brazgotína -e ž (í) zarastlina, sled na koži po zaceljeni rani: ostala mu je globoka brazgotina; rdeča, vidna brazgotina; brazgotina na obrazu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

brazgotínica -e ž (í) manjšalnica od brazgotina

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

brazgotíniti se -im se nedov. (í ȋ) nav. 3. os., med. celiti se tako, da nastaja brazgotina: rana se brazgotini

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

brazgotínski -a -o (ȋ) pridevnik od brazgotina: brazgotinsko tkivo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

grdíti -ím nedov. (ī íknjiž.  
  1. 1. grdo, slabo govoriti o kom: ljudje te bodo grdili in prezirali; grdili so našo domovino; grdi jo pri sosedih
    // grajati, karati: učitelj nas je upravičeno grdil; grdila jih je, da so umazanci
  2. 2. kaziti, kvariti: nos ji je grdila rdečkasta brazgotina

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

hrápa -e ž (á) star. izboklina, brazgotina: bila je bele polti brez vsake hrape

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

obraslíka -e ž (í) nar. koroško brazgotina: obraslika na roki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

obrásnik -a (ȃ) nar. tolminsko brazgotina: ostal mu je globok obrasnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

obrástek -tka (ȃ) 
  1. 1. gozd. kar zraste, požene iz starega tkiva: obrastki na steblu
  2. 2. nar. brazgotina: od rane mu je ostal globok obrastek; obrastek na licu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

obrastlína in obraslína -e ž (í) redko brazgotina: na vratu je imela obrastlino

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

obrónek -nka (ọ̑) 
  1. 1. obrobni, skrajni del česa: ta rastlina raste na obronkih gozdov; obronek mesta, vasi; obronki Gorjancev; pren. vse to je čutil nekje na obronku svoje notranjosti
  2. 2. knjiž. strmi del med (delno) vodoravnimi ploskvami pri terasastem svetu; ježa: skriti se za obronek / kosa se je ves čas zadevala ob skale in obronke / drevje je pokrivalo obronek hriba pobočje
  3. 3. knjiž. brazgotina: po rani mu je ostal obronek / obronek od udarca / krvav obronek na čelu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

obrúnek -nka (ȗ) knjiž. brazgotina: po rani mu je ostal obrunek; obrunek na obrazu / na glavi je imel obrunek, ker se je zadel ob mizni rob
 
bot. listni obrunek mesto na steblu, mladiki, kjer je odpadel list

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

ogrdíti -ím dov., ogŕdil (ī í) 
  1. 1. ekspr. vzeti ugled, osramotiti: ogrdil ga je pred tovariši / ogrditi komu ime
  2. 2. star. umazati, onesnažiti: sobo so precej ogrdili; ogrditi si obleko
  3. 3. star. skaziti, iznakaziti: brazgotina na obrazu jo je ogrdila / to spoznanje ji je ogrdilo njegovo podobo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

podólžen -žna -o [u̯žprid. (ọ̑) vzporeden z daljšo stranjo, osjo predmeta: šiv na nogavicah je podolžen / podolžni vzorec na blagu / podolžni prerez korenine / redko podolžna brazgotina na vratu podolgovata
// vzporeden z daljšo stranjo, osjo drugega predmeta: podolžne deske na mostičku
 
geogr. podolžna dolina dolina, ki poteka v smeri gorovja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

pokazíti -ím dov., pokázil; pokažèn in pokazèn (ī í) 
  1. 1. narediti kaj
    1. a) manj lepo: brazgotina mu je pokazila obraz
    2. b) manj popolno, dovršeno: ilustracije so knjigo pokazile / pazil je, da ne bi pokazil dobrega vtisa
  2. 2. nav. ekspr. povzročiti, da se zmanjša občutek ugodnosti, prijetnosti; pokvariti: njegovo govorjenje je pokazilo večer
  3. 3. star. povzročiti, da kdo nima več pozitivnih lastnosti, zlasti v moralnem pogledu; pokvariti: slaba družba ga je pokazila

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

ponavádi in po navádi prisl. (ȃ) 
  1. 1. izraža ustaljenost dogajanja zaradi pogostnega pojavljanja: ponavadi sedi na tej klopci; bil je že ponavadi malo neresen; spet laže kot ponavadi
  2. 2. izraža značilnost česa zaradi pogostnega pojavljanja: za rano ostane ponavadi brazgotina; v mestih so ulice ponavadi asfaltirane / nebo je v pozni jeseni ponavadi megleno; prim. navada

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

pópek -pka (ọ̑) 
  1. 1. zarodek lista ali cveta: popek se debeli, odpira; drevo že dela, poganja popke; jasminov popek; popki vrtnic / cvetni, listni popek; pren., ekspr. njuna ljubezen je ostala v popku
  2. 2. okrogla brazgotina sredi trebuha, kjer je bila odrezana popkovnica: imeti udrt popek; bolečine okoli popka
    ● 
    ekspr. dekle je še nežen popek zelo mlado; ekspr. ne seže mu niti do popka po kaki pozitivni lastnosti, značilnosti mu ni enak, enakovreden; knjiž., ekspr. takrat je bila Grčija popek sveta središče
    ♦ 
    bot. adventivni ali nadomestni popek ki zraste iz starega tkiva; med. vnetje popka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

skazíti -ím tudi izkazíti -ím dov., skázil tudi izkázil (ī í) 
  1. 1. spremeniti naravno, pravilno obliko česa: bolezen ga je skazila; v pretepu so mu skazili obraz
    // spremeniti prvotno obliko, vsebino česa v slabšo, negativno: skaziti smisel umetniškega dela; stvar se je skazila
  2. 2. narediti kaj
    1. a) manj lepo: brazgotina ji je skazila obraz; od jeze se mu je skazilo lice
    2. b) manj popolno, dovršeno: nova stavba je skazila okolje; neprimeren okvir skazi sliko / ocena iz matematike mu je skazila spričevalo
      // nav. ekspr. povzročiti, da se zmanjša občutek ugodnosti, prijetnosti; pokvariti: skaziti komu veselje; vse nam je skazil; s svojim vedenjem je skazil zabavo
      ● 
      ekspr. kar prime v roke, vse skazi pokvari; star. v taki družbi se bo fant skazil moralno pokvaril; ekspr. načrt se je skazil ponesrečil; ekspr. vino se je skazilo je postalo manj kvalitetno, se je pokvarilo; ekspr. vreme se je skazilo postalo deževno, mrzlo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

vráska -e ž (āstar.  
  1. 1. (kožna) guba: žalost ji je zarezala globoke vraske v obraz
  2. 2. brazgotina: imeti rdečo vrasko na čelu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

zabrazgotíniti se -im se dov. (í ȋ) nav. 3. os., med. zaceliti se tako, da nastane brazgotina: rana se je zabrazgotinila

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

zaskórjiti se -im se dov. (ọ̄ ọ̑) knjiž. prekriti se s skorjo, tršo plastjo: dno lonca se je zaskorjilo; filter se je zaskorjil / brazgotina se je zaskorjila
♦ 
gozd. vrhnje plasti lesa se zaskorjijo otrdijo zaradi zmanjšanja vlage

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Število zadetkov: 21