Bonifácij -a m z -em oseb. i. (á) |eden od ledenih mož; ime več papežev|Bonifácijev -a -o (á)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Bonifacij VIII.Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [bonifácij ôsmi], rodilnik [bonifácija ôsmega]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Bonifacius -a m osebno lastno ime
Bonifacij:
Bonifacius im. ed. ſj pusti ta restajeni sviniz v'usta liti (I/1, 82) ǀ Eny raishi resbeleni sfiniz ſi ſo puſtili v' garlu liti, kakor Bonifacius im. ed. (IV, 132) ǀ s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … shkofij s. Bonifaciuſa tož. ed. (II, 194 s.) Sv. Bonifácij (672/3–754), nadškof v Mainzu, mučenec
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Izvor priimka »Bone«Zanima me izvor priimka Bone. Učiteljica v osnovni šoli nam je razložila, da je priimek francoskega izvora. Da so pri nas ostali nekateri francoski vojaki po koncu francoske okupacije in se tu poročili. Torej bi veljalo, da je ta priimek na Slovenskem od začetka 19. stoletja (Ilirske province). Ravno tako francoskega izvora naj bi bili priimki Krhne, Može ... in še nekateri.
Nekateri izgovarjajo Bone s širokim e-jem, nekateri pa z dolgim i-jem. Predvidevam, da je največ Bonejev na širšem Goriškem.
Ali se motim in ali nam je učiteljica podala pravo razlago izvora?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
jubilẹ̄j -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
ledén3 -a -o prid. (ẹ̑) 1. ki je iz ledu: sneg je bil pokrit z ledenimi kristali;
ledena ploskev stadiona;
ledene plošče na reki;
na vodi se dela ledena skorja / ledena gora velika gmota ledu, plavajoča po morju; ledene rože cvetlicam podobne tvorbe iz ledu na šipah; od streh visijo ledene sveče podolgovate tvorbe iz ledu / knjiž., ekspr. ladja se je komaj rešila iz ledenega objema // pokrit z ledom: spodrsniti na ledeni cesti; smučišče je ledeno 2. nav. ekspr. ki ima zelo nizko temperaturo: leden curek vode;
voda je ledena / njene roke so ledene / Severno ledeno morje // ki vzbuja, povzroča občutek hudega mraza: ledena burja; pozimi je njegova soba ledena / leden pot mu je stopil na čelo 3. ekspr. ki vsebuje, izraža veliko nenaklonjenost, odklanjanje: odgovoriti z ledenim glasom;
iti z ledenim obrazom mimo;
ošvrkniti z ledenim pogledom;
doživeti leden sprejem;
ledene besede / odnosi med njima so ledeni 4. ekspr. ki se sploh ne da vplivati čustvom: to je leden človek;
prosili so jo, pa je ostala ledena / ukrepati z ledenim mirom; njeno ledeno srce // ki sploh ne izraža čustev: nobena mišica se ni zganila na njegovem ledenem obrazu; pogledati z ledenimi očmi 5. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: leden mraz je nastopil / leden obup, strah; to ga navdaja z ledeno grozo
● ledeni možje ali ledeni svetniki čas zadnjih pomladanskih ohladitev od 12. do 14. maja, ko so na koledarju Pankracij, Servacij, Bonifacij
♦ agr. ledeni drobir umetno pridobljen led v obliki lusk; gastr. ledena bomba slaščica v obliki bombe iz sladoleda; ledena kava kava z dodatkom sladoleda in stepene smetane; geogr. ledena jama kraška jama, v kateri se ohrani led vse leto ali velik del leta; geol. ledena doba starejša doba kvartarja; šport. ledeni stadion ledni stadionledéno prisl.:
od gor je ledeno pihalo; kaj mi je vse to mar, je rekel ledeno; ledeno zavrniti koga; ledeno hladni odnosi; ledeno modra barva svetlo modra z belkastim odtenkom; voda je ledeno mrzla; ledeno mirno pojasniti / v povedni rabi: na pločniku je bilo ledeno; danes je zunaj ledeno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
ledéni možjé -ih móž m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
móž -á m, mn. možjé (ọ̑) 1. poročen moški v odnosu do svoje žene: to je moj mož;
želi si dobrega moža;
dober, hud, nezvest, rajni mož / zakonski mož / čas je, da začneš iskati moža / vzela ga je za moža poročila se je z njim2. dorasel človek moškega spola: si že mož;
ta mož ni moj oče;
skoraj neopazno se je iz dečka razvil mož;
eleganten, lep, mlad, velik mož;
izkušen mož;
značajen mož;
mož petdesetih let, sivih las // nav. ekspr., s prilastkom dorasel človek moškega spola kot nosilec kake dolžnosti, kakega poklica: sestanek vodilnih mož; volilni možje / veliki, znameniti možje / črni možje pogrebniki; občinski mož občinski odbornik; uslužbenec na občini; mož postave policist; možje v modrem policisti3. ekspr., navadno v povedni rabi moški kot nosilec odločnosti, poguma: bodi mož in ne cmera;
ali smo možje ali nismo;
bil je mož, da malo takih;
si kaj moža;
ali je kaj moža v njem;
moža se je izkazal;
to je bil pravi mož / on je figa mož figamož4. vsak izmed organiziranih ljudi, navadno vojak brez čina: skupina je štela petnajst mož;
v boju so izgubili dva moža / bataljon se je boril do zadnjega moža 5. pog., pri žrebanju s kovancem obrnitev kovanca s podobo navzgor: če bo cifra, greva v kino, če bo mož, bova pa študirala / meni je padel mož 6. nar. (poročna) priča: biti komu za moža
● star. moža objeti omožiti se; star. sonce je še za moža visoko videti je, kot bi bilo nad obzorjem za dolžino človekove postave; ledeni možje čas zadnjih pomladanskih ohladitev od 12. do 14. maja, ko so na koledarju Pankracij, Servacij, Bonifacij; ekspr. slamnati mož strašilo na njivah, ki ponazarja človeka, narejeno iz slame; sneženi mož iz snega narejena igrača, ki ponazarja človeško postavo; ekspr. biti mož beseda narediti, kar je bilo obljubljeno, rečeno; on je mož dejanj ne govori veliko, ampak hitro, odločno ukrepa; ekspr. stali so mož pri možu tesno skupaj; vsi kot en mož enotno, složno
♦ etn. črni mož otroška igra, pri kateri eden od igralcev, črni mož, lovi druge; divji mož po ljudskem verovanju moškemu podobno kosmato bitje, ki prebiva v gozdu; povodni mož po ljudskem verovanju moškemu podobno bitje, ki prebiva v vodi; gastr. (krompirjev) mož pretlačen krompir in fižol z ocvirki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
možPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlogzakonski partner, zakonec
IZGOVOR: [móš], rodilnik [možá]
BESEDOTVORJE: možev
ZVEZE: povodni mož, ledeni možje
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
móž Frazemi s sestavino móž:
bíti fígamóž,
bíti kot èn móž,
bíti móž beséda,
boríti se do zádnjega možá,
braníti se do zádnjega možá,
delováti kot èn móž,
do zádnjega možá,
kot èn móž,
ledéni možjé,
móž postáve,
móž stárega kopíta,
móž v módrem,
možjé v módrem,
nastopíti kot èn móž,
od pŕvega do zádnjega možá,
ostáti móž beséda,
postáti fígamóž,
postáviti se kot èn móž,
uníčiti do zádnjega možá
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
trijáki -ov m mn. (á ā) nar. čas zadnjih pomladanskih ohladitev od 12. do 14. maja, ko so na koledarju Pankracij, Servacij, Bonifacij; ledeni možje3:
bližajo se trijaki / prišel je še pred trijaki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Vejice pri navajanju enot poštnega naslovaZanima me, kateri zapis je pravilen in zakaj?
Obrazec nam pošljite na naslov Vrbovec, d. d., Pri Vrbi 15, 1000 Ljubljana ali na e-naslov info@vrbovec.si.Obrazec nam pošljite na naslov Vrbovec, d. d., Pri Vrbi 15, 1000 Ljubljana*,** ali na e-naslov info@vrbovec.si.*
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
Vzhodni GotPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime
pripadnik germanskega ljudstva
v množini Vzhodni Goti germansko pleme
IZGOVOR: [u̯shódni gót], rodilnik [u̯shódnega góta]
BESEDOTVORJE: Vzhodnogotov
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.