apatíja -e ž (ȋ)
stanje apatičnega človeka; brezčutnost, topost: pasti v apatijo; prebudil se je iz globoke, popolne apatije; apatija do življenja / politična apatija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

apatíja -e ž, pojm. (ȋ) brezčutnost, topost: bolnikova ~; ~ do življenja

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

blazíran -a -o; bolj ~ (ȋ) poud. |otopel, brezčuten|
blazíranost -i ž, pojm. (ȋ) poud. |otopelost, brezčutnost|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

blaznênje -a s (é)
glagolnik od blazneti: njegova popolna brezčutnost se je mahoma sprevrgla v blaznenje / odnesli so truplo ob joku in blaznenju žensk

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

blaznênje -a s
ekspr. burno izražanje čustevpojmovnik
SINONIMI:
ekspr. norenje

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024

brezčúten -tna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ú; ȗ; ú; ȗ) ~ človek
brezčútnost -i ž, pojm. (ú; ȗ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

brezčútnost -i ž (ū)
lastnost brezčutnega človeka: neusmiljena brezčutnost ljudi / polastila se ga je brezčutnost; brezčutnost do sreče ali nesreče / histerična brezčutnost kože

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

brezčútnost -i ž
1.
dejstvo, da kdo ne doživlja običajnih, pričakovanih čustev, sočutjapojmovnik
SINONIMI:
brezdušnost, ekspr. led, ekspr. ledenost
2.
stanje človeka, ki je duševno otopel, brez voljepojmovnik
SINONIMI:

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024

brezčútnost, f. die Empfindungslosigkeit, Cig., Jan., nk.; die Gefühllosigkeit, Cig., Jan., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

brezvóljnost -i ž (ọ́)
knjiž. stanje brez volje, hotenja: zaradi utrujenosti se je pogreznil v brezčutnost in brezvoljnost
♦ psiht. bolezensko pomanjkanje volje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

léd -ú tudi -a m (ẹ̑)
1. voda v trdnem stanju: led se dela, taja; dati v kozarec košček ledu; njena zadržanost se je tajala kakor led na soncu; noge imam kot led zelo hladne; ta človek je hladen kot led; roka je mrzla kot led / ledeniški led; umetni led; večni led ki stalno pokriva površje zemlje / ekspr., z oslabljenim pomenom led nezaupanja se je začel počasi tajati; pren., ekspr. po letu 1848 se je na Slovenskem začel tajati led
// ledena ploskev, plast: led je še pretanek, da bi nas držal; led se lomi, poka; led na jezeru se je udrl; prebil je led, da bi lovil ribe; na ledu mu je spodrsnilo; drsati se po ledu; pokrit z ledom; debel, gladek, tanek led / hokej na ledu; plesna revija na ledu / mn., knjiž. previsni ledovi
2. knjiž., ekspr. brezčutnost, velika hladnost: v njegovih prsih je led; led srca
● ekspr. led je bil prebit začetne težave, ovire so bile odpravljene; pog. deni steklenico piva na led v posodo, prostor z ledom, da se ohladi; knjiž., ekspr. črni oblaki nosijo pogubni led točo; ekspr. iti (komu) na led dati se prevarati, ukaniti; ekspr. speljati koga na led prevarati, ukaniti ga; knjiž., ekspr. ekspedicija je bila izgubljena v snegu in ledu v pokrajini, pokriti s snegom in ledom; (imeti) na jeziku med, v srcu led delati se prijaznega, v resnici pa biti hladen, nenaklonjen; sveti Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi okoli 24. februarja se vreme navadno spremeni iz zimskega v zgodnjepomladno ali obratno; preg. osel gre samo enkrat na led celo ne preveč pameten človek je po slabi izkušnji previden
♦ gastr. led zmes sladkorja in drugih primesi za oblivanje peciva; glazura; šport. jadranje na ledu šport, pri katerem se s posebnimi jadrnicami drsi po ledu; teh. suhi led ogljikov dioksid v trdnem stanju

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

léd -ú tudi léd -a m, prva oblika dalje -u -- -u -om; mn., neobč. -ôvi -ôv snov. (ẹ̑ ȗ; ẹ̑) ~ poka, se taja; drsati se po ~u; hokej na ~u; neobč. previsni ~ovi; poud.: ~ nezaupanja se je začel tajati |Nezaupanje je začelo izginjati|; speljati koga na ~ |prevarati, ukaniti ga|; ~ srca |brezčutnost, velika hladnost|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

ledénost -i ž (ẹ̑)
knjiž., ekspr. brezčutnost, velika hladnost: ledenost v njegovih besedah

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

mrtvíca -e ž (í)
1. knjiž. duševna otopelost, nedejavnost, mrtvilo: ljudje so se vdajali mrtvici; zbuditi koga iz mrtvice
// neobčutljivost, brezčutnost: mrtvica roke / premrlo telo in ude je prevzela mrtvica
// med. bolezenska zaspanost: bil je v mrtvici; nastopanje mrtvice pri možganskem vnetju
2. čeb. mrtva čebela v panju, zlasti pri prezimovanju, zastrupitvi, zadušitvi: delavke odstranijo mrtvice; število mrtvic se je povečalo
3. agr. spodnja plast zemlje brez humusa in živih organizmov: ločiti pri izkopavanju plodno zemljo in mrtvico / dati v posodo pri sajenju nekaj živice in nekaj mrtvice
4. struga ali rokav reke s stoječo vodo: loviti ribe v mrtvicah; navesti morebitna imena mrtvic in mlak

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

mrtvíčnost -i ž (ī)
1. knjiž. duševna otopelost, ravnodušnost, nedejavnost: dvigniti se iz zagrenjene mrtvičnosti; mrtvičnost družbe
2. med. neobčutljivost, brezčutnost: zastrupitev je poleg mrtvičnosti povzročila še bljuvanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

pôlprodúkt -a [pou̯produkt] m (ȏ-ȗ)
polizdelek: izvažati polprodukte / publ. odklanjati površnost, brezčutnost in druge polprodukte civilizacije slabe, negativne značilnosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.

Število zadetkov: 16