eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

in ; in hôhô medmetETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema glas pri smejanju, zlasti moškem, tako kot npr. rus. ho, nem. ho, angl. ho; v 4. pomenu prevzeta iz amer. angl. ho
šnávcer šnávcerja samostalnik moškega spola [šnáu̯cer] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Schnauzer, iz Schnauze ‛smrček, gobec’ v pog. pomenu ‛brki’, zaradi izrazitih brk in brade, značilnih za to pasmo - več ...

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

barúsa -e ž (ȗ)
zastar. kocina: v bradi se srebrijo sive baruse
// nav. mn. daljša dlaka nad gobcem živali; brk: zajčje baruse
bŕčica -e ž (ȓ)
1. nav. mn. majhen brk: pustil si je brčice; nosi kratke črne brčice
2. daljša dlaka nad gobcem živali: miška z dolgimi brčicami
bŕk -a m (ȓnav. mn.
1. dlaka pod nosom: brki mu že poganjajo; brke briti, česati; brke si striže na krtačko; brke pogladiti, sukati, vihati si; dolgi, povešeni brki / desni, levi brk
 
brki so se mu povesili užaljen je, potrt; ekspr. oče se je smehljal v brk zadržano, pritajeno; ekspr. v brk kaj povedati komu brez obzirov povedati komu svoje mnenje; ekspr. v brk se mu laže, smeje predrzno, nesramno
2. daljša dlaka nad gobcem živali: mačka miga z brki
♦ 
vrtn. mačkov brk vrtna rastlina z drobno narezljanimi listi in bledo modrimi cveti; vrtna črnika
bŕka -e ž (ȓ)
nav. mn. brk: brke mu že poganjajo; črne, sive brke / brke na gobcu so zelo občutljive
bŕklja -e ž (ȓnav. mn., šalj.
1. brk: ima košate brklje / smejala se mu je v brklje
2. noga: kam pa moliš svoje brklje
krép -a m (ẹ̑)
tkanina z drobnozrnato površino, navadno za ženske obleke: črni krep; obleka iz zelenega krepa
♦ 
gled. nitast, lasem podoben pripomoček za imitiranje brk in brade; tekst. močno sukana preja, ki se po tkanju zgrbanči in da tkanini drobnozrnato površino; v prid. rabi: krep preja; krep tkanina
 
papir. krep papir navadno mehek papir s prečno nagubano površino
lás1 -ú in -a m, mn. lasjé, tož., v prislovni predložni zvezi tudi láse (ȃ)
1. nitast izrastek na človeški glavi: las izpade, osivi, raste; izpuliti si siv las; potisniti si lase s čela; pramen, šop las; tanek kot las; žal mi je, kolikor imam las na glavi zelo / umetni in naravni lasje / odstraniti lase z obleke; pomesti lase
// mn. celota teh izrastkov: lasje mu hitro rastejo, se mu redčijo, sivijo; barvati, česati, navijati, spletati, striči, sušiti, umivati si lase; dobro prečesati lase; beliti lase z dvokisom jim odvzemati naravni pigment; seči z roko v lase; vleči koga za lase; ima bujne, goste, kodraste, razmršene lase; ljudje s črnimi, rdečimi lasmi; ekspr. srebrni, zlati lasje; mastni, suhi lasje; mehki, trdi lasje; ekspr. svileni, ščetinasti lasje; dekle svetlih las, s svetlimi lasmi / dobiti sive lase osiveti; pog. izgubiti lase postati plešast; pustiti si rasti lase ne striči si jih / stopila je pred ogledalo in si popravila lase frizuro, pričesko; ima na kratko ostrižene lase; nosi nazaj počesane lase frizuro, pri kateri so lasje usmerjeni od čela proti tilniku; ima na stran počesane lase frizuro, pri kateri je večji del las usmerjen na eno stran glave / krtača, lak za lase; sušilnik za lase električni aparat, iz katerega piha topel zrak za sušenje las
// star. dlaka, kocina: izpuliti si las iz brade, brk
2. tekst. ščetkasta površina tkanin ali pletenin: dolg, gost las; las flanele, pliša, žameta; las preproge
3. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi na las izraža odsotnost omejitve glede enakosti: njune izpovedi se na las ujemajo; na las sta si podobna; ali je res tako? Na las tako
4. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi za las izraža
a) zelo majhno stopnjo: njegova naloga je za las boljša / niti za las ne bom popustil prav nič / za las je manjkalo, pa bi (bil) umrl
b) težavnost uresničitve: za las smo ušli nesreči / za las je šlo, je zastokal, ko je bil kamion mimo bili smo v zelo veliki nevarnosti, da bi se zadeli
● 
šalj. sinoči je toliko pil, da ga danes lasje bolijo se zelo slabo počuti, ima mačka; ekspr. lasje se mu ježijo od strahu zelo ga je strah; ekspr. lasje so mu stopili pokonci zelo se je ustrašil; lasje so mi vstajali, pog. so mi šli pokonci, ko sem to poslušal občutil sem grozo, odpor; zgražal sem se; ekspr. nihče mu ne bo skrivil lasu mu ne bo storil nič hudega; ekspr. kar lase si je pulila, ko je to izvedela zelo je bila žalostna, obupana; ekspr. zardeti do las po vsem obrazu, zelo; iti z roko skozi lase potegniti z razkrečenimi prsti roke po lasišču, laseh; šalj. pijača mu že gre, leze v lase opijanja se, postaja pijan; ekspr. skočiti si v lase spreti se; stepsti se; ekspr. ti dokazi so za lase privlečeni neprepričljivi, neprimerni; za lase privlečena primera neustrezna, nerodna; ekspr. nihče te ne bo za lase vlekel tja te spravljal proti tvoji volji, zelo silil; ekspr. njegovo življenje visi na lasu je zelo ogroženo; je zelo bolan; v laseh ekspr. otroci so si hitro v laseh se sprejo; se stepejo; ekspr. ali sta si s sosedom v laseh v sovražnem, neprijaznem odnosu; ekspr. ta plemena so si večno v laseh se bojujejo; sivi lasje ekspr. zaradi tega si ne delaj sivih las ne bodi v skrbeh, ne skrbi; ekspr. otroci mu delajo sive lase mu povzročajo velike skrbi; ekspr. takrat boš ti imel že sive lase boš star; ekspr. dolgi lasje – kratka pamet ženske niso posebno pametne, razsodne
♦ 
agr. lasje na koruznem storžu zelo podaljšani vratovi pestičev; bot. žabji las vodna rastlina s tankim stebelcem in drobnimi cveti brez cvetnega odevala, Callitriche
líce -a s (ī)
1. nav. mn. del obraza ob strani nosu in ust: napihniti lica; poljubiti na obe lici; uščipniti v lice; pobožati otroka po licu; po licih tečejo solze; bleda, napeta, rdeča, povešena, vroča lica; eno lice je že obrito; jamica na licu; imeti znamenje na desnem licu; lica kakor mleko in kri bela in rdeča / ekspr. lica ji gorijo od zadrege / v lica ga zebe; biti rdeč v lica
2. star. prednja stran glave; obraz: opazovati v ogledalu svoje lice; gledal ga je naravnost v lice; v lice mu je zapihal oster veter; nagubano, okroglo, upadlo, zagorelo lice; izraz na licu se ni spremenil / na licu se ji bere skrb
3. stran tkanine, pletenine, usnja, ki ima bolj izdelan, lepši videz kot druga stran: lice blaga je obledelo; prišiti krpo kar na licu / tkanina z dvojnim licem / obračati blago na lice in narobe; na lice plesti same desne petlje
// prednja, prava stran, zlasti kovanca, bankovca ali medalje: položiti igralno karto z licem navzgor; lice bankovca, čeka, kovanca
4. knjiž. pročelje, fasada: pred vhodnimi vrati so stopnice, lice je lepo pobeljeno
5. knjiž., s prilastkom podoba, videz, zunanjost: lice pokrajine se je zdaj popolnoma spremenilo; dati okolici kulturnejše lice; soba je dobila bolj prijazno lice; mesto izgublja starinsko lice; prizadevanje za lepše lice mesta / njegova navzočnost je dala prireditvi slovesno lice / ekspr., z oslabljenim pomenom: izbrisati kaj z lica zemlje; te ideje bodo spremenile lice družbe in sveta
6. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi na licu mesta tam, kjer se kaj zgodi, je; na kraju samem1storilca so prijeli na licu mesta; skupina je gradivo zbirala na licu mesta
// brez odlašanja, takoj: ukrepal je na licu mesta
● 
star. ko je to slišal, se mu je lice razjasnilo obraz; star. oblaki so se razgrnili in mesec je pokazal svoje lice je postal viden; star. šele zdaj je pokazal svoje pravo lice obraz; ekspr. kri mu je zalila lica zardel je; ekspr. vsa kri mu je izginila iz lic prebledel je; star. v lice kaj povedati komu v obraz, v brk; knjiž. na licih ji cvetejo rože je mlada in lepega obraza; star. poznam ga po licu, po imenu ne na videz
♦ 
lov. izboklina na levi strani kopita lovske puške, kamor se nasloni lovčevo lice
máčkov1 -a -o prid. (á)
1. nanašajoč se na maček1: mačkovi kremplji / mačkova lenoba
 
vrtn. mačkov brk vrtna rastlina z drobno narezljanimi listi in bledo modrimi cveti; vrtna črnika
2. nar. nanašajoč se na mačkovino ali mačevje: mačkove šibe
oblíčje -a s (ȋ)
1. knjiž. prednja stran glave; obraz: opazovati svoje obličje v ogledalu; bledo, nagubano obličje; pren. hotel je spoznati njegovo duhovno obličje
2. knjiž., s prilastkom podoba, videz, zunanjost: obličje pokrajine se je spremenilo / ekspr., z oslabljenim pomenom: to lahko dokažemo pred obličjem vsega človeštva; izbrisati kaj, koga z obličja zemlje
3. nar. zahodno maska, krinka: natakniti (si) obličje / pustna obličja
● 
knjiž. gledati, videti koga iz obličja v obličje iz oči v oči; knjiž., ekspr. srečati se s kom iz obličja v obličje tako, da se ne more izmakniti določeni neprijetnosti; knjiž., ekspr. boji se stopiti pred očetovo obličje pred očeta; star. v obličje komu kaj povedati v obraz, v brk; knjiž., ekspr. marsikdaj je zrl smrti v obličje je bil v smrtni nevarnosti; star. poznam ga po obličju, po imenu ne na videz
rógati se -am se nedov. (ọ̄)
zelo očitno, grobo izražati negativen, odklonilen odnos do koga, navadno z vsebinsko pozitivnimi besedami: rogata se drug drugemu; ti si pa res junak, se mu je rogal; zaničljivo se rogati; ekspr. rogati se komu v brk, v obraz predrzno, nesramno / rogala se je njegovemu vprašanju
// ekspr. imeti negativen, odklonilen odnos do česa: zdaj se rogam graji in hvali; s takim ravnanjem se roga svojim obljubam
● 
knjiž. to dejanje se roga zdravemu razumu ni premišljeno, razsodno
rúsa2 -e ž (ū)
nav. mn., nar. severovzhodno brk: starčeve viseče ruse / zajčje ruse
 
nar. severovzhodno skoraj ves obraz so mu pokrivale ruse brada; kocine
smejáti se smêjem se tudi -ím se stil. smêjam se nedov., smêj se in smèj se smêjte se stil. smêjaj se smejájte se; smejál se stil. smêjal se smejála se (á é, í, é)
1. z izrazom na obrazu, navadno z raztegnjenimi ustnicami, in glasovi kazati zlasti veselje, srečo: ljudje so se pogovarjali in se smejali; smejati se domislicam, šalam; ob poslušanju te zgodbe so se vsi smejali; smejati se sam pri sebi; ekspr. smejati se do solz; ekspr. iz srca se čemu smejati; ekspr. smejal se je na vse grlo zelo; ekspr. smejati se skozi solze; smejati se od sreče, zadovoljstva; ekspr. smejati se za prazen nič; glasno, pritajeno, široko se smejati; ljubeznivo, nagajivo, prijazno se komu smejati; močno, zelo se smejati; rad se smeje; veselo, zadovoljno, zaničljivo, zlobno se smejati; ekspr. kislo, sladko se smejati; ekspr. smejal se je, da bi skoraj počil zelo; smeje se kot grlica milo, zvonko / otrok se že smeje / ekspr.: njene oči, ustnice so se smejale; veselo se je smejal v duši / pa sem te ukanila, se je smejala; pren., ekspr. njegovo srce se je smejalo
// ekspr. posmehovati se: vsi se ti bodo smejali; smejal se je njeni nerodnosti, zadregi
2. pesn. svetiti, sijati: na nebu se je smejalo sonce; zvezde so se smejale visoko nad nami / trate so se smejale v soncu so bile obsijane od sonca / kamor si pogledal, se je smejalo pisano cvetje je bilo
// z dajalnikom kazati se v privlačni podobi: z veje se mu je smejalo zrelo jabolko; v daljavi se mu je smejalo mesto; pren. prihodnost se mu je prijazno smejala
● 
nižje pog. temu bi se še krave smejale to je zelo neumno, smešno, nemogoče; ekspr. ob pogledu na darilo se mu je kar samo smejalo njegov obraz je izražal veliko zadovoljstvo, veselje; ekspr. sreča se mu je smejala doživljal je uspeh, uspehe, navadno brez svojih zaslug; knjiž., ekspr. zunaj se je divje smejal veter je dajal smehu podobne glasove; ekspr. oče se je smejal v brk zadržano, pritajeno; ekspr. v brk se mu smeje predrzno, nesramno; ekspr. v obraz se mu je smejal ni prikrival posmeha, smeha; pog. smejati se komu v pest komu se (skrivaj) posmehovati; ekspr. včeraj je jokala, danes se pa smeje je vesela, srečna; smeje se kot cigan belemu kruhu široko, na vsa usta; smejal se je, kot bi orehe stresal glasno, hrupno; preg. kdor se v petek smeje, se v nedeljo joka; preg. kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje človek se lahko zares veseli šele končnega uspeha
vós1 -a m (ọ̑nav. mn.
1. zool. vsaka od poroženelih kožnih gub v obliki plošče s cevastim osrednjim delom in resastim robom, viseča s trdega neba nekaterih kitov: vosi so široki do šestdeset centimetrov / kit cedi vodo skozi vose / kitovi vosi
2. zastar. dlaka, resa1vosi v kožuhu živali
// brk: mož z dolgimi vosi
vós2 ž (ọ̑nav. mn.
1. zool. vsaka od poroženelih kožnih gub v obliki plošče s cevastim osrednjim delom in resastim robom, viseča s trdega neba nekaterih kitov: vosi so bile dolge do štiri metre / kit cedi vodo skozi vosi / kitove vosi
2. zastar. dlaka, resa1kožuh s ščetinastimi vosmi / vosi brade
// brk: počesati si vosi
zablískati -am dov., tudi zabliskájte; tudi zabliskála (í)
1. na hitro oddati močno trenutno svetlobo: svetilnik zabliska
 
publ. otroci so se zasmejali in fotografski aparati so zabliskali fotografirali so jih; ekspr. zabliskati z očmi, s pogledom jezno ali živahno pogledati
2. na hitro močno zasvetiti se: skozi veje (se) je zabliskala luč
3. ekspr. odbiti iskrečo se svetlobo: okna (se) zabliskajo v soncu; oči (se) mu zabliskajo od jeze
4. ekspr. pokazati se v iskreči se svetlobi: izpod brk (se) mu zabliskajo beli zobje
// za kratek čas se pojaviti: v očeh (se) ji je zabliskala jeza
zabrusíti2 in zabrúsiti -im dov. (ī ú)
1. ekspr. vreči, zagnati: zabrusiti kamen v okno; šolsko torbo je zabrusil v kot
2. slabš. ostro, osorno reči, povedati: zabrusil mu je cel kup očitkov; zabrusil jim je, da se nikogar ne boji; nesramno, osorno zabrusiti / zabrusiti komu nazaj ostro, osorno odgovoriti
 
slabš. v brk, obraz kaj zabrusiti komu brez obzirov povedati komu svoje mnenje

Slovenski pravopis

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

barúsa -e ž (ȗ) redk.: kocina; brk
bŕk -a m (ȓ) briti ~e; poud. v ~ povedati |brez obzirov|; vrtn. mačkov ~ vrtna črnika
bŕka -e ž (ȓ) brk: ~e mu že poganjajo
vós2ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ọ̑ ȋ) kitove ~i; zastar. dlaka, brk

Sinonimni slovar slovenskega jezika

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024

bŕk -a m
bŕke bŕk ž mn.
GLEJ SINONIM: brki, brki

Slovar slovenskih frazemov

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

bráda Frazemi s sestavino bráda:
bráda zráste [kómu pri čém], brúndati v brádo, dajáti kàj na brádo, dáti kàj na brádo, gósti v brádo, hahljáti se v brádo, hihitáti se v brádo, iméti brádo, iméti [žé] brádo, kàj z brádo, kózja brada, kózja bráda, Matjáževa bráda, momljáti v brádo, mrmráti v brádo, prodájanje na brádo, prodáti na brádo, smehljáti se v brádo, viséti za brádo, zabrúndati v brádo, zamrmráti v brádo, zgódba z brádo
bŕk Frazemi s sestavino bŕk:
iméti bŕke [postrížene] na dèž, povédati v bŕk kómu kàj, režáti se v bŕk kómu, smejáti se v bŕk kómu
máček Frazemi s sestavino máček:
hodíti kot máček okrog vréle káše, hodíti kot máček okrog vróče káše, iméti mačka, iméti morálnega máčka, [kot] stàr máček, kupíti máčka v vréči, kupíti máčka v žáklju, máček v vréči, máček v žáklju, morálni máček, pregánjati máčka, pretêpsti kóga kot máčka, režáti se kot pečèn máček, ubíti kóga kàkor máčka, ubíti kóga kot máčka, ustrelíti kóga kot máčka
obràz Frazemi s sestavino obràz:
glédati smŕti v obràz, krí je zalíla kómu obràz, ne môči poglédati v obràz kómu, obràz se je podáljšal kómu, obràz se je zmračíl kómu, pokazáti svój právi obràz, povédati kómu resníco v obràz, povédati v obràz kómu kàj, smejáti se v obràz kómu, sóditi kóga po obrázu, vréči kómu rokavíco [v obràz], z dvéma obrázoma, zabrúsiti kómu resníco v obràz, zréti smŕti v obràz
postrížen Frazemi s sestavino postrížen:
iméti bŕke [postrížene] na dèž, iméti lasé [počesáne, postrížene] na dèž
povédati Frazemi s sestavino povédati:
povédati kómu kaj v obràz, povédati kómu resníco v obràz, povédati v bŕk kómu kàj, povédati v zobé kómu kàj
režáti se Frazemi s sestavino režáti se:
režáti se kot pečèn máček, režáti se na vsà ústa, režáti se v bŕk kómu, režáti se v zobé kómu
smejáti se Frazemi s sestavino smejáti se:
do ušés se je smejálo kómu, smejáti se do ušés, smejáti se kómu v pést, smejáti se, kot bi oréhe strésal, smejáti se na túj račún, smejáti se na vsè gŕlo, smejáti se v obràz kómu, smejáti se v zóbe kómu, [še] kráve bi se smejále kómu/čému, [še] kúre bi se smejále kómu/čému, v bŕk smejáti se kómu
zasmejáti se Frazemi s sestavino zasmejáti se:
zasmejáti se iz pólnih pljúč, zasmejáti se na vsà ústa, zasmejáti se na vsè gŕlo, zasmejáti se v bŕk kómu
želézo Frazemi s sestavino želézo:
bíti [kot] iz želéza, bíti za med stáro želézo, bíti za v stáro želézo, iméti dvé želézi v ôgnju, iméti šè êno želézo v ôgnju, iméti vèč želéz v ôgnju, íti med stáro želézo, íti v stáro želézo, kováti želézo, doklèr je vróče, med stáro želézo, ne bíti iz želéza, odíti med stáro želézo, rómati med stáro želézo, spremeníti kàj v stáro želézo, stáro želézo, v stáro želézo, vèč želéz je v ôgnju

Slovenski etimološki slovar³

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

borīti se -ím se nedov.
bȓk -a m
bȓki – glej bȓk
mustáče -ȃč ž mn.
navzlȋc prisl. in predl. z daj.

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

bȓčək, -čka, m. dem. 2. brk; der Kreisel, Goriška ok.-Erj. (Torb.).
bȓk 1., m. 1) ein Barthaar, Valj. (Rad); — 2) pl. brki (brkovi), der Schnurrbart, Cig., Jan.; — 3) der Bartfaden (z. B. eines Fisches), Cig.; — 4) die Weinrebenranke, C.; — 5) die Dille des Schnabels (zool.), h. t.-Cig. (T.).
bȓk 2., m. eine Art Kreisel, das Drehrad, Cig.; lešnik s klinčkom, da ga lahko zavrti, Dol.; — prim. brčati.
bŕkəlj, -klja, m. 1) der Halszapfen der Schweine: svinja ima brklje, C.; — 2) der Stumpf, der Knorren, C.; — 3) der Fuß (zaničlj.): stopiti komu na brklje, jemandem auf die Pfote treten, Cig.; — prim. 1. brk.

Slovenski lingvistični atlas 1

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

brk

Slovar govorov Zadrečke doline

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

brk m

Kostelski slovar

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

brk gl. brka
brkaˈbr̥ka -e ž
brkicaˈbr̥kėca -e ž
Število zadetkov: 49