céha1 -e ž (ẹ̄) pog. znesek, ki se plača v gostilni, zlasti za pijačo; zapitek: danes plačam ceho jaz / vrača se od cehe popivanja, veseljačenja
● pog. zmeraj plačuje ceho za druge trpi (škodo) zaradi drugih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

céha2 -e ž (ẹ̑) žarg. rudnik, rudniški obrat: Tujina in vojna sta ga pehnili domov, naj blazen berači, umira doma .. prej kôpal je v Spittlu na cehi V a (M. Klopčič)

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

céhmošter tudi céhmešter -tra m (ẹ́) star. cerkveni ključar: njegov oče je bil cehmošter; izvolili so novega cehmoštra
// nekdaj starešina ceha: cehmošter čevljarjev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.