inhalátor inhalátorja samostalnik moškega spola [inhalátor] 1. priprava za vnašanje, zajemanje vodnih hlapov, zdravila, zdravilne učinkovine v dihala1.1. zdravilo, ki se v dihala vnaša, zajema s pomočjo te naprave
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Inhalator, frc. inhalateur, it. inhalatore, iz ↑inhalirati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
brónhodilatátor brónhodilatátorja samostalnik moškega spola [brónhodilatátor] iz farmacije učinkovina ali zdravilo, ki širi, sprošča sapnice in lajša simptome pri napadu astme
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Bronchodilatator, iz ↑bronhij + dilatator ‛kar razširja’ iz ↑dilatacija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.