brég -a m, mn. bregôvi stil. brégi; mest. mn. stil. bregéh (ẹ̑) 1. pas zemlje ob vodi: voda izpodjeda, odnaša breg;
reka je prestopila bregove;
priveslati do brega;
odriniti od brega;
plavati proti bregu;
reka stopi, udari čez bregove;
valovi butajo, pljuskajo ob breg;
nizek, peščen, skalnat breg;
breg jezera, reke / desni breg reke gledano v smeri toka / morski breg / stopiti na breg na kopno, na suho; pren. Ti se ne boš mogla nikoli odtrgati od svojega sveta in je zato bolje, da pretrgaš vse zveze z menoj, ki stojim odločno na nasprotnem bregu (M. Mihelič) 2. nagnjen svet, strmina: hiše so pomaknjene v breg;
stekel je po bregu v dolino;
hud, položen, strm breg / pesn. breg in dol; v breg hoditi, voziti navkreber; postavil si je hišo na bregu na hribu; hiša v bregu na pobočju
● nar. izpod brega gledati jezno, grdo; pog. ima nekaj za bregom nekaj skriva, taji; nekaj skrivaj pripravlja, namerava storiti; preg. tiha voda bregove dere na zunaj tih, miren človek je zmožen storiti kaj nepričakovanega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
brég -a m, mn. bregôvi -ôv tudi brégi -ov, mest. tudi bregéh (ẹ̑)
1. plavati proti ~u; stopiti na ~ |na kopno|; ~ reke; poud. odločno stati na nasprotnem ~u |imeti drugačno mnenje|
2. steči po ~u v dolino; hoditi v ~ |navkreber|; hiša na ~u |na hribu|; hiša v ~u |na pobočju|; poud. imeti kaj za ~om |kaj skrivati, skrivaj pripravljati|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
brẹ̑g, m. 1) das Ufer; morski b., das Meeresufer; proti bregu, landwärts; — 2) der Bergabhang; v breg iti, bergan gehen; hud breg, starke Steigung; po bregeh, an Abhängen, Polj.; — 3) ein (mäßiger) Berg; bregovi in doline; — izpod brega gledati koga, jemanden mit scheelen Augen ansehen, Slom.; — stara brž vidi, kaj ima baba za bregom (was für ein Bedenken das Weib habe), Levst. (Zb. sp.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.