sráčiti se -im se nedov. (á ȃ) nar.  

1. 1. postavljati se, bahati se: revše se nekaj srači; ženske so se sračile
2. 2. dreti se: šoja se srači v bukovju / otrok se že ves dan srači

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

vršáti -ím nedov. (á í) 

1. 1. dajati močne, nezveneče, med seboj pomešane glasove: smreke so vršale v vetru; brezoseb. v oblakih je vršalo in bobnelo / veter vrši v bukovju; zunaj je vršal vihar / ekspr. po ulicah je vršal hrušč in trušč
   // s prislovnim določilom vršeč se premikati: granate so vršale nad njimi; jata ptic je vršala mimo / ekspr. za njim so vršale jezne ženske jezno, hrupno šle, tekle
2. 2. z razburjenim govorjenjem, premikanjem, navadno več osebkov, povzročati vršenju podobne glasove: množica je vršala; čarovnice so vršale v oblakih
   ● ekspr. prihajajo, je vršalo med ljudmi se je vznemirjeno govorilo

vršèč -éča -e: vršeče listje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.