duhtéti -ím nedov. (ẹ́ í) star. dišati, dehteti: šmarnice opojno duhtijo;
vse duhti in cvete;
brezoseb. duhtelo je po lipovem cvetju duhtèč -éča -e:
duhteči cvetovi; duhteča pokrajina; duhteče pecivo
osúti se ospèm se dov., ospí se ospíte se; osúl se in osùl se osúla se in ospèl se in ospél se ospéla se; osút (ú ȅ) pesn. osuti se osujem se: cvetje se ospe / ljubezen, sreča se kmalu ospe mine, preide
● star. izpuščaj se ospe izpustiospèl in ospél -éla -o:
ospeli cvetovi
vrís -a m (ȋ)
1. glagolnik od vrisati: vris lika v kamen / vris krajev na karto
2. kar je vrisano: globoke brazde in vrisi / rdeči cvetovi s svetlimi vrisi
zapírati -am nedov. (ī ȋ) 1. dajati kaj v tak položaja) da ni mogoč prehod, vstop ali izstop: zapirati okna, vrata b) da postaja notranjost nedostopna: zapirati predale / zapirati omare, sobe // z namestitvijo določenega dela na čem delati nedostopno notranjost, vsebino: zapirati kozarce, steklenice; zapirati z zamaški; neprodušno zapirati 2. delati, da so prilegajoči se deli česa tesno drug ob drugem: zapirati oči, usta // delati, da pride kaj v položaj, značilen po uporabljanju: zapirati dežnik 3. dajati del priprave v tak položaj, da kaj nima proste poti: zapirati pipe, ventile / pog. otroci odpirajo in zapirajo radio izključujejo// na tak način onemogočati izhod česa: zapirati plin; zapirati vodo 4. delati kaj neprehodno: zapirati prehod z ovirami / lopute na več mestih zapirajo cev 5. s svojim položajem omejevati kaj: gore zapirajo dolino / tovarniške stavbe zapirajo dvorišče / hribi zapirajo obzorje 6. z zaprtjem vrat, izhoda delati, da kdo ne more iti od kod: zapirati otroke v hišo / zapirati ovce v stajo / zapirati živali v živalske vrtove; pren., ekspr. zapirati znanost v kabinete // delati, povzročati, da kdo nima več prostosti: sovražnik je začel izseljevati in zapirati / zapirati ljudi v ječe 7. prenehavati delati, poslovati: prodajalka pravkar zapira;
jeseni zapirajo kopališča // delati, da kje preneha kaka (poklicna) dejavnost: zapirati premogovnike; zapirati šole zaradi premajhnega števila otrok
♦ ekon. zapirati trg delati, da ni dostopen vsem ponudnikom in povpraševalcem8. publ. preprečevati, onemogočati: sovražniku zapirati prehod čez reko / stolpnice so zapirale pogled na hribe 9. v zvezi zapirati pot, vrata onemogočati komu, da kam gre, pride: ograja mu je zapirala pot v prostost / ne zapirati otrokom poti, vrat v svet // publ. onemogočati nastop, uveljavljanje česa: zapirati vrata sodelovanju / zapirati komu pot, vrata do izobrazbe onemogočati mu izobraževanje10. povzročati neobičajno redko, težavno iztrebljanje: čokolada zapira
● prometni policist odpira in zapira cesto dovoljuje in prepoveduje prehod čez njo; ekspr. zapirati si oči pred problemi ne hoteti jih spoznati, priznati; ekspr. kar sapo mu je zapiralo ob teh besedah zelo je bil presenečen; ekspr. zapirati svoje srce pred kom ne izpovedovati mu svojih čustev, misli; ne hoteti mu pomagati; ekspr. zapirati si ušesa pred resnico ne hoteti jo spoznatizapírati se
1. s prislovnim določilom biti pri zapiranju obrnjen, usmerjen tako, kot nakazuje določilo: vrata se zapirajo od zunaj / okno se dobro zapira prilega
2. prihajati v tak položaj, da ni mogoč prehod, vstop ali izstop: vrata se zapirajo sama od sebe
3. biti v stanju, ko deli prihajajo tesno drug k drugemu: cvetovi se zvečer zapirajo
4. z zaprtjem vrat onemogočati komu drugemu vstop v svoj prostor: zapira se v sobo
5. ekspr. postajati zadržan, nezaupljiv: po razočaranju se je čedalje bolj zapiral pred ljudmi / posamezni sloji so se zapirali vase omejevali so stike z drugimi
● ekspr. oči se mu že zapirajo postaja zelo zaspan; publ. organizacije se zapirajo v svoje kroge imajo čedalje manj stikov z drugimi; voda se mu zapira ima težave z odvajanjem seča
♦ med. rana se zapira celi in iz nje ne teče več gnoj
zapiráje :
zapiraje vrata, je še govorila
zapirajóč -a -e:
hrib, zapirajoč dolino; zapirajoča se vrata
brókoli2 -ov m mn. (ọ̑)
cvetači podobna sredozemska kulturna rastlina ali njeno omesenelo socvetje: cvetovi brokolov
goloseménka -e ž (ẹ̑)
nav. mn., bot. cvetnice, ki nimajo plodnice, Gymnospermae: cvetovi golosemenk; razlike med golosemenkami; golosemenke in kritosemenke
hibískus -a tudi -íska m (ȋ)
bot. okrasni grm ali nizko drevo z velikimi rdečimi, belimi ali vijoličastimi cveti, Hibiscus syriacus: cvetovi, listi, semena hibiskusa; izvleček hibiskusa
oránžev -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na oranžo ali oranževec: oranževi cvetovi / oranžev gaj
oránževec1 -vca m (ȃ)
južno drevo ali grm z oranžnimi užitnimi sadovi: dišeči cvetovi oranževcev; nasadi oranževcev in oljk
sónčece -a [sončəce] s (ọ̑)
ekspr. manjšalnica od sonce: sončece že zahaja; zlato sončece; regratovi cvetovi so bili kot majhna sončeca / ti si moje sončece
♦ bot. rastlina z golimi ali dlakavimi listi in rumenimi cveti v socvetjih, Helianthemum
svédrc -a m (ẹ̑) star. 1. svedrček: žagice, pilice in svedrci / izza rute je pokukal svetel svedrc 2. svišč2:
modri cvetovi svedrcev
šentjánževka -e [šentjanžeu̯ka in šəntjanžeu̯ka] ž (á)
bot. zdravilna rastlina s prosojno pikastimi listi in rumenimi cveti v socvetju, Hypericum perforatum: cvetovi šentjanževke; olje šentjanževke; čaj, izvleček, pripravki iz šentjanževke; uporaba, uživanje šentjanževke
šír1 -- ž (ȋ)
star., v prislovni rabi, v zvezi z na, v v širino, na široko: cvetovi so se na šir odprli; izkopati jamo štiri sežnje v šir / hodil je po sobi v šir in dolž sem in tja
● pesn. razšli so se v šir in dalj na vse strani
♦ šport. konj na šir konj, postavljen pri gimnastičnih vajah počez
transgenéza -e ž (ẹ̑)
spreminjanje genske zasnove: večina rastlin s cvetovi se je razvila s transgenezo; uporaba transgeneze v celični biologiji
vŕbovka -e ž (ŕ)
zastar. vrbova šiba: fant z dolgo vrbovko v roki
♦ bot. vrbovke dvodomna drevesa ali grmi z navadno spiralasto razvrščenimi listi in cvetovi v pokončnih ali visečih mačicah, Salicaceae
zlatobárven -vna -o prid. (ȃ) take barve kot zlato; zlat2:
zlatobarvni cvetovi;
zlatobarvna polt
cvétje -a s (ẹ́) 1. cveti, cvetovi: cvetje diši;
cvetje odpada, poganja;
belo cvetje;
češnjevo, lipovo cvetje / pog. piti bezgovo cvetje čaj iz bezgovega cvetja / vse je v cvetju vse cvete; pren., pesn. cvetje moje duše; cvetje sanj // rože, cvetlice: trgati cvetje; planinsko cvetje; šopek cvetja / rezano cvetje v nasadih odrezane rože, namenjene za prodajo2. star. cvetenje: presaditi rastlino pred cvetjem;
čas cvetja
● knjiž. zlo gre v cvetje zelo veliko ga je; ekspr. gospodarstvo je v cvetju v razmahu, razcvetu; zastar. cvetje slovenskega pesništva antologija, izbor
cvét -a m, mn. cvéti in cvetôvi (ẹ̑)
1. del rastline, značilen po lepi obliki in barvi: cvet se odpre, osuje, ovene; rastlina razvije cvet; utrgati cvet; čebele obletavajo cvet za cvetom; bel, dišeč, pisan cvet; češnjev, makov cvet; cvet vrtnice; barvitost cvetov / rastlina je že nastavila cvete pognala cvetne popke; roža gre v cvet začenja cveteti; solata gre v cvet poganja steblo s cveti; drevo bo kmalu v cvetu bo cvetelo; pren., pesn. razcvel se je cvet ljubezni; cvet upanja
2. ekspr., navadno s prilastkom izbran, najlepši, najpomembnejši del: tam je bil zbran cvet deklet; cvet inteligence, naroda / bila je cvet deklet najlepša med dekleti; vznes.: biti v cvetu let, življenja mlad; umrla je v cvetu mladosti zelo mlada
● iron. ta je šele (pravi) cvet živahen, podjeten, nevzgojen (mlad) človek; ekspr. ona je v polnem cvetu zelo lepa, mlada; star. bobov ali rožni cvet junij
♦ bot. brezspolni cvet; dvospolni cvet ki ima prašnike in pestiče; enospolni cvet ki ima samo prašnike ali samo pestiče; goli cvet ki je brez cvetnega odevala; pestični ali ženski cvet ki ima samo pestiče; prašni ali moški cvet ki ima samo prašnike; farm. (vinski) cvet etanol, etilalkohol; min. žveplov cvet žveplo v obliki iglic