Tiskanje

bodalo2

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

budálast, adj. dumm, unsinnig, Cig., Jan.; — prim. budalo.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

búdalọ 1., n. der Dummkopf, der Tölpel, Cig., Met.; tudi budálọ; — prim. hs. budalo (vok. od budala); iz tur. budala, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

bȗdalọ 2., n. der Pfuscher (kdor le buda in nič ne opravi), C.; — prim. bodalo 2).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

bùdalo -a s omejen, neumen človek: Bohó; budallo, bukfesz KOJ 1833, 152

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

budalo [bȗdalo] (bodalo2) samostalnik srednjega spola

kdor dobro vidi samo bližnje predmete, kratkoviden človek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

budalo samostalnik srednjega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.