ákt -a m (ȃ) 1. zunanji izraz odločitve ali volje, dejanje: izvesti napadalni akt;
nezakonit, zgodovinski akt;
ustanovitveni akt;
akt agresije;
to je le akt pietete do pokojnika;
akt proti državi / ustava je pravni akt; državni, upravni akt / splošni akti o delovni organizaciji predpisi, določbe / spolni akt spolni odnos2. uradna listina, zapis: podpisati akt;
brskati po zaprašenih aktih;
sodni akti / reševati akte 3. umetniška upodobitev golega telesa: risati akt;
moški, ženski akt 4. star. vsebinsko in oblikovno zaokrožena enota odrskega dela; dejanje: drama v petih aktih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
atlánt1 -a m (ā) zastar. atlas1:
brskati po atlantu;
zemljepisni atlant
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
batkati ► ˈbatkat -an nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
bezáti -ám [bəzati] nedov. (á ȃ) 1. na rahlo drezati v kaj: bezati s paličico v mišjo luknjo;
s prstom bezati v nos // grebsti, brskati: bezati po žerjavici; pren. razmišljam in bezam po spominu 2. preh. nadlegovati, dražiti z drezanjem: kar naprej beza psa / otroci bezajo murenčke iz luknje; pren. če bo še kdo bezal vame, ga bom!
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
bezáti -ám [bə] nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; bezánje; (-àt) (á ȃ) koga/kaj iz česa ~ murna iz luknje; bezati v kaj ~ ~ luknjo s palico; bezati po čem ~ ~ žerjavici brskati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
bezgáti -ám [bə] nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; bezgánje; (-àt) (á ȃ) redk. v kaj ~ ~ pečico bezati; redk. bezgati po čem ~ ~ predalih brskati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
bláto -a s (á) 1. razmočena zemlja: blata je do gležnjev;
gaziti blato;
noge se jim vdirajo v mehko blato;
oškropiti z blatom;
cestno blato;
mastno blato;
krtača za blato / ti sediš doma, jaz sem pa dve uri mešal blato po hribih hodil po blatu// ekspr. moralna propalost, pokvarjenost: utoniti, valjati se v blatu 2. pri prebavi neizkoriščeni delci hrane, ki jih organizem izloča skozi črevo: bolnikovo blato ima nenavadno barvo;
bolnik težko iztreblja blato;
pregledati blato;
gosto, redko blato / iti na blato iztrebiti se3. tudi mn., nar. močvirje: izsuševanje Kobariškega blata;
V daljavi nekje proti Škocjanu so se svetila blata kot razlito srebro (I. Pregelj)
● ekspr. z združenimi močmi se bomo izvlekli iz blata rešili iz težkega položaja; ekspr. brskati po tujem blatu stikati za tujimi slabostmi; ekspr. nasprotniki me obmetavajo z blatom sramotijo, obrekujejo
♦ elektr. anodno blato ki se pri elektrolizi nabira pod anodo; med. zdravilno blato za zdravilne blatne kopeli
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
bŕbati -am nedov. (ȓ) bezati, brskati: brbati po nosu;
brbati s prsti po ustih / raca brba po plitvini; pren. brbati po preteklosti
● ekspr. ne da si brbati pod nosom ne pusti, da bi se norčevali iz njega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
bŕbati -am nedov. -ajóč, -áje; bŕbanje (ȓ) redk. brskati, bezati: ~ po nosu
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
brbati [brbáti brbȃm]
nedovršni glagolbrskati, brskajoč iskati
PRIMERJAJ: brkati, brkljati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
brbljáti -ȃm nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
brbọ̑nec -nca m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
brbotáti -ȃm in -ọ́čem nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
bŕčkati -am nedov. (ȓ) brskati, stikati2,
šariti: brčkati po predalu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
bŕčkati -am nedov. -ajóč, -áje; bŕčkanje (ȓ) redk. po čem ~ ~ predalih brskati, stikati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
bŕkati -am nedov. (r̄ ȓ) nar. brskati: brkati po pesku / brkati po torbi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
bŕkati -am nedov. -ajóč, -áje; bŕkanje (ŕ ȓ; ȓ) pokr. brskati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
brkati [bŕkati bȓkam]
nedovršni glagol- metati stran, brcati
- brskati
PRIMERJAJ: brbati, brkljati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
brkljáti -ám nedov. (á ȃ) 1. dajati si opravka z drobnimi deli: težkega dela ne zmore več, samo okoli hiše kaj brklja;
brkljati po štedilniku, po vrtu 2. pog. brskati, stikati2,
šariti: brkljati po krožniku;
zamišljeno brklja po omari;
brkljati po torbici za ključi / kaj brkljaš tod?
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
brkljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt; brkljánje; (-àt) (á ȃ) ~ okoli hiše; knj. pog. brkljati za čim ~ po torbici za ključi brskati, stikati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
brkljati [brkljáti brkljȃm]
nedovršni glagolbrskati
PRIMERJAJ: brbati, brkati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
bŕskanje -a s (r̄) glagolnik od brskati: brskanje po pesku / brskanje po preteklosti / spletno brskanje; novi telefon omogoča lažje brskanje po spletu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
bŕskati -am nedov. (r̄ ȓ) 1. razkopavati s kremplji, s prsti: kokoši brskajo po gnoju;
otrok brska po pesku;
brskati za črvi / brskati s palico po blatu / brskati po nosu 2. prizadevno iskati, stikati za čim: brskati po predalu, po žepih;
ekspr. brskati po arhivih za listinami;
brskati po slovarju;
pren. brskati po preteklosti, po spominu;
brskati po tujem življenju // pregledovati strani na svetovnem spletu: brskati po (svetovnem) spletu; brskal je po spletnih straneh
● ekspr. brskati po tujem blatu stikati za tujimi slabostmi; ekspr. vse življenje brska po knjigah študirabrskajóč -a -e:
brskajoč novinar; brskajoča kokoš
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
bŕskati -am nedov. -ajóč, -áje; bŕskanje (ŕ ȓ; ȓ) po čem ~ ~ pesku; ~ ~ žepih; brskati za čim ~ ~ listinami |iskati jih|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
bŕskati -am
nedov.po čem razkopavati s kremplji, prsti SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024
bŕskati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj razkopavati v/na/pri/po/ob kom/čem / kje / kod
Kokoši /s kremplji/ razkopavajo po gnoju.
2.
kdo/kaj stikati v/na/pri/po/ob kom/čem / kje / kod
(Za pomembnimi listinami) je brskala po tujih predalih.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024
bŕskati bȓskam nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
bȓskati, -am, vb. impf. 1) wegschnellen, Mur., Cig., C.; — 2) scharren, kratzen (o kuretini); vsaka koklja pred svoje piščance brska, Jan. (Slovn.); stochern, wühlen, Cig., Jan., C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
brskati [bȓskati bȓskam]
nedovršni glagolmetati proč, odmetavati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
brskati
TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
brskati gl. šnjufati- geselskega sestavka še ni / kazalka
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
brskati gl. štrefiti, štrefnati
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
brskati gl.
kramariti
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
brskljáti, -ȃm, vb. impf. = brskati, brbati, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
čȃčka -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
dèskati1 -am [dəskati] nedov. (ə̏) 1. jadrati na deski: poleti deska, se potaplja in ukvarja s podvodnim ribolovom 2. ukvarjati se s športom, pri katerem se stoji na snežni deski in vozi po snegu: pozimi je rada deskala / naučiti se deskati na snegu 3. pregledovati strani na svetovnem spletu; brskati: deskati po (svetovnem) spletu dèskati se
stati na jadralni deski in se voziti po vodi: deskati se čez zaliv
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
dolbati
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
drobnjáva -e ž (ȃ) knjiž. 1. droben, navadno malo vreden predmet; drobnarija: veliko drobnjav je že odnesla v zastavljalnico;
brskati po kupu zavrženih drobnjav;
gospodinjske drobnjave / ekspr. že takrat je objavljal svoje drobnjave krajše literarne sestavke// ed. več drobnarij, drobnarije: na trgu je nakupila razno drobnjavo; krošnjar je razstavil svojo drobnjavo 2. kar je malo pomembno, nepomembno: ni vredno zgubljati časa s tako drobnjavo;
za vsako drobnjavo se razburja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
gôvno -a s (ó) 1. pri prebavi neizkoriščeni delci hrane, ki jih organizem izloča skozi črevo, zlasti pri živalih: gnojiti z razredčenim govnom;
kozje govno;
govno in seč / ekspr. brskati po govnu 2. nizko malo vreden, nepomemben človek: ne razburjaj se zaradi takega govna
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
hinȃvec -vca m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
iskáti íščem
nedov.1.
kaj prizadevati si priti do česa izgubljenega, manjkajočega 2.
kaj prizadevati si doseči kaj, priti do česa, če osebek tega nima 3.
koga prizadevati si ugotoviti, kje kdo je SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024
izbírnik -a m (ȋ) rač. na zaslonu prikazan seznam možnosti, ki so uporabniku na voljo pri upravljanju elektronskih naprav: brskati po izbirniku;
osnovni, slovenski izbirnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
klepetáti -ám
nedov.1.
živahno, sproščeno se pogovarjati o nepomembnih stvarehSINONIMI:
ekspr. brbljati,
ekspr. brbrati,
slabš. čenčati,
slabš. čvekati,
slabš. devetkati,
ekspr. drdrati,
star. jezikati,
pog. lapati,
slabš. ragljati,
ekspr. žlabudrati,
ekspr. žlobudrati 2.
rač. pogovarjati se preko internetne storitve, ki omogoča sočasno komunikacijo med uporabniki SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024
kramariti ► kraˈmaːrėt -ėn nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
lístati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj obračati liste v/na/po čem / med čim / kje / kod
Rad lista po starih knjigah /S prstom/ je listal po kartotečnih listkih.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024
medmréžje -a s (ẹ̑) 1. svetovno računalniško omrežje, ki s pomočjo posebne strojne in programske opreme uporabnikom omogoča izmenjevanje medijskih vsebin, besednih, zvočnih, filmskih: elektronsko medmrežje;
dostop do medmrežja 2. svetovni sistem medijskih vsebin, besednih, zvočnih, filmskih, ki so med seboj povezane z nadpovezavami; (svetovni) splet: brskati po medmrežju;
uporabniki medmrežja;
razširjenost medmrežja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
mèdomréžje -a s (ȅ-ẹ̑) 1. svetovno računalniško omrežje, ki s pomočjo posebne strojne in programske opreme uporabnikom omogoča izmenjevanje medijskih vsebin, besednih, zvočnih, filmskih; medmrežje: dostop do medomrežja 2. svetovni sistem medijskih vsebin, besednih, zvočnih, filmskih, ki so med seboj povezane z nadpovezavami; (svetovni) splet: brskati po medomrežju;
spletne strani medomrežja;
uporabniki medomrežja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
mŕtvi Frazemi s sestavino mŕtvi:
boríti se na žíve in mŕtve,
boríti se za žíve in mŕtve,
dréti se za žíve in mŕtve,
kričáti na žíve in mŕtve,
na žíve in mŕtve,
nalíti se do mŕtvega,
napíti se do mŕtvega,
opíjanje do mŕtvega,
opíjati se do mŕtvega,
pobíti kóga do mŕtvega,
premlátiti kóga do mŕtvega,
pretépati kóga do mŕtvega,
pretêpsti kóga do mŕtvega,
pretêpsti kóga na žíve in mŕtve,
za žíve in mŕtve
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
mŕzličen -čna -o prid.(ȓ) nanašajoč se na mrzlico: mrzlični bolniki / mrzlični spanec; mrzlične blodnje / lotil se ga je mrzličen nemir; mrzlično razpoloženje / mrzlične priprave za skoke; mrzlično iskanje umetnin / dogodki so se razvijali z mrzlično naglico z zelo velikomŕzlično prisl.:
mrzlično brskati po predalu; mrzlično se oboroževati; oči so se ji mrzlično svetile
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
mŕzlično nač. prisl. (ȓ) Oči so se ji ~ svetile; poud.: ~ brskati po predalu |živčno|; ~ se oboroževati |hitro|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
nèzacéljen -a -o prid. (ȅ-ẹ́) ki ni zaceljen: rana je še nezaceljena;
pren. brskati po nezaceljenih ranah svojega življenja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
pečkáti -ám [pəčkati] nedov. (á ȃ) zastar. bezati, brskati: pečkati po nosu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
po2 predl. I. s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka pó- (ọ̑) 1. za izražanje premikanja z namenom, da pride oseba, stvar na cilju na izhodiščni položaj premikanja: iti, poslati po zdravnika;
po kaj si prišel;
povabili so ga, zdaj pa ni nikogar ponj;
skoči v lekarno po zdravila / seči v žep po denar; pisati tovarni po navodila / zastar. šla je k studencu po vode po vodo2. s svojilnim zaimkom ali pridevnikom za izražanje hotenja, volje, ki (naj) usmerja, vodi ravnanje: pri naši hiši bi bilo vse drugače, če bi šlo po moje;
pa naj bo po njegovo, če že tako hoče;
vsakdo ravna po svoje;
hišo so uredili po Janezovo 3. s pridevnikom srednjega spola ali pridevniškim prislovom za izražanje načina, kako dejanje poteka: po božje častiti;
po bratovsko deliti;
tuliti po volčje;
živeti (po) beraško;
skrbeti za koga (po) očetovsko / govori (po) nemško, zastar. po nemški II. z mestnikom 1. za izražanje neurejenega premikanja ali stanjaa) na enotni površini: hoditi po gozdu;
sprehajati se po mestu, parku / potovati križem po svetu / po obeh straneh poti so njive / hoditi po dežju / premetavati se po postelji / po tleh razmetani listki; pege po obrazu / iskati, brskati po slovarju b) na površini, ki jo oblikuje množica posameznih predmetov: sneg leži po gorah;
kmetije so raztresene po gričih;
hoditi po hribih;
posedati po krčmah / prsti hitijo po tipkah / ptice skačejo po vejah / listje rumeni po drevju; skriva se po grmovju / oziral se je po poslušalcih / polemika po časopisih 2. za izražanje usmerjenega premikanja na površini česa podolžnega: stopati po cesti;
potok teče po dolini;
obleka se trga po šivih;
plezati po vrvi / knjiž. kri polje po žilah; voda curlja po žlebu / povzpeti se v peto nadstropje po stopnicah / gladiti psa po dlaki / po poti jesti med potjo3. za izražanje premikanja, usmerjenosti na površino predmeta: od obupa se je tolkel po glavi;
udariti psa po gobcu / razbijati po vratih // za izražanje premikanja k čemu s sovražnim namenom: vsi so planili po njem; tolči po nasprotniku 4. za izražanje premikanjaa) z namenom, da se kaj pridobi, obdrži: seči po knjigi;
pes hlastne po muhi;
ekspr. gostje so kar planili po jedeh b) z določenim namenom sploh: iti v mesto po opravkih;
mladi hodijo z doma po zaslužku / šel je ven po nakupih nakupovat5. za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti k predmetua) ki naj se spozna, zazna: pogledati po vremenu;
povprašati po zdravju, znancu;
vprašal ga je po imenu / zastar. debata po tem vprašanju ob) ki je cilj čustvovanja, volje: hrepeneti, ekspr. koprneti po čem / potreba po jedi; želja po popolnosti; pohlep po denarju / psu se cedijo sline po klobasi c) ki je vir, izhodišče čustvovanja: žalovati po kom;
hudo mu je po materi 6. za izražanje časa, trenutka, ki mu sledi dogajanje: po petih letih ga prvič vidim;
po treh tednih se vrnem / po deseti (uri) pridi v pisarno; po kosilu počiva; po maturi se bo vpisal na univerzo; prva leta po osvoboditvi; kmalu po polnoči / pri štetju let leta deset po našem štetju / neprav. pred in po uporabi pred uporabo in po njej// za izražanje (časovnega) zaporedja: ajda se seje po pšenici / po Vrhniki pride Logatec za Vrhniko// ekspr., v zvezi z biti za izražanje prenehanja, izginitve: sneg kar vidno jemlje, kmalu bo po njem; je že po dežju nehalo je deževati// zastar. za izražanje časa, v katerem se kaj dogaja; ob: shajali so se po zimskih večerih 7. za izražanje merila, vodilaa) pri določanju, opredeljevanju: spoznati koga po glasu, hoji;
podoben, različen po značaju;
večji po postavi;
prvi po moči;
postaviti se v vrsto po velikosti / mehanik po poklicu; po rodu Hrvat; sorodstvo po stricu / njegov brat, Peter po imenu ki mu je imeb) pri usklajanju, prilagajanju: oblačiti se po modi;
čevlji so narejeni po nogi;
ladjo so imenovali po glavnem mestu;
delati po načrtu;
ravnati po zakonu / pomagati po svojih močeh / ekspr. delati po stari navadi / nagrajevanje po delu; publ. po svojem položaju je član odbora // za izražanje merila, vzora pri posnemanju, poustvarjanju: slikati po naravi; scenarij je narejen po romanu / zgledovati se po drugih / igrati, peti po notah 8. za izražanje sredstva, posrednika: poslati po pošti, železnici;
sporočiti po kurirju / publ. nadzorovati po svojih organih // star. za izražanje povzročitelja; od: po hudournikih razrita pot; zavzetje Carigrada po Turkih / povezani smo po skupnih doživljajih s skupnimi doživljaji; po človeških rokah narejeni kipi s človeškimi rokami9. za izražanje vzroka, zaradi katerega se kaj dogaja: to se je zgodilo po tvoji krivdi / po fižolu ga boli želodec; po sadju ga napenja / mož je znan po grobosti; sloveti po lepoti 10. za izražanje vira, izvoraa) pri zaznavanju s čutili: čebelnjak diši po medu in vosku;
okus po ananasu, čokoladi;
smrdeti po žganju b) pri prevzemanju z dedovanjem, nasledstvom: dobiva pokojnino po možu / vdova po profesorju / po očetu ima oči, po materi lase 11. za izražanje načina, kako dejanje poteka: hoditi po prstih;
plaziti se po trebuhu / po grobem obdelati; obsoditi po krivem; po pravici razsoditi; ekspr. jeziti se po nepotrebnem 12. za izražanje mere: jemati zdravilo po kapljicah;
plačevati po kosu;
prodajati zemljišče po parcelah;
piti po požirkih // za izražanje delitve, razdeljevanja: razdeliti po enakih delih / publ. plačati za večerjo sto evrov po osebi na osebo13. za izražanje cene: prodajati po nizki ceni;
jajca so bila na trgu po dinarju;
po čem je vino
● ekspr. (nedolžna) kri vpije po maščevanju (po nedolžnem) umorjene(ga) je treba maščevati; otrok je po očetu ima njegove lastnosti; zastar. prvi po cesarju za cesarjem; Janez Kocmur, po domače Maček izraža (hišno, osebno) ime v rabi domačinov; to mu ni po duši mu ni všeč; nižje pog., ekspr. šel je po gobe umrl je; pog. po privatni liniji privatno, ne službeno; star. iti po plemenu goniti se; pariti se; ekspr. malo po malo sneži pomalo; po mojem to ni prav po mojem mnenju; pog. že kar dobro govori po naše v jeziku, ki je tu v rabi; nar. vzhodno reč po našem pomeni besedo v našem narečju; prišel sem po slovo se poslovit
♦ šport. zmagati po točkah premagati nasprotnika samo zaradi višjega števila dobljenih točk; vet. krava je po teletu se je pred kratkim otelila; prim. podolgem, pomalem, ponavadi, posili, posredi, postrani, povečini ipd.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
pobŕskati -am dov. (r̄ ȓ) krajši čas brskati: kokoš je pobrskala po gnoju / pobrskati s palico po listju / pobrskati po omari, v omari; ekspr. pobrskati po seznamih poiskati
● ekspr. v mladosti je malo pobrskal po knjigah, pa misli, da vse ve je malo študiral; ekspr. pobrskaj po možganih skušaj se spomniti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
pobŕskati -am
dov.po čem krajši čas brskati SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024
pobŕskati – glej bŕskati
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
razbŕskati – glej bŕskati
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
ríti ríjem nedov. ríj -te, -óč; ríl/rìl ríla, rít, rít -a; rítje; (rít/rìt) (í ȋ) po čem ~ ~ blatu; poud. ~ ~ predalih |stikati, brskati|; pokr. zah. riti kaj ~ korenje puliti, ruvatiríti se ríjem se (í ȋ) poud. ~ ~ skozi množico |prerivati se|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
róštati -am nedov. ropotati, brskati: Drügi 'zmáhno jéjo, on rôsta po szkledi KAJ 1870, 152
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
rúšiti rȗšim nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
rúžiti -im nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
snúditi -im nedov. (ú) nar. koroško brskati, stikati2:
po gospodarskem poslopju so snudili za novim plenom / žarometi so snudili po sosednjem hribu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
splèt spléta m (ȅ ẹ́) 1. kar je spleteno: splet niti, vrvi, žice / splet trstja, povezan s srobotom / lasje ji uhajajo iz spleta / knjiž. splet las kita// kar se spleta, prepleta: koreninski splet; splet alg, gliv; pren., ekspr. izgubil se je v spletu hodnikov 2. svetovni sistem medijskih vsebin, besednih, zvočnih, filmskih, ki so med seboj povezane z nadpovezavami: iskati, najti, objaviti informacije na spletu;
brskati po spletu / svetovni splet 3. z rodilnikom skupek, celota med seboj povezanih stvari: splet dogodkov;
splet naključij, okoliščin;
splet problemov, vprašanj / njegova zgodba je splet verjetnosti in domišljije 4. anat. skupek prepletajočih se žil, živcev; pleksus: žilni, živčni splet
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
stakljív tudi iztakljív -a -o prid. (ī í) ekspr. ki (rad) stika, išče: stakljiv otrok / požrešni in stakljivi vrabci
● ekspr. ima stakljive oči hitro vse opazi, vidistakljívo tudi iztakljívo prisl.:
stakljivo brskati med papirji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
stakljívo nač. prisl. (í) poud. ~ brskati po pisarni
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
surfati -am in sŕfati -am [sə̀rfati] nedov. (ə̏) 1. ukvarjati se s športom, pri katerem se stoji na jadralni deski in vozi po vodi; jadrati na deski, deskati1:
surfati in smučati na vodi 2. pregledovati strani na svetovnem spletu; brskati: surfati po (svetovnem) spletu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
svêtli Frazemi s sestavino svêtli:
dajáti kàj na svêtlo,
dáti kàj na svêtlo,
prihájati na svêtlo,
príti na svêtlo,
správiti kàj na svêtlo
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
šalobáriti -im nedov. (á ȃ) nar. zahodno brskati, stikati2:
šalobaril je po hiši
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
šára -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
šáriti šȃrim nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
ščúka ščúke samostalnik ženskega spola [ščúka] 1. sladkovodna plenilska riba z daljšim trupom in ožjim sploščenim gobcem v obliki kljuna; primerjaj lat. Esox 1.1. ta žival kot hrana, jed
FRAZEOLOGIJA: ščuka med krapi ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. štȕka, rus. ščúka, češ. štika < pslov. *ščuka, verjetno iz *ščukati ‛rezati, hlastati, trgati, grabiti’, prvotno torej ‛tista, ki hlasta, šavsa druge ribe’, morda iz ide. *skeu̯h2- ‛praskati, brskati, bezati’, tako kot stind. skáuti ‛brska, beza, moti’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
ščúka -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
ščúrek -rka m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
štọ́rati štọ̑ram nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
štovérjati -am nedov. brskati, natikati, vohljati: Tam Vourih vsze povszé preglejüje, stoverja KOJ 1848, 60; V-lüczkoj hi'si nestoverjaj KOJ 1845, 30; ino 'snyimi po Stajerszkom stoverjajo KOJ 1914, 11
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
trȏskati -am nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
ùh medmet1. izraža, da govorec občuti nezadovoljstvo s stanjem, ravnanjem koga1.1. izraža, da govorec občuti obžalovanje, nezadovoljstvo s svojim preteklim ravnanjem
2. izraža, da govorec občuti zadrego, se obotavlja odgovoriti
3. izraža, da govorec občuti veselje, zadovoljstvo3.1. izraža, da govorec občuti nostalgijo
3.2. izraža, da govorec občuti olajšanje
3.3. izraža, da govorec kaj občuduje
4. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo4.1. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svoje pritrjevanje ali zanikovanje
4.2. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja izjavo, ki izraža veliko mero, stopnjo, kakovost česa
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, tako kot nem. uh, angl. ooh
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
Vezniki, povedkovniki ... kako jih najti v slovarju ali slovnici
Zelo me zanimajo slovenski vezniki, predvsem arhaični, zato me zelo zanima, kje bi lahko dostopal do kakšnega arhiva z njimi.
Svojo srečo sem že preizkusil na portalu Fran.si in to neuspešno, našel pa nisem niti slovarja slovenskih veznikov, kot na primer že obstaja za členke.
Zanima me naslednje:
Najpomembneje, kje lahko najdem popoln seznam slovenskih veznikov vnesenih v Fran oz. če lahko v njem iščem tudi določeno besedno vrsto ter kako?
In drugo, nekoliko nevmesno, če je raba povedkovnika kot besedne vrste še aktualna in zakaj se ne poučuje niti pri podrobnejšem pouku oblikoslovja v srednji šoli ter ali je sploh vnešena v učni načrt?
In še, če je v pripravi nova izdaja slovenske slovnice oz. vsaj prenovljena verzija Toporišičeve, in zakaj jezik že tako dolgo ostaja brez resnih sprememb na tem področju? Se zadnjo, četrto izdajo še splača kupiti?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
zbŕskati – glej bŕskati
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.