Slovar slovenskega knjižnega jezika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
brezčúten -tna -o prid. (ū) - 1. ki je brez čustev, sočutja: brezčutni, sovražni ljudje; brezčuten je in surov / brezčuten obraz
- 2. ki je duševno otopel, brez volje: brezčuten duševni bolnik
// ki je brez občutljivosti za zunanje dražljaje: ležal je brezčuten in kakor mrtev / brezčutna koža
brezčútno prisl.: brezčutno gledati trpljenje drugih; brezčutno strmeti v strop
mrtvíčiti -im nedov. (í ȋ) - 1. redko delati kaj neobčutljivo, brezčutno; mrtviti: mraz ga je mrtvičil
♦ med. umetno povzročati neobčutljivost posameznih organov; mrtviti - 2. knjiž. povzročati zmanjševanje dejavnosti, delavnosti: razmere ga tesnijo in mrtvičijo
// ekspr. zelo ovirati, oteževati: protislovja mrtvičijo dejavnost organizacije; mrtvičiti osvobodilno gibanje - 3. knjiž. zadrževati, premagovati: mrtvičiti čutnost, telesnost
mrtvíčiti se - 1. ekspr. mučiti se, trpinčiti se: mrtvičil se je v neodločnosti
- 2. rel. spokorno živeti, zatajevati se: v samostanu se je več let najstrožje mrtvičil
mrtvíti -ím nedov. (ī í) - 1. delati kaj neobčutljivo, brezčutno: mraz ji je mrtvil roke / premočna svetloba mrtvi oči / srepi pogled kače jo je mrtvil hromil
♦ med. umetno povzročati neobčutljivost posameznih organov - 2. knjiž. povzročati zmanjševanje dejavnosti, delavnosti: negotovost, nezadovoljstvo ga mrtvi / nesvoboda jim mrtvi duha in voljo
// ekspr. zelo ovirati, oteževati: slabo vzdrževane ceste mrtvijo promet / mrtviti kritiko - 3. knjiž. zadrževati, premagovati: mrtviti strasti
mrtvèč -éča -e: mrtveči strah
omrtvíčiti -im dov. (í ȋ) - 1. narediti kaj neobčutljivo, brezčutno: mraz ji je omrtvičil noge; z udarcem mu je omrtvičil roko
♦ med. umetno povzročiti neobčutljivost posameznih organov - 2. knjiž. povzročiti zmanjšanje dejavnosti, delavnosti: razmere so ga omrtvičile / beda je omrtvičila njegovo življenje; omrtvičiti voljo
// ekspr. zelo zavreti, otežiti: snežni zameti so omrtvičili promet; omrtvičiti osvobodilno gibanje
omrtvíčen -a -o: omrtvičen del telesa; bil je ves omrtvičen od strahu
omrtvíti -ím dov., omŕtvil (ī í) - 1. narediti kaj neobčutljivo, brezčutno: kap mu je omrtvila desno stran / svetloba mu je omrtvila oči
// med. umetno povzročiti neobčutljivost posameznih organov: pred operacijo so mu omrtvili nogo / omrtviti živec - 2. knjiž. povzročiti zmanjšanje dejavnosti, delavnosti: utrujenost ga je omrtvila; pren. teror je za nekaj časa omrtvil navdušenje množic za osvobodilno gibanje
// ekspr. zelo zavreti, otežiti: snežni meteži so omrtvili cestni promet
omrtvèn -êna -o: omrtvene noge; ta dejavnost je precej omrtvena
umrtvíti -ím dov., umŕtvil (ī í) - 1. narediti kaj neobčutljivo, brezčutno: mraz ji je umrtvil nos / zdravila so mu umrtvila bolečine v nogah
- 2. knjiž. povzročiti zmanjšanje dejavnosti, delavnosti: spori so umrtvili delo v tovarni
Število zadetkov: 6