ájurvéda ájurvéde samostalnik ženskega spola [ájurvéda]

1. indijski nauk o zdravju, telesnem in duhovnem ravnovesju človeka, ki se vzpostavlja, ohranja s posebno prehrano, zdravilnimi zelišči, jogo
1.1. tradicionalna indijska metoda zdravljenja, ki temelji na tem nauku

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ayurweda iz stind. āyurveda- iz ā́yu ‛življenje’ + véda-, glej ↑vedeti

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

calvados glej kalvadós

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Cejlon Cejlona samostalnik moškega spola

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

cejlonski cejlonska cejlonsko pridevnik

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

cimat [címat] samostalnik moškega spola

cimetova skorja, cimet

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

címet -a m (ī)
posušeno lubje cimetovca, uporabljano kot dišava: rižu dodati sladkor in cimet; potresti jed s cimetom; cel, zmlet cimet; duh po cimetu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

címet -a m, snov. (í; ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

címet -a m

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024

cīmet -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

címet, m. sladka skorjica, der Zimmet.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

cimet samostalnik moškega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

cimet m, cinamomum, ṡlatka ṡkorja, Cimet

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

cimet sam. m ♦ P: 5 (DJ 1575, TT 1577, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

cimet -a samostalnik moškega spola

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

cimet

• geselski sestavek

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

cimet gl. cimat

• geselski sestavek / kazalka

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

cimet ► ˈciːmet -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

címetov -a -o prid.(ī)
nanašajoč se na cimet: cimetovi keksi; cimetovo maslo / cimetova barva

címetovo prisl.:
cimetovo rjav klobuk

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

cīmetov – glej cīmet

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

cīmetovec – glej cīmet

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

címetovka -e ž (ī)
gastr. potica z nadevom, kateremu je dodan cimet:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

cinamet -a samostalnik moškega spola

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

cìnamom -a m cimet: I cinamoma i diſanya i máſzti KŠ 1771, 799

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

cinamom -a samostalnik moškega spola

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

índigo -a m (ȋ)
1. modro barvilo iz indigovca: pridobivati indigo; iz Indije uvažajo cimet, vanilijo in indigo; kot indigo moder cvet
♦ kem. modro rastlinsko ali sintetično barvilo za tekstilne izdelke
2. indigovec: nasadi sladkornega trsa in indiga
3. pog. indigo papir: vložiti med liste indigo; v prid. rabi: indigo papir papir za kopiranje, prevlečen z modro snovjo; obleka indigo barve; prisl.: indigo modra obleka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

íngver -ja m (ī)
azijska začimbna rastlina ali njena aromatična korenina ostrega, pekočega okusa: uvažati ingver, indigo in cimet; dodati mesu nekoliko zmletega ingverja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

kanela [kanẹ̑la] samostalnik ženskega spola

cimet

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

kardamóm -a m (ọ̑)
bot. tropska rastlina z zelenkasto belimi cveti, katere plodovi se uporabljajo kot začimba, Elettaria cardamomum: gojiti kardamom
// gastr. posušeni plodovi te rastline: kardamom in cimet

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

klínčki -ov m mn.

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024

medenják medenjáka samostalnik moškega spola [medenják]

1. piškot iz testa, v katero so vmešani med in dišave

2. biskvitu podobno pecivo z dodatkom medu in dišav

ETIMOLOGIJA: ↑med

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

nágeljnov -a -o [nagəljnov-] prid. (á)
1. nanašajoč se na nagelj: nageljnov cvet
♦ vrtn. nageljnova črnoba glivična bolezen nageljna, ki se kaže kot belkaste, rjavkaste pege s sajasto prevleko
2. nav. mn., v zvezi nageljnova žbica posušeni cvetni popki klinčevca, ki se uporabljajo kot dišava: cimet in nageljnove žbice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

posíp posípa samostalnik moškega spola [posíp]

1. razporejanje snovi v delcih, prahu po površini s spuščanjem, tresenjem

2. snov v delcih, prahu, ki se s spuščanjem, tresenjem razporeja po površini
2.1. tanka plast take ali podobne snovi, razporejene po površini

ETIMOLOGIJA: ↑posipati

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

skorja ž, cinamomum, ṡlatka ṡkorja, cimet; prim. škorja 

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

skorja -e ž 1. lubje: tvoja lepa, bella zartana koſa, bo tarda, inu zherna ratala, kakor graſtava skoria im. ed. (II, 136) 2. skorja: sa koſti, inu tarde skorie tož. mn., katere njemu Gospodar dà, vſyh vishah paſs ſe njemu hualeshen iskashe (IV, 238) sladka skorja cimet: Kadar je M. D. perglihal Bolſomu, inu slatki skory daj. ed. (IV, 298) → škorja

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

sladak prid., F28, algluces, ẛladka vina; blanditia, milovanîe, ſladke beſſéde, ẛmaihlanîe, galufanîe; cinamomum, ẛlatka ṡkorja, cimet; come, -mes, ena ẛimṡka ſalata, vrédnik ẛeliṡzhe, koren je ſladák; dulcescere, ſladkú perhajati; dulcis, ſladák, oſlaſſen, oſlaſsen; dulcorare, ſladku, ali oſlaſnu narediti, ali délati; edulcare, ſlatku ſturiti, oſlaſnu ſturiti; foeniculum, ſlatki janeṡh; jucundus, -a, -um, veſſèl, ſladàk, lubeṡniu, luṡhtin; melodus, ſladák; mulseus, -a, -um, ſladák kakòr mèd; mulsum, -si, ſladku pytje, mediza; mulsus, -a, -um, ſladák; nectar, -ris, enu ſladku pytje; praedulcis, -ce, ſylnu ſladák, cilú lubeṡniu; suavis, -ve, ṡladák, lubeṡniu

1. slajši , pulpamentum, -ti, en dober koṡ tega ſlaiſhiga meſſá

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

vanílja vanílje; in vanílija samostalnik ženskega spola [vanílja]

1. tropska rastlina vzpenjavka z velikimi, navadno zelenkasto rumenimi listi in cvetovi ter s plodovi v obliki glavic; primerjaj lat. Vanilla
1.1. posušen in fermentiran plod te rastline kot dišava, začimba
1.2. vonj, aroma tega plodu
1.3. barva, odtenek barve cveta te rastline
1.4. manj formalno sladoled z okusom tega plodu

STALNE ZVEZE: burbonska vanilja
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek it. vaniglia ali nem. Vanille in frc. vanille iz špan. vanilla, iz vaina ‛strok’ < lat. vāgīna v pomenu ‛strok’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

vanílja in vanílija -e ž (í)
tropska rastlina z velikimi zelenkasto rumenimi listi ali njeni posušeni plodovi, ki se uporabljajo kot dišava: strok vanilje / nasadi vanilje / konjak z jajci in vaniljo; cimet, klinčki in vanilja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.