bronhiálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na bronhije: bronhialne cevke
♦ med. bronhialni katar; bronhialna astma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
dušník -a m (í) 1. odprtina, luknja za zračenje: napraviti dušnike v oglarsko kopo;
zamašiti dušnike v hlevu;
dušnik v podmornici / dušniki v kaminu kanali, po katerih je speljan dim, da se zadrži čim več toplote2. star. cevka, ki dovaja zrak iz grla v bronhije; sapnik, traheja: v dušniku mu grgra
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
inhalátor inhalátorja samostalnik moškega spola [inhalátor] 1. priprava za vnašanje, zajemanje vodnih hlapov, zdravila, zdravilne učinkovine v dihala1.1. zdravilo, ki se v dihala vnaša, zajema s pomočjo te naprave
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Inhalator, frc. inhalateur, it. inhalatore, iz ↑inhalirati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.