belúga belúge samostalnik ženskega spola [belúga]

1. iz zoologije manjši zobati kit bele barve, ki v skupinah živi v arktičnih morjih; primerjaj lat. Delphinapterus leucas; SINONIMI: beluga kit

2. iz zoologije velika riba s šilastim gobcem in hrbtno plavutjo povsem pri repu, ki živi zlasti v Kaspijskem in Črnem morju ter njunem povodju; primerjaj lat. Huso huso

3. kot pridevnik ki je v zvezi z belugo 2.

STALNE ZVEZE: beluga kit
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz rus. belúga, glej ↑bel

1. večja riba s podolgovatim trupom in glavo s koničastim gobcem, ki živi v sladkih in slanih vodah severne poloble

2. velika riba s šilastim gobcem in hrbtno plavutjo povsem pri repu, ki živi zlasti v Kaspijskem in Črnem morju ter njunem povodju

bôkser bôkserja tudi bókser bókserja samostalnik moškega spola [bôkser] tudi [bókser]

1. velik kratkodlak pes s krepkim telesom rumenkasto rjave ali rdečkasto rjave barve z belimi lisami ali temnejšimi progami, ploskim črnim gobcem in spodnjo čeljustjo, daljšo kot zgornjo; SINONIMI: nemški bokser

2. hladno orožje, ki se natakne na prste in poveča učinek udarca s pestjo; SINONIMI: boksar

3. iz strojništva motor z notranjim izgorevanjem, pri katerem so valji v parih nameščeni v vodoravni ravnini na vsaki strani pogonske gredi, valja vsakega para pa se premikata v nasprotni smeri; SINONIMI: iz strojništva bokser motor

STALNE ZVEZE: bokser motor, nemški bokser
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Boxer) iz angl. boxer iz ↑boksati - več ...

búča búče samostalnik ženskega spola [búča]

1. kulturna rastlina s plazečim se steblom in navadno užitnimi plodovi trebušaste oblike; primerjaj lat. Cucurbita pepo
1.1. plod te rastline
1.2. ta plod kot hrana, jed

2. posoda, steklenica trebušaste oblike
2.1. stekleni del svetila take oblike

3. ekspresivno glava, zlasti človeška

4. navadno slabšalno neumen, naiven, nespameten človek

STALNE ZVEZE: buča golica, buča hokaido, buča špagetarica, hokaido buča, muškatna buča, orjaška buča, presesalna buča, špagetna buča
FRAZEOLOGIJA: brihtna buča, dobiti jih po buči, kotaliti buče, kot svinja v buče, prodajati buče (komu), trda buča, trde buče, To so buče.
ETIMOLOGIJA: = hrv. bȕća, prevzeto iz roman. < vulglat. buttia ‛okrogla posoda za vino, sodček’ k buttis ‛sod’ - več ...

1. užitna buča podolgovate oblike, zlasti kot hrana, jed

1.1. rastlina s takimi plodovi

1. kulturna rastlina z okroglim kolenčastim steblom, podolgovatimi zašiljenimi listi in velikimi storži z navadno rumenimi zrni

1. ki nima več umazanije, odpadkov, neželenih snovi

1.1. ki ima odstranjene neuporabne, neužitne dele

1. narediti, povzročiti, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi

1.2. odstraniti neuporabne, neužitne dele hrane, živil

1. užitna buča podolgovate oblike, zlasti kot hrana, jed

1. kulturna rastlina z okroglim kolenčastim steblom, podolgovatimi zašiljenimi listi in velikimi storži z navadno rumenimi zrni

1.1. zrna te rastline, zlasti kot hrana, jed

búčevka búčevke samostalnik ženskega spola [búčeu̯ka]

iz botanike kulturna rastlina s plazečim se steblom, zvezdastimi cvetovi in trebušastimi plodovi; primerjaj lat. Cucurbitaceae; SINONIMI: bučnica

ETIMOLOGIJA: ↑buča

búčka búčke samostalnik ženskega spola [búčka]

1. užitna buča podolgovate oblike, zlasti kot hrana, jed
1.1. rastlina s takimi plodovi; primerjaj lat. Cucurbita pepo

2. manjša buča

3. priprava ali njen del trebušaste oblike

4. ljubkovalno manjša, zlasti otroška glava
4.1. ljubkovalno otrok, zlasti mlajši; SINONIMI: ljubkovalno žabica

FRAZEOLOGIJA: kotaliti bučke, prodajati bučke (komu), To so bučke.
ETIMOLOGIJA: ↑buča

1. narediti, povzročiti, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi

1.2. odstraniti neuporabne, neužitne dele hrane, živil

1. kulturna rastlina s plazečim se steblom in navadno užitnimi plodovi trebušaste oblike

1.2. ta plod kot hrana, jed

1. kulturna rastlina z ovalnimi dlakavimi listi in navadno temno vijoličastimi podolgovatimi mesnatimi plodovi

1.1. plod te rastline kot hrana, jed

búčkin búčkina búčkino pridevnik [búčkin]

1. ki je v zvezi z bučko 1.
1.1. ki je iz bučk 1. ali vsebuje bučke 1.

2. ki je del bučke 1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑bučka

1. užitna buča podolgovate oblike, zlasti kot hrana, jed

1. užitna buča podolgovate oblike, zlasti kot hrana, jed

1. užitna buča podolgovate oblike, zlasti kot hrana, jed

1. užitna buča podolgovate oblike, zlasti kot hrana, jed

1.1. rastlina s takimi plodovi

búčman búčmana samostalnik moškega spola [búčman]

ekspresivno v določenih dejanjih, odzivih nekoliko nepremišljen, naiven človek

ETIMOLOGIJA: ↑buča

búčni búčna búčno pridevnik [búčni]

1. ki je del buče 1.

2. ki je v zvezi z bučo 1.2.
2.1. ki je del buče 1.2.
2.2. ki je iz buč 1.2. ali vsebuje buče 1.2.

STALNE ZVEZE: bučno olje
ETIMOLOGIJA: ↑buča

1. kulturna rastlina s plazečim se steblom in navadno užitnimi plodovi trebušaste oblike

1. kulturna rastlina s plazečim se steblom in navadno užitnimi plodovi trebušaste oblike

1.2. ta plod kot hrana, jed

1. kulturna rastlina s plazečim se steblom in navadno užitnimi plodovi trebušaste oblike

1.2. ta plod kot hrana, jed

1. manjše seme v nekaterih sadežih, plodovih

1. kulturna rastlina s plazečim se steblom in navadno užitnimi plodovi trebušaste oblike

1.2. ta plod kot hrana, jed

1. kulturna rastlina s plazečim se steblom in navadno užitnimi plodovi trebušaste oblike

1.2. ta plod kot hrana, jed

búčnica búčnice samostalnik ženskega spola [búčnica]

1. navadno v množini bučno seme, navadno užitno

2. kulturna rastlina s plazečim se steblom, zvezdastimi cvetovi in trebušastimi plodovi; primerjaj lat. Cucurbitaceae; SINONIMI: iz botanike bučevka

FRAZEOLOGIJA: prodajati bučnice (komu)
ETIMOLOGIJA: ↑buča

carving glej kárving

1. smučanje s smučmi, ki imajo poudarjen stranski lok in omogočajo lažje zavijanje, večjo vodljivost

čajóta čajóte samostalnik ženskega spola [čajóta]

1. buči podobna rastlina vzpenjavka z manjšimi, navadno bodičastimi plodovi, po izvoru iz Srednje Amerike; primerjaj lat. Sechium edule
1.1. plod te rastline, zlasti kot hrana, jed

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek angl. chayote, nem. Chayote) iz špan. chayote, to pa iz nahuatl chayotli, prvotno ‛bodeča buča’

féta1 féte samostalnik ženskega spola [féta]

mehki sir, ki zori v slanici, zlasti iz ovčjega, kozjega mleka, po izvoru iz Grčije; SINONIMI: feta sir

STALNE ZVEZE: feta sir
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek ngr. féta iz it. fetta ‛rezina’

1. mlečni izdelek, ki se dobi s strjevanjem mleka, odstranitvijo sirotke, navadno z zorenjem

gratiníran gratinírana gratinírano pridevnik [gratiníran]

ki ima zaradi dodatnega pečenja v pečici, navadno skupaj s prelivom, naribanim sirom, hrustljavo skorjo

ETIMOLOGIJA: ↑gratinirati

1. kulturna rastlina z omesenelim socvetjem navadno bele barve

1.1. ta rastlina, zlasti njeno socvetje, kot hrana, jed

1. užitna buča podolgovate oblike, zlasti kot hrana, jed

guacamole guacamola samostalnik moškega spola [gvakamóle]

1. omaka, pomaka iz avokada, čilija, paradižnika, čebule, začimb

2. kot pridevnik ki je v zvezi z guacamolom 1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. in amer. špan. guacamole iz nahuatl ahuacamolli, iz ↑avokado + molli ‛omaka’

1. omaka, pomaka iz avokada, čilija, paradižnika, čebule, začimb

hokaído kot pridevnik [hokaído]
STALNE ZVEZE: buča hokaido, hokaido buča
ETIMOLOGIJA: po zgledu angl. Hokkaido squash, nem. Hokkaidokürbis ‛buča hokaido’, po japonskem otoku Hokaido

jájčevec jájčevca samostalnik moškega spola [jájčevəc]

1. kulturna rastlina z ovalnimi dlakavimi listi in navadno temno vijoličastimi podolgovatimi mesnatimi plodovi; primerjaj lat. Solanum melongena; SINONIMI: manj formalno melancan, manj formalno melancana
1.1. plod te rastline kot hrana, jed; SINONIMI: manj formalno melancan, manj formalno melancana

ETIMOLOGIJA: ↑jajce

1. narediti, povzročiti, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi

1.2. odstraniti neuporabne, neužitne dele hrane, živil

1. užitna buča podolgovate oblike, zlasti kot hrana, jed

jojóba jojóbe samostalnik ženskega spola [jojóba]

1. večji zimzeleni grm z debelimi ovalnimi listi in temno rjavimi plodovi z visoko vsebnostjo olja, po izvoru iz Amerike; primerjaj lat. Simmondsia chinensis
1.1. plodovi tega grma
1.2. olje, vosek iz plodov tega grma

2. kot pridevnik ki je v zvezi z jojobo 1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Jojoba in meh. špan. jojoba iz nekega indijanskega jezika

1. večji zimzeleni grm z debelimi ovalnimi listi in temno rjavimi plodovi z visoko vsebnostjo olja, po izvoru iz Amerike

1.1. plodovi tega grma

kabúki kabúkija samostalnik moškega spola [kabúki]

1. iz gledališke umetnosti japonsko gledališče, v katerem igralci s petjem, glasbo, plesom stilizirano uprizarjajo zgodovinske ali vsakdanje dogodke

2. kot pridevnik ki je v zvezi s kabukijem 1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl., nem. Kabuki iz jap. kabuki iz ka ‛pesem’ + bu ‛ples’ + ki ‛umetnost, veščina’

1. japonsko gledališče, v katerem igralci s petjem, glasbo, plesom stilizirano uprizarjajo zgodovinske ali vsakdanje dogodke

karotén karoténa samostalnik moškega spola [karotén]

vsaka od organskih snovi, ki se kot naravno barvilo pojavlja v zelenjavi in sadju, zlasti korenju, marelicah, in se v organizmu lahko pretvori v vitamin A

STALNE ZVEZE: beta karoten, karoten beta
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz frc. carotène iz carotte ‛korenje’ < lat. carōta

kárving kárvinga; tudi carving samostalnik moškega spola [kárvink kárvinga]

1. smučanje s smučmi, ki imajo poudarjen stranski lok in omogočajo lažje zavijanje, večjo vodljivost

2. kot pridevnik ki je v zvezi s karvingom 1.

ETIMOLOGIJA: ↑carving

1. smučanje s smučmi, ki imajo poudarjen stranski lok in omogočajo lažje zavijanje, večjo vodljivost

melóna melóne samostalnik ženskega spola [melóna]

1. kulturna rastlina s plazečim se steblom in večjimi okroglimi užitnimi plodovi z oranžnim, rumenim mesom in številnimi semeni; primerjaj lat. Cucumis melo
1.1. plod te rastline kot hrana, jed

2. navadno v množini, vulgarno dojke, navadno večje

3. manj formalno na vrhu zaobljen klobuk s trdim oglavjem in trdimi krajci; SINONIMI: polcilinder

STALNE ZVEZE: grenka melona, kantalupska melona, medena melona
FRAZEOLOGIJA: velik kot melona
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. melone < lat. mēlō ‛dinja’, okrajšano iz mēlopepō, prevzeto iz gr. mēlopépōn, iz mē̃lon ‛jabolko’ + pépōn ‛vrsta buče’, prvotno torej *‛jabolčna buča’ - več ...

míso mísa samostalnik moškega spola [míso]

1. začimbna pasta iz fermentirane soje in riža ali ječmena

2. kot pridevnik ki je v zvezi z misom 1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. miso, nem. Miso iz jap. miso

1. začimbna pasta iz fermentirane soje in riža ali ječmena

móka móke samostalnik ženskega spola [móka]

1. mleta zrna, semena, zlasti žit, za pripravo živil
1.1. navadno mleta snov, zlasti iz nekaterih energijsko bogatih plodov, ki se uporablja za pripravo živil

2. prah, pridobljen iz trše snovi z mletjem

STALNE ZVEZE: bela moka, črna moka, durum moka, enotna moka, gladka moka, graham moka, kostna moka, kostno-mesna moka, krvna moka, mehka moka, mesna moka, mesno-kostna moka, moka durum, navadna moka, ostra moka, perna moka, polbela moka, polnovredna moka, polnozrnata moka, ribja moka, zmesna moka
FRAZEOLOGIJA: bel kot moka, Iz te moke ne bo kruha., Kruha ne naredi moka, ampak roka.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. mǫka ‛moka’, nar. in star. hrv. múka, rus. muká, češ. mouka < pslov. *mǫka < ide. *monHkáh2 *‛rezultat tolčenja’, iz *menHk‑ ‛tlačiti, stiskati, gnesti, tolči’ - več ...

2. ki je del ajde

2.1. ki je iz ajde ali vsebuje ajdo

. živilski izdelek različnih oblik iz nekvašenega testa, ki se navadno skuha v vreli vodi, ali jed iz tega izdelka

. živilski izdelek različnih oblik iz nekvašenega testa, ki se navadno skuha v vreli vodi, ali jed iz tega izdelka

. živilski izdelek različnih oblik iz nekvašenega testa, ki se navadno skuha v vreli vodi, ali jed iz tega izdelka

. živilski izdelek različnih oblik iz nekvašenega testa, ki se navadno skuha v vreli vodi, ali jed iz tega izdelka

nacho nacha; tudi náčo samostalnik moškega spola [náčo]

1. omaka, pomaka iz topljenega sira, masla, moke, mleka, začimb; SINONIMI: nacho sir

2. kot pridevnik ki je v zvezi z nachom 1.

STALNE ZVEZE: nacho sir
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. nacho, prvotno (special) nachos, iz špan. Nacho's (especiales) ‛Načeva specialiteta’, po mehiškem natakarju Ignaciju Anayi

1. omaka, pomaka iz topljenega sira, masla, moke, mleka, začimb

náčo glej nacho

očíščen očíščena očíščeno pridevnik [očíščen]

1. ki nima več umazanije, odpadkov, neželenih snovi; SINONIMI: počiščen
1.1. ki ima odstranjene neuporabne, neužitne dele
1.2. ki ima odstranjene odvečne, neželene snovi v skrbi za osebno higieno, urejenost
1.3. ki nima več česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh; SINONIMI: počiščen

ETIMOLOGIJA: ↑očistiti

1. nizko ali srednje visoko obuvalo s čvrstim podplatom

. dvignjena tlakovana, asfaltirana površina ob vozišču, namenjena zlasti za pešce

1. večji morski rak oranžne barve s podolgovatim telesom

1.1. ta žival kot hrana, jed

1. gojena ali divje rastoča rastlina z zelenimi ali belimi pokončnimi poganjki z luskastim vrhom

1.1. poganjek te rastline, zlasti kot hrana, jed

1. lističasta goba z navadno gladkim belim ali rjavkastim klobukom in trosovnico, ki z zorenjem temni

1.1. ta goba kot hrana, jed

1. kulturna rastlina s plazečim se steblom in navadno užitnimi plodovi trebušaste oblike

1.2. ta plod kot hrana, jed

1. sladkovodna riba z velikim gobcem in navadno pikami različnih barv ali vzorcem po trupu, ki živi v bistrih vodah

1.1. ta žival kot hrana, jed

1. sladkovodna plenilska riba z daljšim trupom in ožjim sploščenim gobcem v obliki kljuna

1.1. ta žival kot hrana, jed

1. nadzemni, vidni del organizma brez sposobnosti fotosinteze, zlasti s klobukom in betom

1.1. ta del organizma kot hrana, jed

3. užitna goba z valovitim, podvitim klobukom in trosovnico z žlebički, ki se nadaljujejo po betu navzdol

3.1. ta goba kot hrana, jed

1. majhna morska riba z modrikasto zelenim hrbtom, ki navadno živi v velikih jatah

1.1. ta žival kot hrana, jed

presesálni presesálna presesálno pridevnik [presesálni] in [presəsálni]
STALNE ZVEZE: presesalna buča
ETIMOLOGIJA: iz presesati, glej ↑sesati

špagétarica špagétarice samostalnik ženskega spola [špagétarica]

podolgovata buča s trdo lupino rumene barve in vlaknastim mesom; SINONIMI: buča špagetarica, špagetna buča

STALNE ZVEZE: buča špagetarica
ETIMOLOGIJA: ↑špaget

špagétni špagétna špagétno pridevnik [špagétni]
STALNE ZVEZE: špagetna buča
ETIMOLOGIJA: ↑špaget

testenína testeníne samostalnik ženskega spola [testenína]

navadno v množini živilski izdelek različnih oblik iz nekvašenega testa, ki se navadno skuha v vreli vodi, ali jed iz tega izdelka

ETIMOLOGIJA: ↑testen

. ki ima zaradi dodatnega pečenja v pečici, navadno skupaj s prelivom, naribanim sirom, hrustljavo skorjo

. pri katerem je tekočina odstranjena z odlivanjem počasi in v manjših količinah

1. odliti počasi in navadno v manjših količinah

1. užitna buča podolgovate oblike, zlasti kot hrana, jed

1. mlečni izdelek, ki se dobi s strjevanjem mleka, odstranitvijo sirotke, navadno z zorenjem

1. velika plenilska morska riba z osmimi majhnimi rumenimi plavutmi na zgornji in spodnji strani repa pred repno plavutjo

1.1. meso te živali kot hrana, jed

túrban túrbana samostalnik moškega spola [túrban]

1. moško pokrivalo iz dolgega kosa blaga, ki se navadno ovije okoli glave, po izvoru iz stare Perzije
1.1. kar spominja na tako pokrivalo

STALNE ZVEZE: turški turban
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Turban, frc. turban, it. turbante (star. it. tolipante) in tur. tülbend iz perz. dulbänd, domnevno iz dil ‛srce’ + bändän ‛vezati’ - več ...

brezseménka -e ž (ẹ̑)
agr. sadež brez semena, semen: buča brezsemenka

búča -e ž (ú)
1. kulturna rastlina s plazečim se steblom ali njen debeli sad: buče jesti, saditi, sekati; votla, zrela buča; navadna buča ali tikva
2. trebušasta posoda: buča vina je romala iz roke v roko; srebniti iz buče; buča z vodo
♦ elektr. buča steklen senčnik v obliki krogle; fiz. Heronova buča posoda, iz katere pod pritiskom plina brizga tekočina; kem. destilacijska, merilna buča
3. pog., ekspr. glava: mahniti, usekati po buči / ima prazno, trdo bučo / ti si pa buča prebrisan, zvit človek; zvita buča; buča ribniška
● pog., ekspr. ohladiti buče puntarjem ukrotiti jih; pog., ekspr. prinesti celo bučo domov nepoškodovan priti iz tepeža, boja; pog., ekspr. dobiti jo po buči biti ostro grajan; biti tepen; biti premagan

búčica -e ž (ú)
manjšalnica od buča: z vrta je prinesel paradižnik in nekaj bučic; nadevane bučice / ploščata lovska bučica / to ti je bučica bister človek

búčka -e ž (ú)
1. manjšalnica od buča: buče in bučke / toplomer ima stekleno bučko z živim srebrom; bučka žganja / bučka pletilke glavica
2. nav. mn. mlada, nedorasla jedilna buča: dušene, nadevane bučke
♦ obrt. bučke domače klekljane čipke z ornamentom, podobnim bučkam

cukéta -e ž (ẹ̑)
nav. mn., nar. primorsko mlada, nedorasla jedilna buča; bučka: dušene cukete; prikuha iz cuket

destilacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na destilacijo: destilacijski postopek, proces / destilacijska naprava / destilacijski produkt
♦ kem. destilacijska buča steklena buča pri laboratorijski pripravi za destilacijo

destilírka -e ž (ȋ)
kem. steklena buča pri laboratorijski pripravi za destilacijo:

grljánka -e ž (ȃ)
agr. buča s srčastimi listi in s hruškastimi ali cilindrastimi plodovi: odstraniti mezdro iz posušenih grljank

hrgánja -e ž (á) nar. vzhodno
1. buča s srčastimi listi in s hruškastimi ali cilindrastimi plodovi; grljanka: zrele hrganje
// natega iz te buče: s hrganjo potegniti vino iz soda
2. ekspr. glava: mahnil bi ga po hrganji

izvotlíti -ím tudi zvotlíti -ím dov., izvótli in izvôtli tudi zvótli in zvôtli; izvótlil tudi zvótlil (ī í)
1. narediti votlo: izvotliti bučo, palico / voda izvotli apnenčast svet; pren., knjiž. bolečina ga je vsega izvotlila
2. izdolbsti: izvotliti deblo za čoln

izvótljen -a -o in izvotljèn -êna -o tudi zvótljen -a -o in zvotljèn -êna -o:
izvotljena buča; osrednja tema pesmi je človek, ki postaja v sebi prazen, izvotljen

jedílen -lna -o prid. (ȋ)
1. nanašajoč se na uživanje hrane: žvenket jedilnega pribora in porcelana; jedilni prostor; jedilna posoda; jedilno orodje / jedilni kot del prostora, urejen za serviranje hrane; miza, kotna klop in stoli za tak prostor; jedilni pribor pribor, ki ga sestavljajo žlica, vilice, nož in čajna žlička; jedilni servis sklede za juho in prikuho z globokimi, plitvimi in desertnimi krožniki, navadno za šest ali dvanajst oseb; jedilni vagon vagon, urejen za serviranje hrane potnikom
2. ki se uporablja za prehrano, jed: jedilni krompir; jedilna buča; jedilna čokolada čokolada za kuhanje; jedilno olje
♦ gastr. jedilna soda bel prah, ki se uporablja zlasti za rahljanje medenega in krhkega testa
3. nanašajoč se na jedi, jestvine: jedilna omara; jedilna shramba / jedilni list seznam jedi, ki se v določenem gostinskem lokalu lahko dobijo
● ekspr. prilagoditi jedilni list letnemu času prehrano, jedi

merílen -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na merjenje: merilni aparat, trak; kupiti nove merilne naprave / merilno območje / merilna lestvica / merilne naprave na topu
♦ kem. merilni cilinder steklen valj z merilno lestvico za merjenje prostornine tekočin ali plinov; merilna buča; teh. merilna kladica jeklena ploščica, ki se rabi za uravnavanje ali kontroliranje merilnih priprav

okrásen -sna -o prid. (ā)
1. namenjen olepšavi: okrasni predmeti / okrasni lonec za lončnice; okrasni robec v žepu na prsih; okrasni trakovi; okrasna keramika; okrasne resice; narediti pri podpisu okrasno vijugo / okrasni namen olepševalni; okrasna vrednost predmeta / okrasna umetnost dekorativna umetnost
2. ki se goji za okras: okrasne rastline; okrasno drevo, grmičje
♦ agr. okrasna perutnina; lit. okrasni pridevek ustaljen prilastek, ki ima določujočo in figurativno funkcijo; obrt. okrasni šiv; okrasni vbod; tisk. okrasne črke; vrtn. okrasna bučka buča z drobnimi, različno oblikovanimi plodovi; okrasna koruza koruza z navadno pisanimi listi in majhnimi storži; okrasna paprika

prekápnica -e ž (ȃ)
knjiž. steklena buča pri laboratorijski pripravi za destilacijo; destilirka: iz prekapnice se kadi; razgreta prekapnica

tíkva -e ž (ȋ) nar. vzhodno
1. buča: saditi tikve / jesti tikve; zrela tikva
2. glava: udariti koga po tikvi / imeti prazno, trdo tikvo

velikánka -e ž (ȃ)
1. ekspr. nenavadno velika in močna ženska: dekle je velikanka med vrstnicami
// kar je veliko sploh: prekooceanska velikanka / kača, lipa velikanka; buča, repa, torta velikanka / zvezda velikanka
2. publ. velika (smučarska) skakalnica: skakati na velikanki / stometrska velikanka

vŕv -í ž (ȓ)
izdelek iz spletenih ali sesukanih rastlinskih vlaken, žic za povezovanje, privezovanje: vrv se je pretrgala; prerezati, razplesti vrv; voditi žival na vrvi; zvezati z vrvjo; dolga, močna vrv; jeklena, konopljena, žična vrv; vrv iz najlona; dolžina vrvi / odvezati vrv / plezalna vrv; vprežna vrv zaprežnica; vžigalna vrv vžigalna vrvica
// tak izdelek, napeljan po zraku za določen namen: hoditi po vrvi; pobrati perilo z vrvi / knjiž. plesalec na vrvi vrvohodec
// ekspr. temu izdelku podoben rastlinski del; steblo, vitica: buča je pognala vrvi; hmeljeve vrvi
● ekspr. najraje bi si dal vrv za vrat se obesil; ekspr. s tem dejanjem si je sam zadrgnil vrv okoli vratu se je sam spravil v brezizhoden položaj; preg. kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi; preg. zdravje po niti gor, po vrvi dol zdravje se pridobi počasi, izgubi pa hitro
♦ alp. pritrjena vrv za stalno ali občasno zavarovanje nevarnega dela poti pri hoji, plezanju; navt. jadrovodna vrv za obračanje jadra v smeri krme; pritezna vrv za premeščanje ladje v določen položaj, na določeno mesto; privezna vrv za privezovanje ladje, čolna k obali; metalo za vrv obtežilna verižica z vrvico za metanje vrvi z ladje; ptt kabelska (nosilna) vrv na oporišča obešena jeklena vrv, na katero se pritrdi nadzemni kabel; šport. lavinska vrv vrv žive barve, ki si jo smučarji navežejo za pas in jo vlečejo za seboj, kadar so na ogroženem območju; teh. nosilna vrv vrv pri žičnici, po kateri se premika gondola; vlečna vrv vrv pri žičnici, ki vleče breme po nosilni vrvi

znótraj1 prisl. (ọ́)
1. na notranji strani; ant. zunaj1: prevleči tok znotraj z žametom; znotraj kosmat usnjen plašč / znotraj zapahnjena vrata
// v notranjosti: znotraj obnoviti hišo; deblo je znotraj trhlo; znotraj votla buča
// v zvezi od znotraj izraža usmerjenost iz notranjosti česa: stal je pred hišo in čutil, da ga nekdo od znotraj opazuje
2. izraža omejitev na to, kar zajema pojem: stranka je navzven delovala enotno, znotraj pa je s težavo mirila nezadovoljne člane
● pog. nekaj tu znotraj mi pravi, da ga ne bo več slutim, zdi se mi; ta okna se odpirajo na znotraj navznoter; prim. odznotraj

zvalíti -ím dov., zválil (ī í)
1. z valjanjem spraviti
a) kam: zvaliti hlode na kup; zvaliti sode v klet; skala se je zvalila po bregu; zvalil se je pod mizo kot vreča
b) od kod: zvaliti hlode s tovornjaka; buča se je zvalila z voza
2. ekspr. dati, vsiliti komu kaj težkega, neprijetnega: zvaliti delo drugemu / zvaliti odgovornost s sebe
// navadno v zvezi z na narediti, da postane kdo drug deležen česa težkega, neprijetnega: zvaliti dolžnost, odgovornost na druge; zvaliti krivdo na prijatelja; vse delo se je zvalilo nanj / zvaliti skrb za družino na ženina ramena
● ekspr. težek kamen se mu je zvalil s srca rešil se je velike skrbi, nadloge; zvaliti se na klop, posteljo zavaliti se

zvalíti se ekspr.
hitro, neurejeno priti v velikem številu: v dvorano se je zvalila množica ljudi; 

prim. izvaliti

patišón samostalnik moškega spola

1. manjša sploščena buča z valovitim robom, Cucurbita pepo var. patissoniana SINONIMI: patišonka
1.1 kot pridevnik ki je v zvezi s temi bučami  

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Patisson iz frc. Pâtisson, iz provans. pastissou iz pastis ‛pašteta’

patišónka samostalnik ženskega spola

manjša sploščena buča z valovitim robom, Cucurbita pepo var. patissoniana SINONIMI: patišon

ETIMOLOGIJA: ↑patišon

brezseménka -e ž (ẹ̑) buča ~

búča -e ž (ú)
1. zrela ~; mn., snov. jesti ~e
2. ~ vina |posoda|; slabš. ~ ga boli |glava|; člov., šalj. zvita ~ |prebrisan, zvit človek|

grljánka -e ž (ȃ) |buča|

izvótljen -a -o in izvotljèn -êna -o (ọ̑; ȅ é é) ~a buča
izvótljenost -i in izvotljênost -i ž, pojm. (ọ̑; é)

búča -e ž

búčka -e ž

grljánka -e ž

vítica -e ž

bíti (sem) Frazemi s sestavino bíti (sem):
bíti ad acta, bíti Ádamov sín, bíti aprílski, bíti blagoslovljêna, bíti bógu za hŕbtom, bíti bòlj pápeški kot pápež, bíti bòlj pápeški od pápeža, bíti [bòlj] počásne gláve, bíti bòlj počásne pámeti, bíti brez belíča [v žêpu], bíti brez bôra in belíča, bíti brez bôra in božjáka, bíti brez božjáka, bíti brez božjáka in bóra, bíti brez fícka [v žêpu], bíti brez gláve in répa, bíti brez hrbteníce, bíti brez prebíte páre, bíti brez répa in gláve, bíti brez sápe, bíti brez vestí, bíti cókla razvôja, bíti cókla za kóga/kàj, bíti copáta, bíti čésa kot tóče, bíti čésa na kôše, bíti čístih rôk, bíti člôvek s téga svetá, bíti čŕn kot nóč, bíti désna roka kóga, bíti do góbca v dréku, bíti do gŕla sìt kóga/čésa, bíti do kolén v dréku, bíti do úst v dréku, bíti do vratú v dréku, bíti do vratú v gódlji, bíti dôbra dúša, bíti dôbro zapísan [pri kóm, kjé], bíti dólg kot prékla, bíti drúga violína, bíti dúša čésa, bíti fíga móž, bíti glávni adút, bíti hítre jéze, bíti hláden do kóga, bíti hrbteníca čésa, bíti igráča [kóga/čésa], bíti igráča v rôkah kóga/čésa, bíti igráčka [kóga/čésa], bíti igráčka [kómu] kàj, bíti igráčka v rôkah kóga/čésa, bíti imenován s právim iménom, bíti iz drugáčnega testá, bíti iz ístega testá, bíti iz mesá in krví, bíti iz móde, bíti jeklénih žívcev, bíti jezíček na téhtnici, bíti junák dnéva, bíti kàj za pod zób, bíti kàj/kdó na kvadrát, bíti kàkor ámen [v cérkvi], bíti kàkor ámen [v očenášu], bíti kàkor húda úra, bíti kàkor iz cúkra, bíti kàkor iz másla, bíti kàkor iz svínca, bíti kàkor kladívo, bíti kàkor lesníka, bíti kàkor mrlíč, bíti kàkor na íglah, bíti [kàkor] na šivánkah, bíti [kàkor] na tŕnju, bíti [kàkor] v málih nebésih, bíti kàkor v meglì, bíti kàkor žívo srebró, bíti kákšen kólešček kjé, bíti kanónfuter, bíti kdó/kàj z dúšo in telésom, bíti kísel kàkor vrísk, bíti kóga/čésa kot kobílic, bíti kóga/čésa kot mrávelj, bíti kóga/čésa kot rúsov, bíti kómu máčeha, bíti kómu pri sŕcu, bíti kómu tŕn v očéh, bíti kómu tŕn v pêti, bíti kómu za pavlího, bíti kómu za petámi, bíti kómu za rítjo, bíti kós kómu/čému, bíti kóst v gŕlu kóga, bíti kot ámen [v cérkvi], bíti kot ámen [v očenášu], bíti kot dèž v prátiki, bíti [kot] dím [za kóga], bíti kot èn móž, biti [kot] igráča [kómu kàj], bíti kot iz másla, bíti [kot] iz stêkla, bíti kot iz škátlice, bíti [kot] iz tŕte izvít, bíti [kot] iz želéza, bíti [kot] lánski snég, bíti [kot] máli bóg, bíti kot mésečnica, bíti kot mésečnik, bíti kot míla jéra, bíti [kot] mílni mehúrček, bíti kot mrlìč, bíti kot na dláni, bíti [kot] na íglah, bíti [kot] na lúni, bíti [kot] na tŕnih, bíti [kot] na tŕnju, bíti [kot] na žerjávici, bíti kot naročèn [za kóga/kàj], bíti kot odpŕta knjíga, bíti kot okamenél, bíti [kot] ólje na ôgenj [čésa, čému], bíti kot osát, bíti kot pès in máčka, bíti kot rít in srájca, bíti kot sánje, bíti kot slépa kúra, bíti [kot] strašílo, bíti [kot] strašílo za v prosó, bíti kot ustvárjen za kóga/kàj, bíti kot v čebelnjáku, bíti [kot] v devêtih nebésih, bíti kot v fílmu, bíti kot v mravljíšču, bíti kot v nebésih, bíti kot v pánju, bíti kot v právljici, bíti [kot] v ráju, bíti kot v sánjah, bíti [kot] v sêdmih nebésih, bíti kot vróče žémlje, bíti [kot] vróče žémljice, bíti kot žívo srebró, bíti krátke pámeti, bíti krátkih beséd, bíti krváv pod kóžo, bíti kúhan in pečèn kjé/pri kóm, bíti kúrje pámeti, bíti [le] kolésce [kjé, kóga/čésa], bíti [málo] čez lés, bíti már kot [za] lánski snég, bíti máslo kóga, bíti med ángelčki, bíti med dvéma ôgnjema, bíti med kladívom in nakoválom, bíti med krilátci [bôžjimi], bíti med svôjimi štírimi sténami, bíti [mehek] kot máslo, bíti méhkega srcá, bíti močán adút, bíti módre krví, bíti mólzna kráva, bíti móž beséda, bíti na bóbnu, bíti na bôjni nôgi s kóm/čím, bíti na césti, bíti na césti kot kónjska fíga, bíti na čŕni lísti, bíti na désno rôko, bíti na dláni, bíti na dnù, bíti na dôbri póti, bíti na káhli, bíti na kócki, bíti na kôncu svetá, bíti na kôncu z žívci, bíti na kônju, bíti na lás podóben kómu/čému, bíti na mŕtvi tóčki, bíti na múhi [kóga], bíti na nàjbóljši póti, bíti na nítki, bíti na ónem svétu, bíti na píki, bíti na prágu čésa, bíti na prágu smŕti, bíti na prágu življênja, bíti na prestólu, bíti na psù, bíti na répu [čésa], bíti na rešêtu, bíti na róbu obúpa, bíti na róbu prepáda, bíti na slépem tíru, bíti na stráni, bíti na stráni kóga/čésa, bíti na stránskem tíru, bíti na tánkem lédu, bíti na tapéti, bíti na tí s kóm, bíti na zatóžni klópi, bíti nágle jéze, bíti napét kot maréla, bíti napét kot lók, bíti narejèn iz ístega testá, bíti nasmeján do ušés, bíti náše gôre líst, bíti ne od múh, bíti nepopísan líst [papírja], bíti ob dóber glás, bíti ob glávo, bíti ob pámet, bíti obút, bíti od dánes do jútri, bíti od hudíča, bíti [od] krúha pijàn, bíti od múh, bíti od rôk, bíti od vrága, bíti odrínjen na stránski tír, bíti odskóčna dèska [za kóga/kàj], bíti oródje [čésa, za kàj], bíti oródje [kóga/čésa], bíti oródje v rôkah kóga/čésa, bíti óstrega jezíka, bíti pávliha, bíti pijàn kot čebèr, bíti pijàn kot čèp, bíti po ênem kopítu, bíti po ístem kopítu, bíti po júsu, bíti pod copáto, bíti pod častjó kómu kàj, bíti pod drobnoglédom [kóga], bíti pod gásom, bíti pod krítiko, bíti pod lúpo kóga, bíti pod nesréčno zvézdo, bíti pod oróžjem, bíti pod pepélom, bíti pod rúšo, bíti podóben kàkor gróš gróšu, bíti pójem [kóga/čésa], bíti póln múh, bíti ponedéljkarski, bíti ponedéljkov, bíti potísnjen v kót, bíti [práva] cvétka, bíti práva enciklopedíja, bíti [právi] ángel, bíti [právi] ángelček, bíti [právi] bíser [čésa], bíti [právi] cvét čésa, bíti [právi] mójster za kàj, bíti právi sín kóga/čésa, bíti právi sín svôje dôbe, bíti právi sín svôjega očéta, bíti právo odkrítje, bíti prázen dím, bíti pred vráti, bíti predán kómu/čému z dúšo in telésom, bíti preizkusni kámen [čésa, za kàj], bíti pri korítu, bíti pri rôki, bíti pròst kot ptíček na vêji, bíti pŕva violína, bíti [razlíčen] kàkor nóč in dán, bíti [razlíčen] kot dán in nóč, bíti [razlíčen] kot nóč in dán, bíti rédkih beséd, bíti rojèn pod nesréčno zvézdo, bíti rojèn pod sréčno zvézdo, bíti [s kóm] na ísti valóvni dolžíni, bíti s téga svetá, bíti sám svój gospód, bíti [si] na nòž, bíti [si] podóben kàkor krájcar krájcarju, bíti [si] podóben kot jájce jájcu, bíti si s kóm kot bráta, bíti si v laséh, bíti slabó zapísan [pri kóm, kjé], bíti smétana [čésa], bíti sól zêmlje, bíti stárega kóva, bíti súh kot prékla, bíti svêtla tóčka, bíti šè móker pod nósom, bíti [šè] móker za ušési, bíti [šè] v povôjih, bíti [šè] v žívem spomínu, bíti šèle v povôjih, bíti šírši kot dáljši, bíti tábula ráza, bíti ták, da ga je tréba iskáti z lučjó [pri bélem dnévu, podnévi], bíti tàm, kjer ni múh, bíti [tàm] za devêtimi gorámi, bíti têmeljni kámen [čésa], bíti têžek kot cènt, bíti tího kot rìt, bíti tóliko za kàj, kólikor zájec za bóben, bíti topóvska hrána, bíti tŕd ôreh za kóga, bíti tŕdega srcá, bíti trínajsto práse, bíti v Ádamovem kostímu, bíti v Ádamovi obléki, bíti v blagoslovljênem stánju, bíti v cvétju, bíti v část svôjemu iménu, bíti v dôbri kóži, bíti v dréku, bíti v drúgem stánju, bíti v drúgem stánu, bíti v gódlji, bíti v káši, bíti v kóži kóga, bíti v Krístusovih létih, bíti v [lépem] móčniku, bíti v létih, bíti v nàjbóljših létih, bíti v oblákih, bíti v pólnem cvétu, bíti v pólnem razcvétu, bíti v povôjih, bíti v pŕvih vŕstah, bíti v rdéčih števílkah, bíti v ríti, bíti v róžicah, bíti v sítu in rešêtu, bíti v slábi kóži, bíti v slépi úlici, bíti v slonokoščénem stôlpu, bíti v [svôjem] elemêntu, bíti v škrípcih, bíti v škrípcu, bíti v [velíki] části, bíti v [velíkih] častéh, bíti v [vesélem] pričakovánju, bíti v začáranem krógu, bíti v zláti sredíni, bíti vážen kot maréla, bíti vèč díma kot ôgnja, bíti vêlik kalíber, bíti vêlik otròk, bíti [vès] mŕtev na kóga/kàj, bíti [vès] ponedéljkov, bíti [vès] ponedéljski, bíti vést kóga/čésa, bíti vklénjen v kládo, bíti vógelni kámen [čésa[, bíti vólk na kàj, bíti [vróče] kot v kôtlu, bíti vsáke bíre, bíti [vsèh] múh póln, bíti z êno nôgo kjé, bíti z êno nôgo v grôbu, bíti z êno nôgo žé na ónem svétu, bíti za dirigéntskim púltom, bíti za èn drèk, bíti za kríži, bíti za lúno, bíti za med stáro želézo, bíti za [na] odpàd, bíti za pečjó, bíti za pêto koló, bíti za rešêtkami, bíti za rítjo kómu, bíti za v kòš, bíti za v stáro želézo, bíti za vsákim gŕmom, bíti zapéčkar, bíti zapéčkarski, bíti zapísan smŕti, bíti zapísan v zvézdah, bíti zastavonóša kóga/čésa, bíti zavít v meglò, bíti zavít v temò, bíti zelèn od zavísti, bíti [zeló] v módi, bíti zláta dúša, bíti žé pri krúhu, bíti žé v létih, bíti želéznih žívcev, bíti žídane vólje, bíti žív in zdràv, bíti žíva enciklopedíja, bíti žívo srebró, bódi v cvétju, bodíte v cvétju, bôjna sekíra je zakopána, čez glávo je kjé čésa, čìč je nìč, gláva [kóga] je kot sód, hudíč ni takó čŕn, kot, iz té móke ne bo krúha, jè cél církus, je kóga/čésa kot kobílic, je kóga/čésa kot mrávelj, je kóga/čésa kot rúsov, káča [je] v žêpu, kàj je [kot] bòb ob sténo, kàj je [kot] bòb v sténo, kàj je kot na dláni, kàj je kot pribíto, kàj je [práva] zláta jáma za kóga, kàj je šála, kàj je [šè]v oblákih, kàj je za kóga/kómu špánska vás, kàj ni igráča [kómu], kàj ni šála, kdó/kàj ni on múh, kóga je kàj v hláčah, kóga je kóliko v hláčah, [kot da] je vsák dán nedélja [za kóga; kjé], krí ni vôda, kríž je [s kóm/čím], [lepó] po vŕsti, kàkor [so] híše v Tŕsti, [lepó] po vŕsti, kot [so] híše v Tŕsti, málo zrnja, pa mnógo sláme je v čém, med bráti [je kàj vrédno], možgáni kóga so kot rešêto, ne bíti dôbro zapísan [pri kóm, kjé], ne bíti igráča [kómu kàj], ne bíti igráča v rôkah kóga/čésa, ne bíti igráčka [kómu kàj], ne bíti iz cúkra, ne bíti iz želéza, ne bíti kómu ne v pêto ne v šêsto [koléno], ne bíti már ne bogá ne hudíča kómu, ne bíti ne bogá ne hudíča za kóga, ne bíti ne pét ne šést s kóm/čím, ne bíti od múh, ne bíti po júsu, ne bíti pod častjó kómu kàj, ne bíti pri čísti, ne bíti s téga svetá, ne bíti [si] na čístem s kóm/čím, ne bíti [šè] za med stáro šáro, ne bíti šè za [na] odpàd, ne bíti [šè] za v kòš, ne bíti v dôbri kóži, ne bíti vréden píškavega oréha, ne bíti vréden póčenega gróša, nékaj gnílega je v dežêli Dánski, ni prostóra za kóga/kaj kjé, ni vsák dán nedélja [za kóga; kjé[, otròk je na póti, po tóči zvoníti je prepôzno, pokázati kómu, po čém je mást, pôsel je pôsel, pravíci je zadoščêno, sám góbec je kóga, sáma kóst in kóža je kóga, sáma ušésa so kóga, sáme beséde so kóga, sáme kostí so kóga, sáme očí so kóga, samó beséde so kóga, spánec je bóljši kot žgánec, sréča je míla kómu, stráh za stólček je kóga, škárje in plátno sta v rôkah kóga, tá je [pa] bôsa, tá je pa debéla, tá je [pa] dôbra, tá je [pa] jálova, tá je [pa] kosmáta, tá je [pa] lépa, [takó, da] bo vólk sìt in kôza céla, tí si [pa] búča, tí si práva búča, tó je [kot] hláden túš, tó je víšja matemátika, tó je za kóga/kómu špánska vás, tó mu je túrško, tó ni šála, tó ni víšja matemátika, tó níso máčje sólze, tó níso máčkine sólze, tó so búče, tó so záme špánski kráji, trébuh je kot sód, vèč želéz je v ôgnju, védeti, kdáj je čàs za spánec in žgánec, vêlik kríž je s kóm/čím, vrág je kjé, vsák dán je nedélja [za kóga; kjé], vsè je [kot] bòb ob sténo, vsè je [kot] bòb v sténo, vsè je na glávi, vsì kríži so dôl, življênje kóga je na nítki, žóga je bilà za hŕbtom kóga

búča Frazemi s sestavino búča:
búče prodájati, dobíti jíh po búči, tí si [pa] búča, tí si práva búča, tó je [pa] búča, tó so búče, zvíta búča

právi Frazemi s sestavino právi:
bíti imenován s právim iménom, bíti [práva] cvétka, bíti práva enciklopedíja, bíti [právi] ángel, bíti [právi] ángelček, bíti [právi] bíser [čésa], bíti [právi] cvét čésa, bíti [právi] mójster za kàj, bíti právi sín kóga/čésa, bíti [právi] sín svôje dôbe, bíti právi sín svôjega očéta, bíti právo odkrítje, dajáti [právi] tón čému, dáti [právi] tón čému, imenovánje stvarí s právim iménom, imenováti kàj s právim iménom, imenováti stvarí s právim iménom, iméti glávo na právem kôncu, iméti glávo na právem méstu, iméti srcé na právem méstu, kàj je [práva] zláta jáma, lotíti se čésa na právem kôncu, nakopáti si [právega] vrága na glávo, napotíti kóga/kàj na právi naslòv, poimenovánje čésa s právim iménom, poimenovánje stvarí s právim iménom, poimenováti kàj s právim iménom, poimenováti stvarí s právim iménom, pokázati se v právi lúči, pokázati svój právi obràz, pokazáti [svôjo] právo bárvo, poslán na právi naslòv, posláti kóga/kàj na právi naslòv, postáti [právi] bíser [čésa], postáviti stvarí na právo mésto, práva enciklopedíja, práva fíga, práva gôra, [právi] môrski vólk, právi naslòv, právi Téksas, príti na právi naslòv, príti s právo bárvo na dán, rómati na právi naslòv, správiti kóga na právo pót, správljati kóga na právo pót, srcé na právem méstu, tí si práva búča, usmériti kóga/kàj na právi naslòv, zabrénkati na právo strúno, začéti na právem kôncu, zadéti právo strúno, zaigráti na právo strúno

prodájati Frazemi s sestavino prodájati:
búče prodájati, búčke prodájati, plátno prodájati, prodájati dólgčas, prodájati kàj kot méd, prodájati kàj kot svéže žémlje, prodájati kàj za méd, prodájati na brádo, prodájati na krédo, zijála prodájati

róg Frazemi s sestavino róg:
kazáti róge [kómu], nasadíti kómu róge, natákniti kómu róge, pognáti kóga v kózji róg, pokazáti róge [kómu], róg sv. Petra, správiti kóga v kózji róg, temà kot v rógu, temnó kot v rógu, ugánjati kóga v kózji róg, ugnáti kóga v kózji róg, v èn róg tróbiti [s kóm], v èn róg túliti, v ísti róg tróbiti [s kóm], zagrábiti bíka za róge, zgrábiti bíka za róge, zvít kot kózji róg

tí Frazemi s sestavino tí:
bíti na tí s kóm/ čím, preíti na tí, príti na tí, tí si [pa] búča, tí si práva búča

tó Frazemi s sestavino tó:
da nikóli tegà, tó je beséda, tó je [kot] hláden túš, tó je víšja matemátika, tó je za kóga/kómu špánska vás, tó je zráslo na zélniku kóga, tó mu je túrško, tó ne gré v koš kómu, tó ni šála, tó ni víšja matemátika, tó níso máčje sólze, tó preséga vsè mêje, tó so búče, tó so záme špánski kráji, vsák otròk [tó] vé, vsák otròk [tó] zná

búča -e ž

būtati bȗtam nedov.

bútelj -tlja in -na m

butẹ̑ljka -e ž

butíca -e ž

cukẹ̑ta -e ž

lȗbenica -e ž

lupína -e ž

melọ̑na -e ž

tȋkva -e ž

búča,* m. 1) der Kürbis (cucurbita pepo); buče saditi; buče svinjam dajati*; — 2) der Flaschenkürbis; — ein daraus verfertigtes Gefäß: die Kürbisflasche, Z.; der Weinheber, Št., Cig.; ein Schöpfgefäß, Notr., C.; — 3) ein bauchiges Gefäß: ein bauchiger Krug, C., Št.; — die Destillierflasche, Cig.; Heronova b., der Heronsball, Cig. (T.), Sen. (Fiz.); — = pol bokala, polič, Ip.-Erj. (Torb.); — 4) der Schädel = glava (zaničlj.); dobiti po buči; prazna buča, leeres Gehirn; — 5) die Beule, die Anschwellung, ogr.-Valj. (Rad).

búča (dodatek k slovarju), dodaj v 2. v.: divja b., die Zaunrübe (bryonia), Strp.

bȗčək 2., -čka, m. ein alberner Kerl, Cig.; — prim. buča.

búčica, f. dem. buča; — makove bučice, Mohnköpfe, Z.; — der Leinwandknopf, Jan., C., vzhŠt.

bȗčka, f. dem. buča; 1) kleiner Kürbis; — 2) das Krüglein, C.; — 3) ovčje ime, Erj. (Torb.).

grlàt, -áta, adj. = grlast: grlata buča, Fr.-C.; — grlata hruška, die Flaschenbirne, Cig.

grljàn, -ána, m. der Kürbisstengel: vsaka buča za svoj grljan visi, BlKr.-Kres.

hrgánja, f. 1) der Flaschenkürbis, C., Z.; — der daraus gemachte Heber, SlGor.-C.; — 2) eine Art Flasche, Mur.; s hrganjo po vino iti, Danj. (Posv. p.); — 3) = buča, der Schädel (zaničlj.), C., Trst. (Let.), vzhŠt.

kocẹ̑n, m. der Kohl- oder Krautstengel; — der Kürbisstengel, Mur., C.; vsaka buča za svoj kocen drži, BlKr.-DSv.; — entkernter Maiskolben, C.

kóča 2., f. = buča, der Kürbis (cucurbita), Goriška ok.-Erj. (Torb.); — prim. it. cocuzza, Kürbis (?).

zagŕliti, -im, vb. pf. 1) erwürgen, erdrosseln, ogr.-M.; z. se, = zadaviti se, C.; — 2) zagrljen, heiser, Cig.; — 3) zagrljèn, -éna, mit einem Hals versehen (von Geschirren): zagrljena buča, Dol.

zvíti, zvíjem, vb. pf. zusammenwickeln, zusammenrollen, zusammendrehen; z. rep; z. polo papirja; lase v kodre z., das Haar locken, Cig.; kača se je zvila v klobček, Cig.; iz trte z. (n. pr. izgovor), (einen Vorwand) vom Zaun brechen, Cig., Nov.; izgovor je dober, če je iz bukove trte zvit, Npreg.-Glas.; Rada bi ga imela, Pa ga ni; 'Z trte bi ga zvila, Se ne st'ri, Npes.-K.; — verdrehen, verkrümmen; krč ga je zvil, er bekam einen Krampfanfall, Cig.; ključ z., einen Schlüssel verdrehen, Cig.; — deska se je zvila (hat sich geworfen), Cig.; — pravico z., das Recht verdrehen, Cig.; — beugen, Cig.; žalost ga je zvila, die Trauer hat ihn niedergebeugt, Cig.; — überwältigen: spanje ga je zvilo, trud ga je zvil, Cig.; sovražnik me je zvil, Cig.; — z. koga, jemandem eine wächserne Nase drehen, Cig.; — z. kaj, etwas durchsetzen, Cig.; prekanjeno jo z., etwas listig ausführen, C.; — zvit, listig, schlau, verschlagen; zvita buča, ein Schlaukopf; zvito odgovarjati; zvito narediti kaj; z. je kakor grča, kača, kozji rog, lisica, Cig.; z. kakor ovnov rog, Levst. (Zb. sp.); arglistig, tückisch, Cig., Jan.

tìkev -kvi ž buča: Attractorium Tikev KMS 1780, A9b; Tök; tikev KOJ 1833, 176; Tikev pognojeno zemlo lübi AI 1878, 43; nájde Neg’ Glávo kak tikev goulo SŠ 1796, 171

tíkevca -e ž bučka, okrasna buča: Tikevcza KMS 1780, A3b

buča [búča] samostalnik ženskega spola

1. rastlina buča, LATINSKO: Cucurbita pepo, ali njen plod
2. glava, lobanja

motacul []

plotnica [plotníca] samostalnik ženskega spola

rastlina buča, LATINSKO: Cucurbita

tikva [tȋkva] samostalnik ženskega spola

rastlina buča, LATINSKO: Cucurbita

buča samostalnik ženskega spola

buča1 ž, F7, bryonia, en koren od pluszha, ali divja buzha; colocynthis, -dis, coloquint, divja buzha; cucurbita, buzha, ena kupiza ṡa kry puṡzhanîe; cucurbitinus, -a, -um, ut cucurbitina pyra, hruṡhka kakòr buzhe; hedera, buzha. Jonae 4.v.6; superflorescere, na ſadu zveſti, kakòr na buzhah; taminia, -ae, ena ſorta divje vinṡke terte, eni meinio, de je divja buzha, ali pluzh[!]

buča2 ž, F3, commiſsurae cranÿ, ṡklepi te buzhe na glavi; pericranium, koṡha te buzhe na glavi; suturae cranÿ, ṡklepi te buzhe na glavi

buča -e ž buča, tj. plod rastline Cucurbita pepo: na ſtran obeſſi eno votlo buzho tož. ed. (V, 75) ǀ pokushi troshte S. Duhà, sheli, inu ijſzhe buzhe tož. mn., kumare, zhebu, inu zheſsen (II, 541) Morda ← vlat. buttia, klas. lat. buttis ‛sod’

buča -e samostalnik ženskega spola

buča sam. ž ♦ P: 5 (DB 1578, DB 1584, BH 1584, MD 1592, MTh 1603)

bučen [buča] prid. ♦ P: 1 (DB 1584)

buča -e samostalnik ženskega spola

búča -e ž

jágoda -e ž

pépo -a m

predálasta jágoda -e -e ž

buča

• 1/9 (lobanja) / komentar / karta / gradivo h karti

Glej:

• 1/7 (pleša) / komentar / karta / gradivo h karti

gol
Glej:

• 1/7 (pleša) / komentar / karta / gradivo h karti
• 1/7 (pleša) / komentar / karta / gradivo h karti
• 1/7 (pleša) / komentar / karta / gradivo h karti

buča

• geselski sestavek

posoda (vrste) gl. barigla, bariglica, beček, bokal, brentač, buča, čeber, čebrič, čefa, čefara, kada, maltar, maltarček, mernik, mižura, musarček, nafa, napa

• kazalka
• barigla: geselski sestavek
• bariglica: geselski sestavek
• beček: geselski sestavek
• bokal: geselski sestavek
• brentač: geselski sestavek
• buča: geselski sestavek
• čeber: geselski sestavek
• čebrič: geselski sestavek
• čefa: geselski sestavek
• čefara: geselski sestavek
• kada: geselski sestavek
• maltar: geselski sestavek
• maltarček: geselski sestavek
• mernik: geselski sestavek
• mižura: geselski sestavek
• musarček: geselski sestavek
• nafa: geselski sestavek
• napa: geselski sestavek

bluščec gl. divja buča

• geselski sestavek / kazalka

buča m

• geselski sestavek

buča ž

• geselski sestavek
• geselski sestavek

črnojagodast gl. divja buča

• geselski sestavek / kazalka

buča ► ˈbüːča -e ž

glava ► gˈlaːva gˈlavẹː in gˈlavẹ ž

Izvor priimka »Erbus«

Mi lahko, prosim, pojasnite izvor priimka Erbus?

Izvor priimkov na -čki

Ali so priimki na -ski/-čki domačega izvora ali gre za migracije z juga?

Zanima me izvor priimkov Cukjati, Čar, Močnik, Osenar, Ševerkar, Štrajn, Zelenec.

Tipologija kvalifikatorjev

Na vas se obračam z vprašanjem, kako določiti, katere vrste je določen kvalifikator. Naprimer: pren. (preneseno), je pomenski kvalifikator, preg. (pregovor) je socialnozvrstni kvalifikator. Pri pregledu gradiv, ne znam natančno določiti, kateri kvalifikator spada v kakšno vrsto (slovnični, pomenski, terminološki, ekspresivni,..). Težave imamo pri teh kvalifikatorjih:

 gozd. (gozdarstvo)  rel. (religija)  zast. (zastarelo)  nar. (narečno)