brezpredméten -tna -o prid. (ẹ̑) 

1. 1. nepotreben, odvečen, nesmiseln: brez denarnih sredstev bi bili vsi napori brezpredmetni; odlok je prišel prepozno, torej je bil brezpredmeten; vse govorjenje o tem se mu je zazdelo brezpredmetno / brez dražbe je postal nakup brezpredmeten
   // zastar. ki je brez vzroka, podlage, neosnovan: brezpredmetna žalost
2. 2. redko s čuti nezaznaven; pojmoven, miseln: brezpredmetni fantazijski svet
   ♦ um. brezpredmetno slikarstvo abstraktno slikarstvo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.