lônček -čka m (ō) 

1. 1. manjšalnica od lonec: lonček se je prevrnil; postaviti lonček na štedilnik; ona je kakor majhen lonček - hitro vzkipi / cvetlični lonček; lonček s pelargonijami; stojalo za lončke / lonček juhe
2. 2. igrača, ki predstavlja lonček, posodico: kupiti deklici majhen štedilnik in lončke; otrok se igra v pesku z lopatico in lončki
3. 3. posodica s pokrovčkom, navadno porcelanasta, za zdravila, lepotilna sredstva: vrsta lončkov v lekarni / lonček kreme
   ● ekspr. on zna vedno o pravem času pristaviti svoj lonček pri čem tudi zase poiskati korist; pridružiti se čemu, kar je v danem položaju najbolj koristno; pog. dečki so metali kamenje v lončke na električnih drogovih v izolatorje
   ♦ čeb. matični lonček matičnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

podstávek -vka m (ȃ) 

1. 1. kar je spodaj, pod čim: spomenik stoji na betonskem podstavku; lesen, kamnit podstavek; kamnosek je napravil podstavek za kip / od nagrobnika je ostal samo podstavek
   // priprava, na katero se kaj da, postavi: odložiti likalnik na podstavek; čevlji v izložbi so stali na steklenih podstavkih; podstavek iz pletene slame / podstavki za kozarce; kupiti podstavek za cvetlični lonček
   // kar se da, postavi pod kaj sploh: poiskati primeren podstavek / za podstavek je uporabil knjigo
2. 2. spodnji, zoženi nosilni del česa: kozarci so imeli tanke, visoke podstavke
   ● knjiž. na pločevinastem podstavku je prinesla kavo pladnju
   ♦ nav. mn., bot. trosni podstavek celica gliv, ki nosi na vrhu trose

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

polóščiti -im dov. (ọ̄) 

1. 1. prekriti z loščem: pološčiti cvetlični lonček / pološčiti kovinske predmete emajlirati
2. 2. dati površini lesk z mazanjem in drgnjenjem: pološčiti parket, škornje
3. 3. knjiž. polakirati: pološčiti omaro; pološčiti si nohte; pren., ekspr. pisatelj je življenje preveč pološčil

polóščen -a -o: pološčeni čevlji / pološčeni prt prt, na katerega je nanesen škrob za lesk in večjo odpornost proti maščobam

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

porózen -zna -o prid. (ọ̑) ki je iz snovi z veliko majhnih luknjic, votlinic: porozen kamen; porozne kosti / tla so postala zelo porozna luknjičava
// porozna snov
// prepusten za vodo, zrak: porozen pesek; cvetlični lonček mora biti porozen / tekočina prehaja skozi porozno opno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.