Agnes nepreg. ž osebno lastno ime
Agnes, Neža:
Agnes im. ed. kumaj trinajst lejt ſtara je k'martri shla ǀ Vuduua Krajliza Agnes im. ed., katero mogozhni krajli ſo sa Neveſto snubili ǀ Kakor je vidila s' ſvojmy ozhmy ta bogaboyezha Diviza Agnes im. ed. de Monte Politiano ǀ gre obyskati Starishi S. Agnes rod. ed. ǀ ſe nej shonal Angela, ampak preusetnu ſe k' S. Agnes daj. ed. perblisha ǀ Spomnite na to Divizo Agnes tož. ed. 1. Sv. Néža, lat. Agnes, devica, mučena 303/304 v Rimu 2. Ágnes (pribl. 1025–1077), nem. cesarica 3. Sv. Néža Asíška (1197–1253)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
Aleksandra ž osebno lastno ime
Aleksandra:
pride v'Tempel Ceſſariza Alexandra im. ed., ter poklekne pred S. Juria (III, 234) Aleksándra, po legendi cesarica za časa sv. Jurija
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
avstro-ogrskiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [áu̯stro-ógərski]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
bazilísa -e ž (ȋ) v bizantinski državi vladarjeva žena, cesarica: bazilej in bazilisa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
brokát -a m (ȃ) vzorčasta, včasih z zlatom ali srebrom pretkana težka svila: prevleči naslonjač z brokatom;
zlat brokat;
brokat za prešite odeje;
večerna obleka iz brokata / cesarica, oblečena v svilo in brokat
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
caríca, f. die Zarin; — = cesarica, nk.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
casarìca -a ž cesarica: Czaſzaricza KMS 1780, A2
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
celestinkaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [celestínka], rodilnik [celestínke]
BESEDOTVORJE: celestinkin
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
cêsar -árja m s -em člov. (é á)cesaríca -e ž, člov. (í)cesárjev -a -o (á)cesaríčin -a -o (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
Cêsar -árja m s -em oseb. i., psp (é á)Cesaríca -e ž, oseb. i. (í) ljud.Cesárjev -a -o (á)Cesaríčin -a -o (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
césar cesárja m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
cesaríca -e ž (í) 1. v nekaterih državah vladarica: cesarica Marija Terezija 2. cesarjeva žena: cesar in cesarica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
cesaricaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [cesaríca], rodilnik [cesaríce]
BESEDOTVORJE: cesaričin
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
cesaríca -e
ž
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024
cesaríca – glej césar
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
cesaríca, f. die Kaiserin.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
cesarica samostalnik ženskega spola
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
cesarica ž, F
2,
Augustae, Ceſſarize;
imperatrix, Ceſſariza, ṡavkaṡavka
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
cesarica -e ž cesarica:
Ceſſariza im. ed. je tajla ǀ njegova Ceſariza im. ed. je bila umerla ǀ Ceſsariza im. ed. je bila sardita ǀ ony ſo bili peld Ceſſarize rod. ed. Flacile is ſtebra doli vergli ǀ s' slatimi shidami je bila podoba Ceſsarize rod. ed. Livie shtikana ǀ njemu dà enu ſapezhatenu piſſmu, de taiſtu imà Ceſſarizi daj. ed. neſti ǀ sapovej Ceſſarizo tož. ed. saprejti, inu S. Juria veno gorezho apnenizo urezhi ǀ Kadar ſo vidili rojeno leto Ceſarizo tož. ed. ǀ premislite Livio Ceſsarizo tož. ed. ǀ s'suojo Ceſarizo or. ed. Cunigundo do smerti divishtvu ohrani ǀ Ceſſarize im. mn. ſo gmain, inu niskiga ſtanu moshje vſeli ǀ Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Ceſsarize im. mn. s. Eleno ǀ tulikajn Ceſſariz rod. mn., krajliz, Firshten, inu Shlahtnih Diviz ǀ V'mej Ceſsarizamy or. mn. Cunegundis → cesar
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
cesarica sam. ž ♦ P: 4 (TKo 1557, JPo 1578, TT 1581-82, TPo 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
cesarica -e samostalnik ženskega spola cesarjeva žena, vladarica; SODOBNA USTREZNICA: cesarica
FREKVENCA: 7 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
cesarica
TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
cesarica ► cesaˈriːca -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
cesaričinPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [cesaríčin]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
CitaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [cíta], rodilnik [cíte]
BESEDOTVORJE: Citin
ZVEZE: sveta/sv. Cita
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
CixiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [cíši], rodilnik [cíši]
BESEDOTVORJE: Cixijin
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
despójna tudi déspojna -e ž (ọ̑; ẹ̑) v bizantinski državi vladarjeva žena, cesarica: ošabna in kruta despojna
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
despójna -e ž, člov. (ọ̑) |bizantinska cesarica, vladarica|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dúša Frazemi s sestavino dúša:
bíti dôbra dúša,
bíti dúša čésa,
bíti kdó/kàj z dúšo in telésom,
bíti predán kómu/čému z dúšo in telésom,
bíti zláta dúša,
čŕna dúša,
dóber kàkor dúša,
dôbra dúša,
iméti čŕno dúšo,
iméti dôbro dúšo,
iméti kàj na dúši,
iméti zláto dúšo,
izdíhniti [svôjo] dúšo,
izpustíti dúšo,
ležáti kómu kàj na dúši,
mírne dúše,
obležáti kómu kàj na dúši,
pásja dúša,
píhanje na dúšo,
píhati kómu na dúšo,
píhniti kómu na dúšo,
podpréti si dúšo,
popíhati kómu na dúšo,
poznáti kóga v dno dúše,
predáti se kómu/čému z dúšo in telésom,
privezáti si dúšo,
spustíti dúšo,
v dnò dúše,
vídeti kóga v dnò dúše,
z dúšo in telésom,
zapisáti se kómu/čému z dúšo in telésom,
zláta dúša,
žíva dúša
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
Elizabeta BavarskaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [elizabéta bavárska], rodilnik [elizabéte bavárske]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
estráda -e ž (ȃ) 1. področje udejstvovanja v popularni kulturi: uveljaviti se na estradi;
svetovna glasbena estrada;
predstavniki, zvezde slovenske estrade / ukvarjati se z estrado / politična estrada 2. knjiž. vzvišen prostor, oder: estrado so okrasili z girlandami;
cesarica je sedela na estradi 3. zlasti v ruskem okolju zabavna prireditev, sestavljena iz kratkih glasbenih, plesnih in artističnih točk:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
EvgenijaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [eu̯génija], rodilnik [eu̯génije]
BESEDOTVORJE: Evgenijin
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
hrám tudi hràm hráma m (ȃ; ȁ á) 1. nar. manjša stavba v vinogradu za hranjenje vina; zidanica: hodil je vesel od hrama do hrama / vinski hram // nar. dolenjsko manjša lesena zgradba za hranjenje vina: zidanice in hrami 2. nar. zahodno shramba, kašča: imel je polne hrame;
iz hrama je dišalo po ajdi / žitni hram 3. nar. vzhodno kmečka hiša, navadno z gospodarskimi poslopji: voziti se mimo razsvetljenih hramov;
lesen, zidan hram / na sestanek so prišli od vsakega hrama // stanovanjsko poslopje, hiša: hram je popravil, hleva pa ne; prestopiti prag hrama 4. knjiž. posvečen prostor, svetišče: svečenice v rimskih hramih / vznes. sezidali so nov hram gledališki umetnosti; star.: božji hram cerkev; hram učenosti šola; pren. odprl mu je vrata v hram grške umetnosti 5. star. soba: popotniku sta prepustila edini hram / cesarica je odšla v svoje hrame
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
Irena AtenskaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [iréna aténska], rodilnik [iréne aténske]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
Irenes ž osebno lastno ime
Irena:
Gdu bode rekal de Ceſariza Irænes im. ed. je bila Krivu sturila, dokler je bila sapovedala suojga Sijna Conſtantia Ceſaria oſlepiti (I/2, 110) ǀ pride ena bogaboyezha shena s' imenam Irenes im. ed. (III, 110) 1. Iréna, gr. Εἰρήνη, vzhodnorimska cesarica (797–802) 2. Neka žena z imenom Iréna
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
Kako je prav: mati »Terezija« ali mati »Tereza«V zadnjem času opažam nedosledno pisanje matere Tereze/Terezije. Mater Terezijo pišejo na RTV SLO, Delu, Ognjišču, drugi mediji pa uporabljajo ime Tereza ali Terezijo (mešanje zapisov). Kaj je bolj ustrezno in zakaj?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
ki1 ki njega/ga, ki nje/je, ki njega/ga ozir. morfem
1. ob neimenovalniških oblikah os. zaim. potres, ~ je prizadel Posočje; Tako se bo godilo vsem, ~ se (jim) bodo upirali; predstava, ~ se je vsi spominjajo; žrtve, ~ jim ne vemo imena; film, ~ se o njem veliko govori o katerem; vrstniki, ~ smo z njimi hodili v osnovno šolo s katerimi; ljudje, ~ ne rinejo v ospredje; hoditi z dekletom, ~ nase kaj da; za predlogi je navadnejša raba zaim. kateri: film, o katerem se veliko govori; manj navadna je taka raba ob naslonskih zaim. oblikah predstava, katere se vsi spominjajo; zastar. potres, kateri je prizadel Posočje; °srečati prijatelja, ~ je nedavno diplomiral prijatelja, ta je; Tedaj je pripeljal avto, ~ je dečka podrl avto, in (ta) je
2. ob svoj. zaim. gospodar, ~ njegov kruh ješ čigar kruh; ljudje, ~ po njihovi zemlji hodiš po katerih zemlji; cesarica Terezija, ~ je nje(na) reforma šolstva slovenstvu odprla vrata v nove čase katere reforma
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
kómornica in komórnica -e ž (ọ̑; ọ̑) zgod. naslov za žensko plemiškega rodu, ki je v pomoč vladarici: cesarica s svojimi komornicami
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
Kunegundis -de ž osebno lastno ime
Kunigunda:
po tem potu v'Nebù je prishal v'mej Ceſary Theodoſius … V'mej Ceſsarizamy Cunegundis im. ed. (I/2, 202) ǀ S. Elzearius. S. S. Ludovicus Franski krajl. S. Conegundis im. ed. Ceſſariza … lety vſy ſe ſo poſtili cel advent (II, 4) ǀ Ceſar Henricus … s'suojo Ceſarizo Cunigundo or. ed. do smerti divishtvu ohrani (I/1, 82) Sv. Kunigúnda Lúksemburška (pribl. 980–1033/39), nem. cesarica, po moževi smrti redovnica
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
ljudomíl -a -o prid. (ȋ ī) star. 1. prijazen, dobrohoten, blag, zlasti do podrejenih: ljudomila cesarica / pozdravljal je zbrane z ljudomilim smehljajem 2. dobrodelen, človekoljuben: ljudomila ustanova / ljudomilo dejanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
Marija TerezijaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
avstrijska cesarica, češka in ogrska kraljica
IZGOVOR: [maríja terêzija], rodilnik [maríje terêzije]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
Maríja Terêzija -e -e ž, oseb. i. (ȋ é) |avstrijska cesarica|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
MičikoPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [míčiko], rodilnik [míčiko]
BESEDOTVORJE: Mičikin
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
nós Frazemi s sestavino nós:
bíti šè móker pod nósom,
dáti kómu po nósu,
dobíti jíh po nósu,
iméti [dóber] nós [za kàj],
iméti nós kot krompír,
íti za nósom,
na vrát na nós,
ne vídeti dljé od svôjega nósa,
nós cvetè kómu,
nós se je podáljšal kómu,
nós se je povésil kómu,
odíti z dólgim nósom,
ostáti z dólgim nósom,
pod nósom se obrísati za kàj,
pomolíti nós [kám, od kód],
potegníti kóga za nós,
tenák nós iméti,
v nós gré kàj kómu,
vídeti dálje od svôjega nósa,
vídeti dljé od svôjega nósa,
víhati [svój] nós [nad kom/čím],
[visôko] dvígati nós,
[visôko] dvígniti nós,
[visôko] dvigováti nós,
vléčenje za nós,
vléči kóga za nós,
vodíti kóga za nós,
vtakníti [svój] nós v kàj,
vtíkati [svój] nós v kàj,
z dólgim nósom,
zalopútniti kómu vráta pred nósom,
zapréti kómu vráta pred nósom
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
Pulherija -e ž osebno lastno ime
Pulherija:
ſe bere od Marciana kateri je bil vſel Pulcherio tož. ed. ž Ceſſarizo (III, 207) Élija Pulhêrija, lat. Aelia Pulcheria (399–453), od 414 vzhodnorimska cesarica
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
Šarlóta -e ž, oseb. i. (ọ̑) |mehiška cesarica|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
TeodoraPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [teodóra], rodilnik [teodóre]
BESEDOTVORJE: Teodorin
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
veličánstvo -a s (ȃ) 1. s svojilnim zaimkom, v nekaterih državah naslov za kralja, cesarja: tak je ukaz njegovega veličanstva;
njeno veličanstvo cesarica / žaljenje cesarskega, kraljevega veličanstva / kot nagovor vaše cesarsko veličanstvo 2. star. veličastnost: veličanstvo dejanja / bog v svojem veličanstvu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
vzvíšen -a -o prid. (ȋ) 1. ki je, sega višje od okolice: vzvišen prostor, sedež;
ravnina in vzvišen svet / zastar. vrh gore je vzvišen tisoč metrov nad morjem se dviga2. ki je nad čim navadnim, povprečnim, slabim: vzvišen človek se na malenkosti, žaljivke ne ozira // ki izraža, kaže, da je kdo nad čim navadnim, povprečnim, slabim: vzvišena drža / gledati na dogajanje okoli sebe z vzvišenim mirom 3. ki v odnosu do koga ne kaže pričakovane pozornosti, navadno zaradi pretirano dobrega mnenja o sebi: ne bodi tako vzvišen;
zdela se mu je zelo vzvišena / biti vzvišen do koga; meščan se je čutil vzvišenega nad kmetom // ki izraža, kaže tak odnos: vzvišen prezir; vzvišena ošabnost; vzvišeno vedenje 4. ki je po duhovnih, moralnih, estetskih lastnostih nad čim navadnim, povprečnim, slabim: pesnik je izgubil položaj vzvišenega izbranca / vzvišen cilj, poklic / vzvišen stil; vzvišene besede / vzvišen trenutek 5. star. zelo spoštovan, cenjen, plemenit: cesarica in njen vzvišeni soprog vzvíšeno prisl.:
vzvišeno govoriti, se vesti; sam.: biti vnet za vse vzvišeno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.