Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
brózga -e ž (ọ̑) 1. vodén, shojen sneg; plundra: blato in brozga;
sneg se je stajal v brozgo;
umazana brozga 2. zmes debelozrnate snovi in tekočine: gnojnična brozga / čeber češnjeve brozge za žganje
♦ agr. bordojska brozga škropivo iz modre galice in apna3. ekspr. slaba pijača: piti brozgo;
pren. literarna brozga 4. zastar. drhal, sodrga: V službo je jemal najgrje malopridneže, tatove, pijance, vlačugarje in tako brozgo (J. Trdina)
mesíti in mésiti -im nedov., méšen tudi mésen (ī ẹ́) 1. povzročati, delati, da iz moke, vode in dodatkov nastane zelo gosta enotna (nova) snov: mesiti testo;
mesiti z rokami, strojem / mesiti kruh, potico; ekspr. otroci so iz blata mesili potice; pren., ekspr. sami si hočemo mesiti bodočnost // ekspr. dajati skupaj različne snovi, da se združijo v enotno (novo) snov; mešati: mesiti barve 2. ekspr. gaziti: mesil je brozgo proti pokopališču / privezan konj je nemirno mesil blato
● ekspr. mesiti glino gnesti; slabš. kaj vse mesijo o njem govorijo, pripovedujejo
mŕzel -zla -o [mərzəu̯] prid. (ȓ) 1. ki ima razmeroma nizko temperaturo: mrzel zrak;
gaziti mrzlo brozgo;
piti mrzle pijače;
ledeno mrzla voda;
mrzel kot led / mrzel dan; letošnja zima je bila mrzla; mrzlo podnebje / mrzli studenci; mrzle roke // ki vzbuja, povzroča občutek mraza: mrzel veter; nasloniti se s čelom na mrzel zid / ekspr.: mrzli bajoneti; mrzli lunini žarki; mrzle zvezde; mrzlo zimsko nebo // ki ima temperaturo okolice: leči v mrzlo posteljo; mrzla prha; umivati se v mrzli vodi; piti mrzlo mleko / preživeti zimo v mrzli sobi nezakurjeni; peč je še mrzla / postreči z mrzlimi jedmi z jedmi, ki se jedo nekuhane ali ohlajene; mrzla večerja večerja iz mrzlih jedi2. ki vsebuje, izraža veliko nenaklonjenost, odklanjanje: mrzel nasmeh;
premeril ga je z mrzlim pogledom;
mrzel sprejem;
odgovoriti z mrzlimi besedami / ekspr. oditi v mrzlo tujino / ekspr., v povedni rabi do njega je bila zmeraj mrzla neprijazna, sovražna3. ki se ne da vplivati čustvom; hladen: mrzel znanstvenik / to mu narekuje mrzli razum; mrzla logika, razsodba; mrzlo opazovanje v naravoslovju / ekspr. mrzla sovražnost // nav. ekspr. ki ne izraža čustev: mrzla glasba, lepota; mrzle oči / lep, a mrzel človek 4. knjiž. zelo neprijeten, tesnoben: mrzel molk;
mrzel strah;
mrzla groza;
spreletela ga je mrzla slutnja / mrzla barva neugodno delujoča
● mrzli bratranec sin očetovega ali materinega bratranca ali sestrične; mrzli stric očetov ali materin bratranec; nizko samo poskusi me udariti, pa boš mrzel te bom ubil; mrzle barve modra, zelena, siva barva; ekspr. biti mrzle krvi ne vdajati se čustvom; nar. mrzla žlahta daljno sorodstvo; ekspr. ima mrzlo srce ni dostopen za ljubezen, sočutje; šalj. mrzle roke, vroče srce mrzle roke izdajajo čustvenost, zaljubljenost
♦ agr. mrzli gnoj gnoj, ki se pri preperevanju navadno ne segreje; mrzla tla tla, pri katerih je voda blizu površine; lov. mrzla sled sled, pri kateri je dah ohranjen le pri tleh; med. mrzli obkladek; meteor. mrzli dan dan s temperaturo pod 0 °C; mrzli val je zajel naše kraje v naše kraje je prodrl mrzel zrak; mrzla fronta del atmosferske fronte, kjer prodira mrzel zrak; tekst. mrzli otip otip, ki vzbuja, povzroča občutek hladnosti; hladni otipmŕzlo prisl.:
mrzlo gledati, reči; perilo se mrzlo lepi h koži; ob teh besedah ga je mrzlo spreletelo / v povedni rabi: ob vodi je bilo ledeno mrzlo; bilo je mrzlo, da bi se mu skoraj zanohtalo
♦ etn. vroče, mrzlo otroška igra, pri kateri se z vzklikom vroče, mrzlo opozarja na bližino ali oddaljenost skritega predmeta; sam.: upadli obrazi so izražali nekaj mrzlega; ne smete piti nič mrzlega; hraniti na mrzlem
Slovenski pravopis
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
mesíti in mésiti -im nedov. mési -te in -íte, -èč -éč; mésil -íla, mésit, méšen -a tudi mésen -a; méšenje tudi mésenje; (mésit) (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) kaj ~ testo; poud. ~ brozgo proti vasi |gaziti|
Sinonimni slovar slovenskega jezika
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024
brózga -e
ž1.
z vodo prepojeni sneg
SINONIMI:
snežna brozga,
ekspr. brljuzga,
ekspr. brozgalica,
ekspr. mečava1,
zastar. obloda,
knj.izroč. plodra,
pog. plundra,
ekspr. žlabudra,
nar. žlavsa,
ekspr. žlobodra,
ekspr. žlobudra,
zastar. žlomarica
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: bordojska brozga
Slovar slovenskih frazemov
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
gŕlo Frazemi s sestavino gŕlo:
bíti do gŕla sìt kóga/čésa,
bíti kóst v gŕlu kóga,
cmòk v gŕlu,
cmòk v gŕlu se naredí kómu,
dréti se na vsè gŕlo,
držáti nòž na gŕlu kóga,
globôko gŕlo,
imeti cmòk v gŕlu,
iméti súho gŕlo,
kóst se zatákne kómu v gŕlu,
kóst se zatíka kómu v gŕlu,
[kot] kóst v gŕlu,
kričáti na vsè gŕlo,
namočíti si [súho] gŕlo,
nastáviti kómu nòž na gŕlo,
na vsè gŕlo,
nòž na gŕlu kóga,
ózko gŕlo,
pognáti po gŕlu,
poplákniti si [súho] gŕlo,
smejáti se na vsè gŕlo,
správiti kàj po gŕlu,
vôda têče kómu v gŕlo,
vpíti na vse gŕlo,
zasmejáti se na vsè gŕlo,
zmočíti si [súho] gŕlo
Metúzalem (metúzalem) Frazemi s sestavino Metúzalem (metúzalem):
stàr kot Metúzalem (metúzalem)
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
brǫ̑zga, f. dünner Straßenkoth, Jan., C.; — das Gepantsche, Cig., C.; — das Gesindel: v službo je jemal najgrje malopridneže: tatove, pijance, vlačugarje in tako brozgo, LjZv.
Število zadetkov: 9