bratìč, -íča, m. 1) des Bruders Sohn, Habd., Cig., Jan., C., Hip. (Orb.), jvzhŠt.; — 2) = strijčev sin, der Cousin, BlKr.; — tudi: brȃtič.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

brátranəc, -nca, m. 1) = bratič, Cig.; — 2) nav. stričev ali ujčev sin, der Cousin, das Geschwisterkind.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

stríc, m. 1) der Vatersbruder, der Oheim, der Onkel; mrzli s., des Vaters Cousin, Št.; stari s., der Großoheim, Jan.; — gewöhnliche Anrede an einen älteren Mann, Kr.-Št.; — 2) Name mehrerer Distelarten (nam. ostric [?], Erj. [Torb.]); ovčji s., die Distel (carduus sp.), Gorjansko (Kras)-Erj. (Torb.); vražji s., pasji s., die Bärenklaudistel (carduus acanthoides), C., Št.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

stríčič, m. = stričev sin, der Cousin, C., kajk.-Valj. (Rad), Ist., BlKr.-Volčič (Vod. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.