1. odbijati iskrečo se svetlobo; bleščati se, lesketati se: znojne kaplje se mu blestijo na čelu; rosa se blesti v soncu
2. belo odsevati: breza se blesti iz zelenja; zidovi se blestijo v mesečini; pren. med udeleženci se blestijo imena slavnih igralcev
- blestéti
vzbujati občudovanje zaradi izredne lepote, nadarjenosti: na plesu je blestela v vsej svoji lepoti; blesteti v javnosti
- blestèč -éča -e:
bil je blesteč duh; njegov blesteči slog; blesteča kariera, zmaga
♦ bot. blesteči grintavec alpska trajnica z bleščečimi listi, Scabiosa lucida; prisl.: blesteče govoriti; blesteče beli zobje; bila je blesteče lepa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.
1. listnato drevo z belim lubjem: breze že zelenijo; bela breza; Breza, breza tenkolaska, kdo lase ti razčesava (O. Župančič)
♦ bot. puhasta breza ki raste na šotnih in močvirnih tleh, Betula pubescens
2. lisasta, marogasta krava: pase brezo in mavro
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.
drevo breza, LATINSKO: Betula
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.
dolgoláska -e [u̯g] ž, člov. (ȃ) ljubka ~; nečlov., pesn. breza ~
dolgoláščev -a -o [u̯g] (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.
ekspr. ženska, ki ima dolge lase: simpatična dolgolaska; pren., pesn. breza dolgolaska
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.
1. ki ima razmeroma majhne razsežnosti: droben cvet; zbiral je različne drobne predmete; tkanina z drobnim vzorcem; na manjših policah je ležalo razno drobno blago; droben kot makovo zrnce / drobno pecivo; drobno pohištvo manjši lesni izdelki / hoditi z drobnimi koraki; pren. še vedno ima drobno upanje
// pri manjših okroglih stvareh ki ima razmeroma majhne razsežnosti; ant. debel: drobne grozdne jagode; drobne kaplje; drobno koruzno zrno / opazovala ga je s svojimi drobnimi črnimi očmi
// ekspr. slaboten, šibek, nežen: majhen, droben otrok; bila je drobno, plaho dekletce / dotaknila se ga je s svojimi drobnimi prstki; ta kroj je primeren le za drobne postave / droben glasek; v dolini se je prižgalo tisoč drobnih luči; pren. droben nasmešek se ji je razlil po obrazu
2. ki ima med najbližjima nasprotnima ploskvama razmeroma majhno razsežnost; tanek: drobna knjižica; drobno stebelce / za to bi bili boljši bolj drobni žebljički
// ki ima glede na dolžino razmeroma majhen obseg, premer: drobna breza, palica / z drobnimi črkami napisan naslov; drobna črta / drobni tisk besedilo v oglasnih sporočilih, pogodbah, ki vsebuje podrobnejšo predstavitev pogojev, napisano z manjšimi črkami kot drugo besedilo
3. ki sestoji iz razmeroma majhnih enot; ant. debel: letos je krompir precej droben; droben pesek; drobno sadje; droben, suh sneg
4. ki se mu zaradi nevažnosti pripisuje majhen pomen: drobni prepiri; drobne vsakdanje skrbi; drobne ljubezenske zgodbe / bil je že večkrat zaprt zaradi drobnih tatvin / razstava je bila najavljena med drobnimi novicami; drobna dela
5. ki se v manjšem obsegu in z razmeroma majhno ekonomsko osnovo ukvarja s kako dejavnostjo: drobni obrtnik, posestnik, proizvajalec / drobni kapitalist, lastnik / drobna blagovna proizvodnja; drobno kmečko gospodarstvo
● droben denar drobiž; ekspr. raztrgati na drobne kosce čisto, popolnoma; ekspr. tako so se tepli, da je bilo vse drobno zelo, hudo so se tepli
♦ soc. drobna buržoazija lastniki proizvajalnih sredstev v kapitalizmu, ki živijo od lastnega proizvajalnega dela; strojn. drobni navoj navoj, ki ima razmeroma majhen profil; zal. drobni tisk izdaje na nekaj tiskanih straneh, navadno v propagandne namene
- drôbno in drobnó prisl.:
drobno hoditi; drobno pokašljevati; drobno prši; drobno zmlete drobtine; drobno karirasto blago
- drôbni -a -o sam.:
tisti drobni ga je udaril; na drôbno in na dróbno kupovati, prodajati na drobno; na drobno mleti, sekljati; šalj. on se na drobno ženi ima ljubezenske odnose z več osebami istočasno ali v kratkih časovnih presledkih; trgovina na drobno trgovina, ki preprodaja blago neposredno potrošnikom v manjših količinah
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.
1. dobiti (zelene) liste: drevo spomladi ni več ozelenelo / po dežju je njiva hitro ozelenela
2. postati zelen: brez svetlobe rastline ne ozelenijo
- ozelenèl in ozelenél -éla -o:
ozelenela breza, bukev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.
1. ki se večkrat pojavi, ponovi: breza je slikarjev pogosten motiv; to je pri njih pogosten prizor / v teh krajih je malarija pogostna bolezen
// ki ima razmeroma veliko frekvenco: upoštevali so le pogostne primere; pogostne besede
2. ki se pojavlja v krajših časovnih presledkih: pogostni napadi kašlja so ga izčrpavali; priporočili so mu pogostnejše preglede; potresni sunki so postajali še pogostnejši
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.
nanašajoč se na puh1: puhasti piščanci / puhasta pernica / puhasta dlaka / ekspr. lahki puhasti oblaki / puhasta površina lista / puhasti sneg velike, rahle snežinke, ki nastanejo pri nizki temperaturi
♦ bot. puhasti hrast hrast s puhasto dlakavimi mladimi poganjki, Quercus pubescens; puhasta breza breza, ki raste na šotnih in močvirnih tleh, Betula pubescens
- púhasto prisl.:
puhasto dlakav
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.
1. etn. pustna šema z govejimi rogovi, oblečena v kožuh, znana v Kobaridu: na čelu pustnega sprevoda sta bili dve sovri z gonjačema
2. nar. krava s črno dlako okrog oči, uhljev in po hrbtu: sovra in breza
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.
ki ima svetle liste: svetlolista mlada breza
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.
- z iglavci poraslo območje pod tundro v subpolarnih predelih Evrazije in Severne Amerike
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.
ki ima tanke lase: tankolaso dekle / pesn. tankolasa breza
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.
íti kàkor tát, pláziti se kàkor tát, potíhoma kàkor tát, príti kàkor tát, spláziti se kot tát, tího kàkor tát
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.
1. vrtn. rastlina, katere veje, mladike se pri rasti usmerjajo navzdol; povešavka: to drevo je žalujka / breza žalujka
2. v zvezi vrba žalujka okrasno drevo z visečimi vejami: vrba žalujka je povešala veje do vodne gladine; obrežje z vrbami žalujkami
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.