Tiskanje

alergén -a m (ẹ̑)
med. snov, ki vzbuja alergijo: za nekatere je cvetni prah alergen

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

alêrgičen alêrgična alêrgično pridevnik [alêrgičən]

1.

ki ima alergijo 1., kaže znake alergije 1.

2.

v obliki alergični ki je v zvezi z alergijo 1.; SINONIMI: alergijski

3.

ekspresivno ki ima zelo odklonilen odnos do koga, česa

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. allergicus, glej ↑alergija

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

alêrgičen -čna -o prid. (é)
nanašajoč se na alergijo: alergičen bolnik; alergičen na določene snovi, za cvetni prah / alergična obolenja; alergična reakcija; pren. vemo, da je alergičen na to vprašanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

alêrgičen -čna -o (é) (preobčutljiv): na koga/kaj biti ~ ~ cvetni prah; poud. ~ je nanj |Ne mara ga|
alêrgični -a -o (é) ~o obolenje alergijsko obolenje
alêrgičnost -i ž, pojm. (é)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

alêrgičen -čna -o povdk.

na kaj izraža, da je pri kom prisotna preobčutljivost organizma za določene snovi

SINONIMI:

preobčutljiv

GLEJ ŠE SINONIM: občutljiv2

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024

alergíja alergíje samostalnik ženskega spola [alergíja]

1.

pridobljena preobčutljivost organizma na določeno snov, ki se pri stiku z njo pokaže z različnimi bolezenskimi pojavi

2.

ekspresivno zelo odklonilen odnos do koga, česa

STALNE ZVEZE: kontaktna alergija, navzkrižna alergija
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Allergie, frc. allergie, angl. allergy, it. allergia iz nlat. allergia, kar je zloženo iz gr. állos ‛tuj, drugi, drugačen’ + tvorjenka od érgon ‛delo, dejanje, delovanje’, torej ‛delovanje, reakcija organizma na telesu tuje snovi’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

alergíja -e ž (ȋ)
preobčutljivost organizma za določene snovi: alergija na gluten, mlečne izdelke; alergija na cvetni prah, pršice; alergija na beljakovine, za beljakovine; najpogostejši povzročitelji alergij; zdravljenje kožne alergije; sredstva proti alergiji

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

alêrgik alêrgika samostalnik moškega spola [alêrgik]

kdor ima alergijo

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Allergiker, glej ↑alergija

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

alêrgik -a m (é)
alergičen človek: živilo je primerno tudi za alergike; hudi alergiki; alergik na cvetni prah

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

alergogén -a -o prid. (ẹ̑)
ki povzroča alergijo: alergogeni cvetni prah v zraku; alergogena rastlina; alergogena snov; alergogeno živilo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ambrózija -e ž (ọ́)
1. v grški mitologiji hrana, ki daje bogovom večno mladost in nesmrtnost: na Olimpu so se bogovi gostili z nektarjem in ambrozijo
// knjiž. zelo dobra jed:
2. bot. pelinu podoben enoletni plevel, katerega cvetni prah je zelo alergogen, Ambrosia: ambrozija raste predvsem ob avtocestah in železnicah; cvetni prah ambrozije; širjenje ambrozije; uničevanje, zatiranje ambrozije / navadna ambrozija; pelinolistna ambrozija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ambrózija -e ž

bot. pelinu podoben enoletni plevel, katerega cvetni prah povzroča alergijo

SINONIMI:

bot. žvrklja

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024

ástma ástme samostalnik ženskega spola [ástma]

kronična vnetna bolezen dihalnih poti, za katero so značilni piskanje, občutek dušenja, tiščanja v prsih in kašelj; SINONIMI: naduha

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek lat. asthma iz gr. ãsthma, nejasnega izvora - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

astmátik astmátika samostalnik moškega spola [astmátik]

kdor ima astmo

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Asthmatiker iz nlat. asthmaticus, glej ↑astma

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

beljakovínska čebélja páša -e -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

beljakovínska hrána -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bòr1 bôra samostalnik moškega spola [bòr]

1.

iglasto drevo z dolgimi iglicami in razbrazdanim lubjem; primerjaj lat. Pinus; SINONIMI: borovec

1.1.

STALNE ZVEZE: alepski bor, črni bor, gorski bor, korejski bor, primorski bor, pritlikavi bor, rdeči bor, zeleni bor
ETIMOLOGIJA: = cslov. borъ, hrv., srb. bȏr, rus. bór ‛iglast gozd’, češ. bor < pslov. *borъ iz ide. *bharu- ‛iglasto drevo’, tako kot stnord. bǫrr ‛drevo’, ags. bearu ‛gozd, grmičevje’, iz ide. *bhar- ‛nekaj ostrega, drevesna iglica, resa’ - več ...

brázda -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

cvéten1 -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na cvet: z vrbovja se je usipal cvetni prah / dvorana, okrašena s cvetnimi kitami iz cvetov
♦ bot. cvetni listi; cvetni venec notranji listi dvojnega cvetnega odevala; dvojno, enojno cvetno odevalo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

cvéten -tna -o (ẹ̑)
cvétni -a -o (ẹ̑) ~ prah

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

cvẹ̑tən, -tna, adj. Blüten-, Blumen-: cvetni prah, der Blütenstaub; cvȇtna nedelja, der Palmsonntag; cvȇtni teden, die Palmwoche, Št.; — 2) blumig; cvetno polje; — 3) fein: cvetna moka, das Auszugmehl, Cig., Jan., Vod. (Izb. sp.); cvetna kotlovina, das Feinkupfer, V.-Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

cvétnica -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

cvétni práh -ega prahú m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

cvétni práh -ega prahú m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

cvétni práh -ega prahú m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

cvétni práh -ega prahú m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

cvétni práh izkopánec -ega prahú -nca m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

čebela -e (čebela, čibela, žbela, bačela, čmela, bučela) samostalnik ženskega spola

žuželka, ki daje med in vosek, nabira cvetni prah, rastlinske smole in oprašuje večino žužkocvetnih rastlin; SODOBNA USTREZNICA: čebela

FREKVENCA: 16 pojavitev v 8 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

čebéla -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

čebéla délavka -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

čebelár1 čebelárja samostalnik moškega spola [čebelár] in [čəbelár]

kdor se ukvarja z gojenjem čebel

ETIMOLOGIJA: ↑čebela

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

čebelárjenje -a s

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

čebelárjenje na cvétni práh -a -- -- -- s

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

čebelárstvo -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

čebélja hrána -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

čebélja páša -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

čebélji čebélja čebélje pridevnik [čebélji] in [čəbélji]

1.

ki je v zvezi s čebelami ali gojenjem čebel

STALNE ZVEZE: čebelja družina, čebelja gniloba, čebelja paša, čebelji pik, huda gniloba čebelje zalege
ETIMOLOGIJA: ↑čebela

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

čebélji krúhek -ega -hka m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

čebélji pridélek -ega -lka m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

čebélji proizvòd -ega -óda m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

čílost čílosti samostalnik ženskega spola [čílost]

1.

stanje, lastnost koga, da ima moč, voljo za dejavno življenje, zlasti v starosti

1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑čil

čístiti se -im se nedov.

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

donášati -am nedov. (ȃ) star.
1. dajati, prinašati korist: gostilna mu veliko donaša; služba mu ne donaša dovolj / glavnica mu donaša lepe obresti; trgovina donaša največ dobička
2. prinašati, nositi: čebele donašajo cvetni prah; donašati hrano, vodo; iz mesta mu donaša knjige; pren. življenje mu donaša skrbi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

erythace [erythāce] množinski samostalnik neugotovljivega spola

citatno čebelji kruhek, fermentirani cvetni prah

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

fermentírani cvétni práh -ega -ega prahú m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

fertílen -lna -o prid. (ȋ)
biol. sposoben (o)ploditve, ploden: fertilen cvetni prah; fertilna samica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

hípersenzitívnost -i ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

inhalátor inhalátorja samostalnik moškega spola [inhalátor]

1.

priprava za vnašanje, zajemanje vodnih hlapov, zdravila, zdravilne učinkovine v dihala

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Inhalator, frc. inhalateur, it. inhalatore, iz ↑inhalirati

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

izkopánec -nca m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

izkopáni cvétni práh -ega -ega prahú m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

izsípati -am tudi -ljem nedov. (ī ȋ)
s sipanjem spravljati iz česa: izsipati žito iz vreče / prašniki izsipajo cvetni prah

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Kako izgovoriti zvezo »cvetna nedelja«?

Opazil sem, da televizijski novinarji in napovedovalci izraz cvetna nedelja (letos je bila 20. marca) izgovarjajo kot cv'tna nedelja (s polglasnikom). Vsaj za osrednjo in severozahodno Slovenijo vem, da je med ljudmi ustaljena izgovarjava cvetna nedelja (torej z e). Zanima me, kaj je pravilno z vidika slavistike.

Podoben primer se mi zdi izraz svetla zvezda. Po mojem se pravilno izgovarja kot svetla zvezda, čeprav je res, da nekateri govorijo tudi sv'tla zvezda. Ampak tudi če je pravilno sv'tla zvezda, to še ne pomeni, da mora tudi cvetna nedelja postati cv'tna. Ali pač?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

kŕmiti čebéle -im -- nedov.

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

krojačíca in krojáčica -e ž (í; á)
ženska, ki se poklicno ukvarja s krojenjem in šivanjem ženskih plaščev in kostimov: izučila se je za krojačico; priredili so tečaj za šivilje in krojačice / modna krojačica
♦ zool. čebeli podobna žuželka, ki dela rove v zemljo in znaša vanje med in cvetni prah, Megachile centuncularis

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

lát1 -a m

1.

zgornji del rastline, ki vsebuje zrna, zlasti pri ovsu, prosu

SINONIMI:

lat2, nar. latica2, nar. vlat

2.

agr. socvetje moških cvetov na vrhu stebla koruze

SINONIMI:

nar. metlica, nar. muhovnik

GLEJ ŠE SINONIM: klas
GLEJ ŠE: storž

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024

léska -e ž (ẹ́)
grm z nazobčanimi listi in visečimi mačicami: po gmajni rastejo leske; upogibal je lesko, da bi dosegel lešnike; urezati si v leski palico v leskovem grmu / leska se praši pri cvetenju odpada z njenih mačic rumenkast cvetni prah / pog. obroči iz leske leskovega lesa
♦ agr. debeloplodna leska; vrtn. rdeča leska okrasni grm z rdečimi listi, Corylus avellana atropurpurea; turška leska okrasno drevo piramidaste oblike, Corylus colurna

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

máčica máčice samostalnik ženskega spola [máčica]

1.

ljubkovalno mačka, zlasti mlajša, manjša; SINONIMI: ljubkovalno mačkica

2.

ekspresivno privlačna ženska, navadno mlajša; SINONIMI: ekspresivno mačkica

3.

navadno v množini socvetje pri moški rastlini v obliki podolgovate dlakave kepice ali nitke

3.1.

navadno v množini

ETIMOLOGIJA: < *mačьčica, glej ↑mačka - več ...

medičína medičíne samostalnik ženskega spola [medičína]

iz čebelarstva sladka tekočina, ki se izloča iz cvetnih in izvencvetnih žlez medovitih rastlin in jo čebele nabirajo ter predelujejo v med

ETIMOLOGIJA: ↑medica

mêtlica tudi metlíca -e ž (é; í)
1. manjšalnica od metla: očistiti preprogo z metlico; metlica za stranišče
♦ glasb. metlici podobna priprava za udarjanje, igranje na boben
2. gospodinjska priprava iz tankih žic za stepanje beljakov, smetane: kupila je zajemalko, metlico in kuhalnico / metlica za sneg
3. nar. socvetje moških cvetov na vrhu stebla koruze; lat1: koruza že dela metlice; z metlic se je osipal cvetni prah
4. nav. mn., pog. priprava za brisanje avtomobilskih stekel; brisalec

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

mŕzlica -e ž (ȓ)
1. drgetanje (mišic) z občutkom mraza pred naglim povišanjem telesne temperature: slabo se počuti in trese ga mrzlica; bolnik dobi, ima mrzlico; huda mrzlica
// bolezen z občasnimi napadi mrzlice; malarija1: zatirati mrzlico z izsuševanjem močvirij / močvirska mrzlica
2. nav. ekspr., navadno s prilastkom velika živčna napetost, vznemirjenje: ves čas pred odhodom je bilo čutiti nekako mrzlico; premagati govorniško mrzlico tremo / potovalna mrzlica / neprestano živi v razburljivi mrzlici
3. ekspr., s prilastkom povečano zanimanje za kako dejavnost ali njeno veliko povečanje: investicijska mrzlica; naftna mrzlica; novoletna nakupovalna mrzlica; vesoljska mrzlica / zlata mrzlica povečano iskanje zlata
♦ med. intermitentna mrzlica pri kateri temperatura zelo niha; poporodna mrzlica bolezen, ki nastopi po porodu zaradi infekcije; povratna mrzlica bolezen, pri kateri se napadi mrzlice in vročine pojavljajo v vedno milejši obliki in daljših presledkih; rumena mrzlica tropska virusna bolezen z zlatenico in visoko temperaturo; senena mrzlica bolezen, ki jo povzroča preobčutljivost nosne sluznice za cvetni prah; seneni nahod

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

nabirálka -e [nabirau̯ka tudi nabiralka] ž (ȃ)
ženska, ki kaj nabira: nabiralka zelišč
♦ čeb. čebela nabiralka odrasla čebela, ki nabira nektar, cvetni prah

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

nabirálni nagòn -ega -ôna m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

nabírati -am nedov. (ī ȋ)
1. z rokami dajati, spravljati kam več posameznih stvari: ona je nabirala, on pa odnašal; nabirati jabolka, krompir; nabirati krmo za prašiče / celo popoldne je nabirala eno vrečo
// s trganjem prihajati do določene količine česa: nabirati češnje; nabirati borovnice z grabljicami, z rokami / nabirati gobe in maline; rada nabira gorsko cvetje / čebele so nabirale med in cvetni prah
2. prizadevati si biti uspešen
a) v prizadevanju, da pride kam določena količina česa: nabirati darove, denar, prispevke za kaj; nabirali so podpise za protest / nabirati ljudske pesmi, pripovedke zbirati
b) v pridobivanju koga za kako dejanje, dejavnost: nabirati ljudi za prostovoljno akcijo / nabirati nove člane, naročnike
3. delati gube, navadno drobnejše: nabirati blago, zavese; na drobno nabirati / čelo se mu nabira v gube
● ustnice so se ji nabirale na jok dobivale so take gube, poteze kot pri joku
4. spravljati, pritrjevati drobne, navadno istovrstne predmete drugega za drugim na kaj, navadno na vrvico, žico: nabirati koralde / nabira gumbe na nitko

nabírati se

prihajati kam, biti kje v določeni količini:

denar za to se je nabiral več let

na šipah se je začela nabirati vlaga

ob dežju se v jami nabira voda

/ v kolenu se mu spet nabira voda; pren., ekspr. v njej se je začela nabirati jeza, nejevolja

nabírati si

ekspr.

dobivati, pridobivati si:

nabirati si izkušnje, znanje

vztrajno si nabira nezadostne ocene

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

náhod -óda in -a m (á ọ́, á)
vnetje nosne sluznice, pri katerem se močneje izloča sluz ali gnoj: dobiti, imeti nahod
♦ med. seneni nahod bolezen, ki jo povzroča preobčutljivost nosne sluznice za cvetni prah; vet. nalezljivi nahod kuncev nalezljivo vnetje nosne sluznice kuncev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

néktarno-pelódna čebélja páša -e -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

oblèt -éta m (ȅ ẹ́)
glagolnik od obleteti: zaradi nepredvidenega obleta je letalo imelo zamudo / pri obletih čebele prenašajo cvetni prah / oblet listov
// krajevno, časovno omejeno letenje okrog česa: med drugim obletom sta vesoljca preizkusila vse nove naprave

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

obnóžina in obnožína -e ž (ọ̑; í)
čeb. cvetni prah, ki ga čebele prenašajo na zadnjih nogah: čebele prinašajo v panj rumeno obnožino; sati z obnožino; med in obnožina

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

obnóžina -e in obnožína -e ž, snov. (ọ̑; í) čeb. |cvetni prah na čebeljih nogah|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

obnožina [obnọ̑žina] samostalnik ženskega spola

cvetni prah, ki ga čebele prenašajo na zadnjih nogah; obnožina

PRIMERJAJ: obnožnina

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

obnóžina -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

obnóžinska čebélja páša -e -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

obnóžinski sát -ega -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

obnožnina [obnožnína] samostalnik ženskega spola

cvetni prah, ki ga čebele prenašajo na zadnjih nogah; obnožina

PRIMERJAJ: obnožina

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

očístiti se -im se dov.

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

opraševálec -lca m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

opraševálka -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

opraševáti -újem nedov.

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

opraševáti se -újem se nedov.

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

oprašíti -ím dov.

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

oprašíti se -ím se dov.

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

osmukálna plôšča -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

osmúkanec -nca m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

osmúkati se -am se dov.

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

osmukávati -am nedov.

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ostŕganec -nca m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

palinologíja -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

pášna čebéla -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

pélod pelọ́da m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

pelod, m. = cvetni prah, Tuš. (B.); — prim. hs. pelud (v istem pomenu).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

pêlod pelóda m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

pêlod -óda m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

pêlod -óda m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

pêlod -óda m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

pelódna čebélja páša -e -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

pelódna vréčka -e -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

pelodonôsna rastlína -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

pelodovíta drevésna vŕsta -e -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

poliska [políska] samostalnik ženskega spola

cvetni prah, pelod

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

práh -ú in -a m (ȃ)
1. zelo drobni suhi delci snovi v zraku, na predmetih, stvareh: prah se nabira na pohištvu; prah se poleže, useda; brisati prah z omare; vozila dvigajo prah; iztepsti prah iz odeje; debela plast prahu / ekspr. požirati prah vdihavati zrak, poln prahu / cestni prah ki nastaja na netlakovanih cestah; krpa za prah
// kar je temu podobno: zdrobiti kamenje v prah; ekspr. oblak snežnega prahu / cvetni prah več pelodnih zrn, pelodna zrna
2. navadno s prilastkom izdelek iz določene snovi v obliki zelo drobnih suhih delcev: arzenikov, grafitni prah; predelovati premogov prah; jajca v prahu posušena in drobno zmleta; mleko v prahu
● ekspr. to delo je že prekril prah je že pozabljeno; ekspr. to je dvignilo mnogo prahu povzročilo je razburjanje, govorice; ekspr. njegovi načrti so se sesuli v prah niso uspeli; ekspr. spremeniti v prah in pepel popolnoma uničiti, razrušiti; vznes. naši sovražniki bodo ležali v prahu bodo premagani, ponižani; ekspr. zdrobiti koga v sončni prah uničiti ga, onemogočiti ga; star. strelni prah smodnik; ekspr. jezen sem nanj, da bi ga zmlel v sončni prah zelo; bibl. prah si in v prah se povrneš človeško življenje je minljivo; bibl. otresti prah s čevljev in zapustiti kak kraj pretrgati vse zveze z njim
♦ agr. gnojilo v prahu; geol. kozmični prah delci, ki padajo iz medplanetarnega prostora na zemljo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

práh -ú in práh -a m, prva oblika dalje -u -- -u -om snov. (ȃ ȗ; ȃ) brisati ~; cvetni ~; mleko v ~u; poud. zdrobiti koga v sončni ~ |uničiti koga, onemogočiti koga|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

práh -ú m

zelo drobni suhi delci snovi v zraku, na predmetih, stvareh

SINONIMI:

ekspr. prahec, ekspr. prašek, zastar. prašina

BESEDNE ZVEZE S SINONIMI:

cvetni prah

kakavov prah

kozmični prah

GLEJ ŠE SINONIM: prašek
GLEJ ŠE: krpa, ponižati se, propasti, sladkor, smodnik, uničiti, uničiti, uničiti, uničiti, uničiti, gnojilo, mleko, razburjenost, sladkor

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024

prȃh, prȃha, prahȗ, m. der Staub; p. ometati po sobi; prah je po cestah; na kolenih prah pometati pred kom, vor jemandem im Staube knieen, ZgD.; cvetni p., der Blütenstaub; zlati p., der Goldstaub; solnčni p., der Sonnenstaub: zdrobil te bom kakor solnčni prah; živi p., der Käsemilbenstaub, Cig., Z.; — das Pulver; p. za kašelj; zobni p., das Zahnpulver, Jan.; peneči p., das Brausepulver, Cig.; — das Schießpulver; = strelni p.; podkopni p., das Sprengpulver, DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

prašíti2 -ím nedov. (ī í)
1. povzročati, da se razširja, obstaja prah v zraku: kaj tako prašiš; brezoseb. ko so stresali premog, se je prašilo daleč okrog / voz je prašil skozi vas
● bežal je, da se je kar prašilo za njim zelo hitro
2. posipati s prahom, praškom: prašila je vneto kožo s pudrom
// agr. nanašati prašivo na rastline: prašiti sadno drevje
3. ekspr. prašeč se usipati: moka je prašila v vrečo / slap praši čez skalo prši

prašíti se

1.

oddajati prah:

opeka se je pri zlaganju prašila

/ leska se praši pri cvetenju odpada z njenih mačic rumenkast cvetni prah

2.

postajati umazan od prahu:

okrasni predmeti na polici se prašijo

/ ekspr. ta knjiga se že dolgo praši na omari

♦

čeb. čebele se prašijo izletavajo, da bi spoznale okolico čebelnjaka

prašèč

-éča -e:

prašeči se pločniki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

preobčutljívost -i ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

proizvódna lastnóst čebél -e -i -- ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

résasti glavník -ega -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

sát -a tudi -ú m (ȃ)
skupek voščenih celic, v katere odlagajo čebele med, cvetni prah, zalego: čebele gradijo sat; vzeti sat iz panja; celica sata
♦ čeb. obnožni sat v katerem je obnožina; premični sat ki ga je mogoče poljubno premeščati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

sat ► ˈsaːt -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

senén -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na senó: senena bilka; senena kopica / zavretek iz senenega drobirja / seneni voz; senene grablje, vile
♦ med. seneni nahod bolezen, ki jo povzroča preobčutljivost nosne sluznice za cvetni prah

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ščétka -e ž (ẹ̑)
manjša priprava za čiščenje in gladenje iz šopov ščetin, žic, vstavljenih v lesen, plastičen hrbet: očistiti s ščetko; mehka, trda ščetka / zobna ščetka; ščetka za nohte / sesalec s ščetkami za čiščenje knjig, sten
// krtača: loščilna, žična ščetka; ščetka za odstranjevanje blata
● ekspr. v ščetko pristriženi brki zelo na kratko, tako da stojijo pokonci
♦ čeb. prvi členek stopalca zadnjih nog z dlačicami, s katerimi čisti čebela s telesa cvetni prah; elektr. prevodnik, ki vzdržuje električno zvezo med nepremičnimi in gibljivimi deli stroja, aparata; lov. šop temnejše, grobe dlake na zunanji strani zadnjih nog srnjadi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

tôpol topôla samostalnik moškega spola [tôpol]

1.

visoko listnato drevo z visečimi mačicami, kroglastimi ali rombastimi listi in semeni s kosmi gostih belkastih vlaken; primerjaj lat. Populus

1.1.

STALNE ZVEZE: beli topol, črni topol
ETIMOLOGIJA: = cslov. topolь, hrv., srb. topòla, rus. tópolь, češ. topol < pslov. *topolь, morda prevzeto iz neke roman. predloge iz lat. pōpulus ‛topol’ - več ...

usúti usújem dov., usúl in usùl (ú ȗ)
1. spraviti kam kaj sipkega, drobnega: usuti zrnje iz vreče; usuti na tla / usula je predenj košaro jabolk
2. ekspr., s širokim pomenskim obsegom povzročiti, da pride kaj kam v veliki količini: oblaki so usuli dež, točo / strojnice so usule krogle na vojake / sonce je usulo svoje žarke skozi okno

usúti se

1.

zaradi sipkosti, drobnosti ločiti se od nagnjene ali navpične površine:

s stene se je usul omet

/ s pobočja se je usul plaz

//

zaradi sipkosti, drobnosti ločiti se od česa sploh: z veje se je usul sneg / ko zapiha veter, se z mačic usuje cvetni prah

2.

v veliki količini pasti:

na cesto se je usulo kamenje

/ na kosce se je usul roj os

/ svetli kodri so se ji usuli na čelo

//

ekspr. začeti gosto, močno padati: najprej je zagrmelo, nato se je usul dež; iz črnega oblaka se je usula toča; pren. iz ust so se ji usule obtožujoče besede

3.

ekspr.

(hitro) množično priti:

iz šole so se usuli otroci

demonstranti se usujejo čez trg

/ množica se je usula proti mestu

●

ekspr. tisoč vprašanj se je usulo nanj dobil je veliko vprašanj; ekspr. po licih so se ji usule solze začela je močno jokati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

vetrocvétka -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

zastrupítev čebél -tve -- ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

zímska hrána -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

znášati1 -am nedov. (ȃ)
z nošenjem spravljati kam: nosači znašajo prtljago k vlaku, v letalo; znašati kamenje na kup; ranjence so znašali pod šotore
// z nošenjem spravljati skupaj: znašala jim je hrano in kurjavo; vse popoldne so znašali stvari za praznovanje; material sta znašala od vsepovsod / čebele znašajo med in cvetni prah; ptice znašajo gnezda / znašati skupaj
● ekspr. znašati jezo nad kom zaradi jeze zelo neprijazno s kom govoriti, ravnati

znášati se

1.

ekspr.,

v zvezi z nad

z besedami, dejanji izražati jezo, nezadovoljstvo:

sovražnik se je znašal nad prebivalstvom

grdo se je znašal nad njo

2.

star.

maščevati se:

znaša se za krivico;

prim. iznašati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

žužkocvétka -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

žvŕklja -e ž (ȓ)
1. lesena priprava z odebeljenim nazobčanim koncem zlasti za pripravljanje tekočega testa: z žvrkljo narediti testo za palačinke; kuhalnice in žvrklje
2. bot. pelinu podoben enoletni plevel, katerega cvetni prah je zelo alergogen; ambrozija: žvrklja se razrašča ob cestah, smetiščih, železnicah, poteh, rekah / pelinolistna žvrklja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.