BESEDOTVORJE: Ugandčan, Ugandčanka, Ugandčanov, Ugandčankin, ugandski
Slovenski pravopis
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
bombáž -a m z -em snov. (ȃ) obiranje ~a; prakt.sp. obleka iz ~a iz bombažne tkanine
dolgovláknat -a -o [u̯g] (ȃ) ~a volna
dolgovláknati -a -o [u̯g] (ȃ) ~ bombaž
dolgovláknatost -i [u̯g] ž, pojm. (ȃ)
egrenírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; egreníranje (ȋ) tekst. kaj ~ bombaž
kratkovláknat -a -o (ȃ) Ta preja je ~a
kratkovláknati -a -o (ȃ) ~ bombaž
kratkovláknatost -i ž, pojm. (ȃ)
máko.. tudi máko prvi del podr. zlož. (ȃ) |egiptovski bombaž| mákobombáž, mákoprêja tudi máko bombáž, máko prêja
prepredèn -êna -o in prepréden -a -o; bolj ~ (ȅ é é; ẹ̑) ~i trakovi; prepreden z/s čim poud. z oblaki ~o nebo |(mrežasto) prekrito|
preprédeni -a -o (ẹ̑) tekst.: ~ bombaž; ~a volna
razvlákniti -im dov. razvláknjen -a; razvláknjenje (á ȃ) kaj ~ bombaž
Sinonimni slovar slovenskega jezika
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024
bombáž -a
m semenska vlakna bombaževca, ki se uporabljajo kot tekstilna surovina
osnôva -e
ž1.
kar bistveno določa, opredeljuje lastnosti, značilnosti česaSINONIMI:
podlaga,
temelj,
filoz. hipostaza,
ekspr. koren,
knj.izroč. korenika,
ekspr. korenina,
knj.izroč. oporišče,
ekspr. oporna točka,
publ. platforma,
zastar. podloga,
knj.izroč. podstat,
knj.izroč. podstava,
knj.izroč. pracelica,
knj.izroč. substrat,
knj.izroč. tloris 2.
kar je nujno potrebno za obstoj, razvoj česa 4.
jezikosl. s pripono razširjeni koren besede 5.
tekst. sistem vzporednih niti, ki so na statvah vzdolžno napete
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: dedna osnova krmna osnova osnova logaritma korenska osnova
prálen -lna -o
povdk. izraža, da se kaj da prati
Slovenski etimološki slovar³
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
bẹ̑ž neskl. prid.
bombástičen -čna prid.
bombȃž -a m
kȋkla -e ž
kotenína -e ž
nȃjlon -a m
pávola -e ž
túnika -e ž
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
bombȃž, m. die Baumwolle, Cig., Jan., nk.; — prim. it. bombagio, Baumwolle.
strẹ́łən, -łna, adj. 1) zum Schießen gehörig, Schieß-; strẹ̑łni prah, das Schießpulver, Cig., Jan., Cig. (T.), Vod. (Izb. sp.), nk.; strelni bombaž, die Schießbaumwolle, Jan., Cig. (T.); strelna lina, die Schießscharte, V.-Cig.; — 2) Pfeil-, Cig.; — 3) zum einschlagenden Blitzstrahl gehörig, Blitz-, Cig., Jan.; — 4) den Kern des Hufes betreffend: strȇłna sušica, die Kernschwinde, Cig.
Slovar stare knjižne prekmurščine
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
pàmuk -a m bombaž: Gda se sád dozori, počijo glávice i pamuk se pokáže AI 1878, 51
Slovar Pohlinovega jezika
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
alušperg [
]
samostalnik moškega spolarastlina gabez, LATINSKO: Symthytum officinale, ali bombaž, LATINSKO: Linum xylinum
bombaža [bombȃža]
samostalnik ženskega spolarastlina bombaž, LATINSKO: Gossypium
pavola [pávola]
samostalnik ženskega spolabombaž, bombažna tkanina
Slovar jezika Janeza Svetokriškega
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
pavolna -e ž bombažna preja: imajo glavo s'glaſha, perſi s'pavolne rod. ed., shelodiz s'poperja (I/1, 134) ← bav. nem. pa(um)wolle ‛bombaž’ in naslonjeno na → volna
Tolkalni terminološki slovar
Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Botanični terminološki slovar
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
dnévno nevtrálna rastlína -- -e -e ž
Geografski terminološki slovar
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
generálni tôvor -ega tovóra m
industríjska rastlína -e -e ž
kmetíjski pás -ega pasú m
kósovno blagó -ega -á s
tekstílna rastlína -e -e ž
Črnovrški dialekt
TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Slovar govorov Zadrečke doline
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Slovar oblačilnega izrazja ziljskega govora v Kanalski dolini
pavmvole pavmvole
samostalnik
Število zadetkov: 62
