alkálijski -a -o prid.
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
alkálni -a -o prid.
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
cézij cézija samostalnik moškega spola [cézi] zelo mehka kovina, ki se na zraku vžge, kemijski element; simbol: Cs
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Cäsium, angl. caesium, frc. césium iz nlat. caesium iz lat. caesius ‛modrosiv’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
cézij -a m (ẹ́) kem. mehka, na zraku in v vodi neobstojna kovina srebrno bele barve, element Cs: izotopi cezija;
količina, vsebnost cezija / radioaktivni cezij
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
cézij -a m s -em snov. (ẹ́) kem.; prim. Cs
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
Cs simbolsimbol za kemijski element cezij
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. Cs, simbola za element ↑cezij
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
CsPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: simbol
IZGOVOR: [cə̀sə̀], rodilnik [cə̀sə̀] in [céès], rodilnik [céès]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
Cs -- [ceès] m, simb. (ȅ) kem. cezij
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
kóbalt kóbalta samostalnik moškega spola [kóbalt] trda magnetna kovina sive barve, kemijski element; simbol: Co
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Kobalt < Kobold ‛škrat’, po prepričanju, da je kovino podtaknil škrat ali hudič - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
lantán lantána samostalnik moškega spola [lantán] na zraku neobstojna kovina svetlo sive barve, kemijski element; simbol: La
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Lanthan, frc. lanthane, angl. lanthanum iz nlat. lanthanum, iz gr. lanthánō ‛skrivam se’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
rubídij -a m (í) kem. mehka lahka kovina, ki se na zraku vžge, element Rb: rubidij in cezij
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
stróncij stróncija samostalnik moškega spola [strónci] mehka, na zraku neobstojna lahka kovina, kemijski element; simbol: Sr
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Strontium iz angl. strontium po imenu škotske vasi škot. Strontian, kjer so ga odkrili
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.