Slovar slovenskega knjižnega jezika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

brazgotína -e ž (í) zarastlina, sled na koži po zaceljeni rani: ostala mu je globoka brazgotina; rdeča, vidna brazgotina; brazgotina na obrazu
brazgotínica -e ž (í) manjšalnica od brazgotina
brazgotíniti se -im se nedov. (í ȋ) nav. 3. os., med. celiti se tako, da nastaja brazgotina: rana se brazgotini
brazgotínski -a -o (ȋ) pridevnik od brazgotina: brazgotinsko tkivo
grdíti -ím nedov. (ī í) knjiž.  
  1. 1. grdo, slabo govoriti o kom: ljudje te bodo grdili in prezirali; grdili so našo domovino; grdi jo pri sosedih
    // grajati, karati: učitelj nas je upravičeno grdil; grdila jih je, da so umazanci
  2. 2. kaziti, kvariti: nos ji je grdila rdečkasta brazgotina
hrápa -e ž (á) star. izboklina, brazgotina: bila je bele polti brez vsake hrape
obraslíka -e ž (í) nar. koroško brazgotina: obraslika na roki
obrásnik -a m (ȃ) nar. tolminsko brazgotina: ostal mu je globok obrasnik
obrástek -tka m (ȃ) 
  1. 1. gozd. kar zraste, požene iz starega tkiva: obrastki na steblu
  2. 2. nar. brazgotina: od rane mu je ostal globok obrastek; obrastek na licu
obrastlína in obraslína -e ž (í) redko brazgotina: na vratu je imela obrastlino
obrónek -nka m (ọ̑) 
  1. 1. obrobni, skrajni del česa: ta rastlina raste na obronkih gozdov; obronek mesta, vasi; obronki Gorjancev; pren. vse to je čutil nekje na obronku svoje notranjosti
  2. 2. knjiž. strmi del med (delno) vodoravnimi ploskvami pri terasastem svetu; ježa: skriti se za obronek / kosa se je ves čas zadevala ob skale in obronke / drevje je pokrivalo obronek hriba pobočje
  3. 3. knjiž. brazgotina: po rani mu je ostal obronek / obronek od udarca / krvav obronek na čelu
obrúnek -nka m (ȗ) knjiž. brazgotina: po rani mu je ostal obrunek; obrunek na obrazu / na glavi je imel obrunek, ker se je zadel ob mizni rob
♦ bot. listni obrunek mesto na steblu, mladiki, kjer je odpadel list
ogrdíti -ím dov., ogŕdil (ī í) 
  1. 1. ekspr. vzeti ugled, osramotiti: ogrdil ga je pred tovariši / ogrditi komu ime
  2. 2. star. umazati, onesnažiti: sobo so precej ogrdili; ogrditi si obleko
  3. 3. star. skaziti, iznakaziti: brazgotina na obrazu jo je ogrdila / to spoznanje ji je ogrdilo njegovo podobo
podólžen -žna -o [u̯ž] prid. (ọ̑) vzporeden z daljšo stranjo, osjo predmeta: šiv na nogavicah je podolžen / podolžni vzorec na blagu / podolžni prerez korenine / redko podolžna brazgotina na vratu podolgovata
// vzporeden z daljšo stranjo, osjo drugega predmeta: podolžne deske na mostičku
♦ geogr. podolžna dolina dolina, ki poteka v smeri gorovja
pokazíti -ím dov., pokázil; pokažèn in pokazèn (ī í) 
  1. 1. narediti kaj
    1. a) manj lepo: brazgotina mu je pokazila obraz
    2. b) manj popolno, dovršeno: ilustracije so knjigo pokazile / pazil je, da ne bi pokazil dobrega vtisa
  2. 2. nav. ekspr. povzročiti, da se zmanjša občutek ugodnosti, prijetnosti; pokvariti: njegovo govorjenje je pokazilo večer
  3. 3. star. povzročiti, da kdo nima več pozitivnih lastnosti, zlasti v moralnem pogledu; pokvariti: slaba družba ga je pokazila
ponavádi in po navádi prisl. (ȃ) 
  1. 1. izraža ustaljenost dogajanja zaradi pogostnega pojavljanja: ponavadi sedi na tej klopci; bil je že ponavadi malo neresen; spet laže kot ponavadi
  2. 2. izraža značilnost česa zaradi pogostnega pojavljanja: za rano ostane ponavadi brazgotina; v mestih so ulice ponavadi asfaltirane / nebo je v pozni jeseni ponavadi megleno; prim. navada
pópek -pka m (ọ̑) 
  1. 1. zarodek lista ali cveta: popek se debeli, odpira; drevo že dela, poganja popke; jasminov popek; popki vrtnic / cvetni, listni popek; pren., ekspr. njuna ljubezen je ostala v popku
  2. 2. okrogla brazgotina sredi trebuha, kjer je bila odrezana popkovnica: imeti udrt popek; bolečine okoli popka
    ●     ekspr. dekle je še nežen popek zelo mlado; ekspr. ne seže mu niti do popka po kaki pozitivni lastnosti, značilnosti mu ni enak, enakovreden; knjiž., ekspr. takrat je bila Grčija popek sveta središče
    ♦     bot. adventivni ali nadomestni popek ki zraste iz starega tkiva; med. vnetje popka
skazíti -ím tudi izkazíti -ím dov., skázil tudi izkázil (ī í) 
  1. 1. spremeniti naravno, pravilno obliko česa: bolezen ga je skazila; v pretepu so mu skazili obraz
    // spremeniti prvotno obliko, vsebino česa v slabšo, negativno: skaziti smisel umetniškega dela; stvar se je skazila
  2. 2. narediti kaj
    1. a) manj lepo: brazgotina ji je skazila obraz; od jeze se mu je skazilo lice
    2. b) manj popolno, dovršeno: nova stavba je skazila okolje; neprimeren okvir skazi sliko / ocena iz matematike mu je skazila spričevalo
      // nav. ekspr. povzročiti, da se zmanjša občutek ugodnosti, prijetnosti; pokvariti: skaziti komu veselje; vse nam je skazil; s svojim vedenjem je skazil zabavo
      ●       ekspr. kar prime v roke, vse skazi pokvari; star. v taki družbi se bo fant skazil moralno pokvaril; ekspr. načrt se je skazil ponesrečil; ekspr. vino se je skazilo je postalo manj kvalitetno, se je pokvarilo; ekspr. vreme se je skazilo postalo deževno, mrzlo
vráska -e ž (ā) star.  
  1. 1. (kožna) guba: žalost ji je zarezala globoke vraske v obraz
  2. 2. brazgotina: imeti rdečo vrasko na čelu
zabrazgotíniti se -im se dov. (í ȋ) nav. 3. os., med. zaceliti se tako, da nastane brazgotina: rana se je zabrazgotinila
zaskórjiti se -im se dov. (ọ̄ ọ̑) knjiž. prekriti se s skorjo, tršo plastjo: dno lonca se je zaskorjilo; filter se je zaskorjil / brazgotina se je zaskorjila
♦ gozd. vrhnje plasti lesa se zaskorjijo otrdijo zaradi zmanjšanja vlage
Število zadetkov: 21