canon – samostalnik moškega spola predpis, uredba v Katoliški cerkvi; SODOBNA USTREZNICA: kanon
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
canones [im. mn.] sam. m lat. ♦ P: 1 (DB 1584)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
canones
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
decretalis – posamostaljeno papeško pismo, ki vsebuje rešitev konkretnega cerkvenopravnega problema; SODOBNA USTREZNICA: dekretal
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.
sacri canones cit. m mn. kanonsko pravo:
Inu Sacri Canones im. mn. sapovedo (IV, 91) Kánonsko právo se srlat. imenuje Canones ali Sacri canones, dobesedno ‛sveta pravila’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.