Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
brázda -e ž (á)
1. pri oranju nastali jarek ali obrnjena zemlja: izorati, obrniti, zastaviti brazdo; rezati brazde; saditi krompir pod brazdo; črne, globoke brazde / vleči brazdo; nar. vola sta počivala med brazdo med oranjem brazde; pren. bridka bolečina reže v dušo globoke brazde
2. brazdi podobna zareza: vrezovati brazde v les; z brazdami preprežen obraz; brazda na dlani črta
♦ bot. brazda vrhnji del pestiča; elektr. brazda na gramofonski plošči sled mehanskega zapisa zvoka; navt. (vodna) brazda sled za ladjo
brázdati1 -am nedov. (ā ȃ) knjiž. 1. delati brazde, orati: ves dan so brazdali na njivi 2. delati brazdi podobne zareze: parnik brazda morje / obraz mu brazdajo temne gube brázdati se biol.
deliti se z brazdanjem: oplojeno jajčece se brazda
brázden -dna -o (ā)
pridevnik od brazda: brazdni grebeni
čópičast in čôpičast -a -o prid. (ọ̑; ȏ)
podoben čopiču: čopičasta oblika
♦ bot. čopičasta brazda; čopičasta plesen plesen, ki ima trosonosce razrasle v obliki čopiča, Penicillium
ílovičast -a -o prid. (í) star. ilovnat: ilovičasta brazda / ilovičasta zemlja
izoráti -ôrjem in -órjem dov., izôrji izorjíte; izorál (á ó, ọ́) 1. z oranjem spraviti iz zemlje: izorati kamenje, kosti / krompir so že izorali 2. z oranjem narediti: izorati brazdo;
pren. skrb mu je izorala gube na obrazu izorán -a -o:
vrane stikajo za izoranimi črvi; izorana brazda;
prim. zorati
jámič -a m (ȃ) nar. jarek1,
brazda: metati gnoj v jamič;
en vol je pri oranju hodil po jamiču, drugi pa po celem
jámljič -a m (ȃ) nar. jarek1,
brazda: metati krompir v jamljič
odòr -ôra m, mest. ed. odôru in odóru (ȍ ó)
nar. zadnja brazda na zgornjem delu njive na pobočju, strmini: nositi zemljo v koših na odor
// prostor, s katerega se je zemlja z oranjem odstranila: na zgornjem delu njiv so nastajali kamniti odori
pestìč -íča m (ȉ í)
bot. ženski spolni organ v cvetu: brazda, vrat pestiča; pestiči in prašniki
♦ strojn. paličasti del orodja za štancanje
rázor -óra m (á ọ́)
pri oranju nastali jarek, ko se ena brazda odreže na levo, druga pa na desno stran: očistiti, poglobiti razor; metati plevel v razor; iti po razoru
● knjiž. ladja je puščala za seboj globok razor brazdo; knjiž. drobni razori na obrazu gube
razoráti -ôrjem in -órjem dov., razôrji razorjíte; razorál (á ó, ọ́) 1. zorati tako, da se odreže ena brazda na levo, druga pa na desno stran: razorati njivo, ogon 2. ekspr. narediti brazdi podobne zareze: vozovi so razorali cesto / skrbi so ji razorale obraz razorán -a -o:
razoran obraz; razorani gorski vrhovi; razorana zemlja
razorávati -am nedov. (ȃ)
1. orati tako, da se odreže ena brazda na levo, druga pa na desno stran: razoravati njivo, ogon
2. ekspr. delati brazdi podobne zareze: divje svinje razoravajo polje / skrbi ji razoravajo čelo
végast -a -o prid. (ẹ́) 1. nepravilno, nezaželeno neraven, zvit: vegast strop;
vegasta deska, streha / vegast rob; vegasta brazda / ekspr.: pokrajina je vegasta; vegasto zemljišče 2. ki zaradi nepravilne, nezaželene neravnosti ne stoji trdno: vegast stol;
vegasta brv;
vegasta skleda / ekspr. vegasti koraki 3. nepravilno, neurejeno nagnjen: vegast križ, plot;
hiša je že vsa vegasta;
vegasta vrata / ekspr. vegasta pisava végasto prisl.:
vrata vegasto visijo
vôden2 -dna -o prid. (ó)
nanašajoč se na vodo: vodna kapljica; vodna para / vodni izvleček izvleček, dobljen z vodo; vodna raztopina / vodni objekt; vodni števec; vodni zbiralnik; vodna črpalka / vodna pipa v orientalskem okolju pipa, pri kateri gre tobakov dim po dolgi cevi skozi posodo z vodo / vodni izvir, tok; vodna gladina / vodne ptice, rastline / vodni promet; vodno gospodarstvo / vodno letalo letalo, ki vzleta in pristaja na vodi; hidroplan; vodno smučanje drsenje po vodni gladini, pri katerem se smučar drži za vrv, ki jo vleče motorni čoln / vodno mesto večje središče z vodnim parkom, z več vrstami vodne zabave / vodna energija energija določene količine površinskih vodnih tokov; vodna moč moč, ki jo ima vodni tok pri padcu
♦ bot. vodna kreša vodna rastlina z razraslim steblom in cveti v socvetju, Nasturtium; vodna kuga vodna rastlina z listi, nameščenimi v vretencih, in dolgopecljatimi cveti, Elodea canadensis; vodna leča vodna rastlina z zelo majhnimi, listom podobnimi stebelci, Lemna; elektr. vodna elektrarna hidroelektrarna; fiz. vodni kalorimeter; friz. vodna ondulacija ondulacija, pri kateri se mokri lasje oblikujejo v določeno pričesko; gastr. vodni žličnik žličnik iz moke, jajc in vode; geogr. vodna jama kraška jama, v kateri teče voda; vodno stanje višina gladine reke, jezera v določenem času glede na povprečje; grad. vodni padec višinska razlika med gladino vode pred vodno napravo in za njo; kem. vodni plin plinasta zmes ogljikovega monoksida in vodika, ki se uporablja kot sintezni in kurilni plin; vodno steklo topno steklo; lov. vodna perjad race, gosi; navt. (vodna) brazda sled za ladjo; vodna črta ravnina, v kateri seka mirna vodna gladina bok ladje; tovorna vodna črta ravnina, v kateri seka mirna vodna gladina bok polno natovorjene ladje; papir. vodni znak v mokro papirno snov vtisnjen znak na bankovcu, pisalnem papirju, viden pri presvetlitvi; pravn. vodno pravo predpisi o uporabi in zaščiti vod; strojn. vodni ris znak za najnižjo varno višino vodne gladine v parnem kotlu; vodni stroji vodne turbine, vodne črpalke; vodna turbina turbina, ki spreminja pogonsko energijo vode v mehansko delo; šport. vodne smuči; teh. vodni plašč prostor med dvema stenama, napolnjen s paro, vodo, za gretje, hlajenje; vodni stolp zaprta betonska ali kovinska posoda na betonskem stebru, stebrih za zbiranje, hranjenje vode; vodna tehtnica kratka letev z vdelano cevko, delno napolnjeno s tekočino, za določanje vodoravne lege; vodno kolo priprava v obliki kolesa z lopatami ali s korci, ki izkorišča vodno energijo za pogon stroja, naprave; um. vodna barva barva, pri kateri se za vezivo uporablja vodna raztopina lepil; zool. vodni pajek pajek, ki živi v zvonasti mreži pod vodo, Argyroneta aquatica; vodni pljučarji; vodna kokoška srednje velika vodna ptica sive barve s črno glavo in črnim vratom; črna liska; sam.:, pog. napravite mi vodno vodno ondulacijo
zakròj -ôja m (ȍ ó) les. pravokotna izdolbina ob robu deske, podboja za dobro, tesno prekrivanje, vezavo konstrukcijskih delov; brazda: izžagati zakroj / spah, vez na zakroj
zazévati -am dov. (ẹ́) 1. priti v stanje, ko se prej prilegajoči se deli ne prilegajo (več): guba na krilu je zazevala;
zaradi izsušitve so okna zazevala / ekspr. čevlji so zazevali, da so bili vidni prsti podplat se je odtrgal od zgornjega dela// razmeroma široko se odpreti: odsunil je vrata, da so nastežaj zazevala / brazda je na široko zazevala // z odprtjem, razmikom česa nastati: na licu mu je zazevala velika rana; s tolikšno silo je zasadil sekiro v tnalo, da je zazevala dolga razpoka / v strehi je zazevala luknja 2. ekspr., s prislovnim določilom pojaviti se z odprtino obrnjen, usmerjen tako, kot nakazuje določilo: pred njim je zazeval prepad / ko je hotel misel zapisati, je papir prazen zazeval vanj; pren. v srcu je zazevala praznina 3. ekspr. široko odpreti usta, kljun: ko je zaslišal novico, je zazeval od presenečenja;
kokoš zazeva od žeje // zazehati: zazeval je in se pretegnil; od dolgega časa je zazeval
● knjiž. dolgo se nista srečala in med njima je zazeval prepad odtujila sta se drug drugemu
Slovenski pravopis
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
brázda -e ž (á) izorati ~o; ~ na dlani črta
odòr -ôra m, mest. ed. odôru in odóru (ȍ ó) pokr. |zadnja zgornja brazda|
Sinonimni slovar slovenskega jezika
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024
brázda -e
ž1.
pri oranju nastali jarek ali obrnjena zemlja
2.
les. pravokotna izdolbina ob robu deske, podboja za dobro, tesno prekrivanje, vezavo konstrukcijskih delov
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: vodna brazda
brázdati1 -am
nedov.kaj delati brazdi podobne zareze
rázor -óra
m pri oranju nastali jarek, ko se ena brazda odreže na levo, druga na desno stran
Slovenski etimološki slovar³
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
brána -e ž
brȃv bravȋ ž
brázda -e ž
brazgotína -e ž
delírij -a m
drọ̑zg -a m
jẹ̑z -a in jezȗ m
jẹ́ža1 -e ž
lẹ́ha -e ž
ozȃra -e ž
razbrázdati – glej brázda
stríči -žem nedov.
vlẹ́či -em nedov.
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
brázda, f. die Furche; globoke brazde delati; polsedmo brazdo pod zemljo ga ima vrag zakopanega, Jurč.; v brazdi komu stati, jemandem Trotz bieten, Z.; vodna b., das Kielwasser, Cig.; — die Gesichtsrunzel, C.; brazde na dlani, Handlinien, Cig.; — die Narbe, (bot., stigma), Cig. (T.); — der Falz, Mur.
brazdáti 2., -ȃm, vb. impf. 1) in einer Flüssigkeit herumwühlen: po vodi z rokami b., Št., Dol.; — sudeln, unreinlich mit einer Sache umgehen, Cig., Jan., Dol., Št.; — že zopet brazda = dežuje, jvzhŠt.; — 2) trans. posodo b., unreinlich mit dem Geschirr umgehen, es beschmutzen, C., M., Bes., BlKr.; — 3) hudeln, pfuschen, Jan., C.; — 4) Zotten reißen, Ungebürliches, Ungereimtes reden, Št., Dol.
brázdica, f. dem. brazda.
čabrȗn, m. kdor rad brazda (čabra) po vodi, C.
Slovar stare knjižne prekmurščine
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
brázda -e ž brazda: Brázda KMS 1780, A9; na ménſe brázde k-ſzejjanyi KM 1790, 66; Orzácske szo dúge brázde rezali TA 1848, 108
ízda prisl. še vedno, še zdaj: Jezik je izda vszakojacskoga dobroga nasztávlanya KOJ 1833, VIII; nemajo ednoga obcsinszkoga ravnitela, izda nega med nyimi práve szlo'snoszti KOJ 1845, 70; brázda ſze escse izda zná SIZ 1807, 14; da vnougi Velikási escse izda z-Petrom vlecséjo KOJ 1848, 16; bouvo pout proti Turniscsi preszekati, od stere sze izda tamosnyim trávnikom KOJ 1914, 107; szo vogerszka Goszpoda escse izdáj nej szi zvolili KOJ 1848, 43; Z bratom izdaj v szváji bodoucsi KOJ 1914, 125
Slovar Pohlinovega jezika
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
brazda [brázda]
samostalnik ženskega spolapri oranju nastali jarek; brazda; razor
PRIMERJAJ: razor
kraj [krȁj]
samostalnik moškega spola- konec
- naselje, kraj
- dežela
- pri oranju nastali jarek; brazda
osredek [osrẹ̑dǝk]
samostalnik moškega spolasrednja brazda na njivi
razor [razȍr razọ́ra]
(rozor) samostalnik moškega spolapri oranju nastali jarek; brazda; razor
PRIMERJAJ: brazda
slap [slȃp slapȗ]
samostalnik moškega spola- morska pot, sled za ladjo, čolnom
- slap
Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
brazda samostalnik ženskega spola
Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
brazda ž, F7, arula, ena v'podobi ene braṡde votlina, ena brusda, ali votlina v'Cerqui; colliquiae, -arum, vodene braṡde, vodeni jamizhi; imporcare, na nyvi braṡde délati, orati, naſjati; lira, -ae, braṡda, tudi v'mei nyvami jamizh de ſe voda odtéka; novalia, braṡde; sulcare, orati, braṡde délati; sulcus, -ci, jamizh, braṡda; prim. bruzda2
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
brazda -e samostalnik ženskega spola
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
brazda sam. ž ♦ P: 6 (TPs 1566, DJ 1575, TkM 1579, DPr 1580, DB 1584, MTh 1603)
Kamnarski terminološki slovar
Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
brázda -e ž
četŕtkróžna brázda -e -e ž
króžna brázda -e -e ž
ležéča brázda -e -e ž
obválj -a m
pásni kót -ega -a m
pokônčna brázda -e -e ž
pošévna brázda -e -e ž
rávna brázda -e -e ž
segmêntna brázda -e -e ž
viséča brázda -e -e ž
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
brazda -e samostalnik ženskega spola pri oranju nastali jarek ali obrnjena zemlja; SODOBNA USTREZNICA: brazda
FREKVENCA: 14 pojavitev v 6 delih
Farmacevtski terminološki slovar
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
Botanični terminološki slovar
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
brázda -e ž
cíngulum -a m
črtálasta brázda -e -e ž
dískasta brázda -e -e ž
ênodélna brázda -e -e ž
glavíčasta brázda -e -e ž
króglasta brázda -e -e ž
krpáta brázda -e -e ž
nítasta brázda -e -e ž
perésasta brázda -e -e ž
sedéča brázda -e -e ž
stígma -e ž
súlkus -a m
vèčdélna brázda -e -e ž
Čebelarski terminološki slovar
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
Geološki terminološki slovar
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
ambulakrálna brázda -e -e ž
Egêjska brázda -e -e ž
prelómni járek -ega -rka m
radiométrična brázda -e -e ž
sifonálna brázda -e -e ž
tektónska brázda -e -e ž
tektónski járek -ega -rka m
vzorčeválna brázda -e -e ž
Geografski terminološki slovar
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
lavínska brázda -e -e ž
plazôvna brázda -e -e ž
rázor razóra m
Črnovrški dialekt
TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
Slovar govorov Zadrečke doline
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
Slovar bovškega govora
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
Kostelski slovar
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
brazda ► bˈraːzda -e ž
jamič ► ˈjaːmič -a m
Število zadetkov: 97