Tiskanje

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

ájda ájde samostalnik ženskega spola [ájda]

kulturna rastlina z gostimi rdečkastimi ali belimi cvetovi v socvetjih in užitnimi semeni; primerjaj lat. Fagopyrum esculentum; SINONIMI: iz botanike navadna ajda

1.1.

STALNE ZVEZE: navadna ajda, tatarska ajda
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz star. nem. Heiden k nem. Heide ‛ajd, pogan’, ker so ajdo v Evropo prinesli iz nekrščanskih krajev - več ...

ájdov ájdova ájdovo pridevnik [ájdou̯ ájdova ájdovo]

ki je v zvezi z ajdo 1.

ki je del ajde 1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑ajda

aktinídija aktinídije samostalnik ženskega spola [aktinídija]

iz botanike trti podobna rastlina vzpenjavka z belimi cvetovi in navadno dlakavimi rjavimi plodovi z zelenim mesom; primerjaj lat. Actinidia; SINONIMI: kitajska kosmulja, kivi

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. actinidia, iz gr. aktī́s ‛žarek’

alergíja alergíje samostalnik ženskega spola [alergíja]

pridobljena preobčutljivost organizma na določeno snov, ki se pri stiku z njo pokaže z različnimi bolezenskimi pojavi

ekspresivno zelo odklonilen odnos do koga, česa

STALNE ZVEZE: kontaktna alergija, navzkrižna alergija
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Allergie, frc. allergie, angl. allergy, it. allergia iz nlat. allergia, kar je zloženo iz gr. állos ‛tuj, drugi, drugačen’ + tvorjenka od érgon ‛delo, dejanje, delovanje’, torej ‛delovanje, reakcija organizma na telesu tuje snovi’ - več ...

amarílis amarílisa samostalnik moškega spola [amarílis]

iz botanike rastlina z več večjimi trobentastimi, navadno rdečimi ali belimi cvetovi na enem steblu; primerjaj lat. Hippeastrum

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. amaryllis, po imenu pastirice gr. Amaryllís iz Vergilijevih pastirskih pesmi

angélika angélike samostalnik ženskega spola [angélika]

zdravilna rastlina z višjim steblom in zelenkastimi cvetovi v kobulastem socvetju in deljenimi listi ali del te rastline; primerjaj lat. Angelica archangelica

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. angelica, iz srlat. (herba) angelica ‛angelska (rastlina)’

arašíd arašída samostalnik moškega spola [arašít arašída]

navadno v množini kulturna rastlina z rumenimi cvetovi in podzemnimi plodovi s podolgovatimi zrni v kratkih trdih strokih; primerjaj lat. Arachis hypogaea; SINONIMI: kikiriki

1.1.

navadno v množini

;

SINONIMI:

kikiriki

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek frc. arachide in nlat. arachidna iz gr. arákhidna ‛lečasti grahor’ - več ...

arašídov arašídova arašídovo pridevnik [arašídou̯ arašídova arašídovo]

ki je iz arašidov 1.1. ali vsebuje arašide 1.1.; SINONIMI: kikirikijev

ETIMOLOGIJA: ↑arašid

árnika árnike samostalnik ženskega spola [árnika]

gorska zdravilna rastlina s širšimi suličastimi listi in rumenimi cvetovi močnega vonja ali del te rastline; primerjaj lat. Arnica montana; SINONIMI: iz botanike navadna arnika

1.1.

STALNE ZVEZE: navadna arnika
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Arnika, it. arnica) iz lat. arnica, nejasnega izvora, morda h gr. *ptarmikḗ ‛rastlina, ki povzroča kihanje’ iz ptarmós ‛kihanje’ - več ...

avríkelj avríklja samostalnik moškega spola [au̯ríkəl]

iz botanike trobentici podobna gorska rastlina z mesnatimi listi in rumenimi cvetovi v kobulastih socvetjih; primerjaj lat. Primula auricula

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Aurikel iz lat. auricula ‛ušesce’ iz auris ‛uho’

bádelj bádlja samostalnik moškega spola [bádəl]

trnata zdravilna rastlina z vijoličastimi cvetovi v koških, zelenimi nazobčanimi listi z belimi listnimi žilami in črno rjavimi semeni ali del te rastline; primerjaj lat. Silybum marianum; SINONIMI: pegasti badelj

1.1.

;

SINONIMI:

pegasti badelj

STALNE ZVEZE: pegasti badelj
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv. bàdelj, iz bádati ‛bosti’, glej ↑bosti

bahàv baháva bahávo pridevnik [bahàu̯ baháva bahávo]

ki se (rad) pretirano hvali, izpostavlja s svojimi dejanji, dosežki, premoženjem; SINONIMI: bahaški, bahat

1.1.

ekspresivno

;

SINONIMI:

ekspresivno bahaški, ekspresivno bahat

ekspresivno ki izstopa s svojim videzom, pretirano okrašenostjo; SINONIMI: ekspresivno bahaški, ekspresivno bahat

ETIMOLOGIJA: ↑bahati se

báldrijan báldrijana samostalnik moškega spola [báldrijan]

zdravilna rastlina z belimi, rožnatimi cvetovi v kobulastem socvetju in nasproti rastočimi deljenimi listi; primerjaj lat. Valeriana officinalis

1.1.

1.2.

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Baldrian iz srlat. valeriana ‛baldrijan’, domnevno po imenu province lat. Valeria ‛Panonija’, a ljudskoetimološko naslonjeno na valēre ‛biti zdrav’ - več ...

baržúnast baržúnasta baržúnasto pridevnik [baržúnast]

privzdignjeno ki je iz baržuna 1. ali vsebuje baržun 1.; SINONIMI: žametast, žameten

privzdignjeno ki spominja na baržun 1. ali je tak kot pri baržunu 1.; SINONIMI: žametast, žameten

privzdignjeno ki ima nizek, mehek in prijeten zven; SINONIMI: ekspresivno žameten

STALNE ZVEZE: baržunasti oslez
ETIMOLOGIJA: ↑baržun

batáta batáte samostalnik ženskega spola [batáta]

tropska rastlina z ovijajočim se steblom, večjimi zvončastimi cvetovi in krompirju podobnimi sladkimi gomolji; primerjaj lat. Ipomoea batatas

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek špan. batata iz arav. jezika taino batata

bèzeg bèzga in bezèg bezgà samostalnik moškega spola [bə̀zək bə̀zga] in [bəzə̀k bəzgà]

grm ali nizko drevo z drobnimi rumenkasto belimi cvetovi v socvetjih in črnimi plodovi; primerjaj lat. Sambucus nigra; SINONIMI: iz botanike črni bezeg

1.1.

STALNE ZVEZE: črni bezeg, divji bezeg, smrdljivi bezeg, španski bezeg
ETIMOLOGIJA: = hrv. kajk. bezek, nar. srb. bázag, sorodno še hrv. bàzga, čak. bȃzd, nar. rus. bóz, češ. bez < pslov. *bъzgъ, *bъzdъ, *bъzъ, morda prvotno *bъzdъ, iz ide. *bheu̯‑‛napihniti, nabuhniti’ + *(o)zdo‑ ‛veja’, prvotno *‛napihnjena, nabuhla veja’ - več ...

bèzgov bèzgova bèzgovo in bezgôv bezgôva bezgôvo in bezgòv bezgôva bezgôvo pridevnik [bə̀zgou̯ bə̀zgova bə̀zgovo] in [bəzgôu̯ bəzgôva bəzgôvo] in [bəzgòu̯ bəzgôva bəzgôvo]

ki je v zvezi z bezgom 1.

1.1.

bezga 1.

ki je iz bezga 1.1. ali vsebuje bezeg 1.1.

STALNE ZVEZE: bezgova prstasta kukavica, bezgova uhljevka
ETIMOLOGIJA: ↑bezeg

bíserni bíserna bíserno pridevnik [bíserni]

ki je v zvezi z biseri

1.1.

1.2.

;

SINONIMI:

bisernat

ekspresivno ki je v zvezi s šestdeseto obletnico česa

STALNE ZVEZE: biserna matica
ETIMOLOGIJA: ↑biser

bombáž bombáža samostalnik moškega spola [bombáš bombáža]

kulturna rastlina z belkastimi, rumenkastimi cvetovi in vati podobnimi vlakni okrog semen, ki raste v tropskih in subtropskih krajih; primerjaj lat. Gossypium; SINONIMI: iz botanike bombaževec

1.1.

1.2.

STALNE ZVEZE: egiptovski bombaž, strelni bombaž
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz ben. it. bombaso ali furl. bombâs < poznolat. bombax, kar je prevzeto prek gr. pámbaks iz srperz. pambak - več ...

bombážen bombážna bombážno pridevnik [bombážən]

v nekaterih zvezah v obliki bombažni ki je iz bombaža 1.1., 1.2. ali vsebuje bombaž 1.1., 1.2.

v obliki bombažni ki je v zvezi z bombažem 1., 1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑bombaž

bombáževec bombáževca samostalnik moškega spola [bombáževəc]

iz botanike kulturna rastlina z belkastimi, rumenkastimi cvetovi in vati podobnimi vlakni okrog semen, ki raste v tropskih in subtropskih krajih; primerjaj lat. Gossypium; SINONIMI: bombaž

ETIMOLOGIJA: ↑bombaž

borága boráge samostalnik ženskega spola [borága]

zdravilna rastlina z modrikastimi zvezdastimi cvetovi in mesnatimi suličastimi listi na votlem dlakavem steblu ali del te rastline; primerjaj lat. Borago officinalis

1.1.

1.2.

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Borago) iz srlat. borrago, nejasnega izvora, morda iz arab. abū 'araq, dobesedno ‛oče znoja’, ker se je rastlina uporabljala za pospeševanje potenja

búča búče samostalnik ženskega spola [búča]

kulturna rastlina s plazečim se steblom in navadno užitnimi plodovi trebušaste oblike; primerjaj lat. Cucurbita pepo

1.1.

1.2.

posoda, steklenica trebušaste oblike

2.1.

ekspresivno glava, zlasti človeška

navadno slabšalno neumen, naiven, nespameten človek

STALNE ZVEZE: buča golica, buča hokaido, buča špagetarica, hokaido buča, muškatna buča, orjaška buča, presesalna buča, špagetna buča
FRAZEOLOGIJA: brihtna buča, dobiti jih po buči, kotaliti buče, kot svinja v buče, prodajati buče (komu), trda buča, trde buče, To so buče.
ETIMOLOGIJA: = hrv. bȕća, prevzeto iz roman. < vulglat. buttia ‛okrogla posoda za vino, sodček’ k buttis ‛sod’ - več ...

búčevka búčevke samostalnik ženskega spola [búčeu̯ka]

iz botanike kulturna rastlina s plazečim se steblom, zvezdastimi cvetovi in trebušastimi plodovi; primerjaj lat. Cucurbitaceae; SINONIMI: bučnica

ETIMOLOGIJA: ↑buča

búčka búčke samostalnik ženskega spola [búčka]

užitna buča podolgovate oblike, zlasti kot hrana, jed

1.1.

;

primerjaj lat.

Cucurbita pepo

manjša buča

priprava ali njen del trebušaste oblike

ljubkovalno manjša, zlasti otroška glava

4.1.

ljubkovalno

;

SINONIMI:

ljubkovalno žabica

FRAZEOLOGIJA: kotaliti bučke, prodajati bučke (komu), To so bučke.
ETIMOLOGIJA: ↑buča

búčkin búčkina búčkino pridevnik [búčkin]

ki je v zvezi z bučko 1.

1.1.

bučk 1.

bučke 1.

ki je del bučke 1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑bučka

búčni búčna búčno pridevnik [búčni]

ki je del buče 1.

ki je v zvezi z bučo 1.2.

STALNE ZVEZE: bučno olje
ETIMOLOGIJA: ↑buča

búčnica búčnice samostalnik ženskega spola [búčnica]

navadno v množini bučno seme, navadno užitno

kulturna rastlina s plazečim se steblom, zvezdastimi cvetovi in trebušastimi plodovi; primerjaj lat. Cucurbitaceae; SINONIMI: iz botanike bučevka

FRAZEOLOGIJA: prodajati bučnice (komu)
ETIMOLOGIJA: ↑buča

cvetáča cvetáče samostalnik ženskega spola [cvetáča]

kulturna rastlina z omesenelim socvetjem navadno bele barve; primerjaj lat. Brassica oleracea

1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑cvet - več ...

cvetáčni cvetáčna cvetáčno pridevnik [cvetáčni]

ki je del cvetače 1.

ki je iz cvetače 1.1. ali vsebuje cvetačo 1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑cvetača

cvetíca cvetíce samostalnik ženskega spola [cvetíca]

rastlina, pri kateri izstopajo zlasti cvetovi; SINONIMI: cvetlica, cvetnica, ekspresivno cvetka

aroma vina, ki spominja zlasti na cvetje, sadje

ETIMOLOGIJA: ↑cvet

cvétje cvétja samostalnik srednjega spola [cvétje]

več cvetov, cvetovi

1.1.

1.2.

več cvetlic, cvetlice

STALNE ZVEZE: rezano cvetje
FRAZEOLOGIJA: otrok cvetja, Ostanite v cvetju!
ETIMOLOGIJA: ↑cvet

cvétka cvétke samostalnik ženskega spola [cvétka]

ekspresivno rastlina, pri kateri izstopajo zlasti cvetovi; SINONIMI: cvetica, cvetlica, cvetnica

ironično neresna, nepremišljena, neumna izjava ali dejanje, ki vzbuja dvome, pomisleke; SINONIMI: ironično cvetlica

2.1.

ironično

ETIMOLOGIJA: ↑cvet

cvetlíca cvetlíce samostalnik ženskega spola [cvetlíca]

rastlina, pri kateri izstopajo zlasti cvetovi; SINONIMI: cvetica, cvetnica, ekspresivno cvetka

1.1.

ironično neresna, nepremišljena, neumna izjava ali dejanje, ki vzbuja dvome, pomisleke; SINONIMI: ironično cvetka

ETIMOLOGIJA: iz cvesti, glej ↑cvet

cvétnica cvétnice samostalnik ženskega spola [cvétnica]

iz botanike rastlina, ki za razmnoževanje tvori cvetove, iz katerih se razvijejo semena, plodovi; primerjaj lat. Anthophyta

1.1.

;

SINONIMI:

cvetica, cvetlica, ekspresivno cvetka

ETIMOLOGIJA: ↑cvet

čemáž čemáža tudi čémaž čémaža samostalnik moškega spola [čemáš čemáža] tudi [čémaš čémaža]

užitna rastlina s suličastimi listi in zvezdastimi belimi cvetovi v socvetju z vonjem po česnu; primerjaj lat. Allium ursinum; SINONIMI: divji česen, medvedji česen

1.1.

;

SINONIMI:

divji česen

ETIMOLOGIJA: < čremoš, sorodno hrv. srijȇmoš, srijȇmuš, srb. srȇmuš, rus. čeremšá, belorus. čaramšá < pslov. *čermъšь, *čermъša < ide. *kremus(i̯)o‑, *kermus(i̯)o‑, iz česar je še litov. kermùšė, angl. ramsons, bav. nem. Rams, gr. kremyon - več ...

čemážev čemáževa čemáževo tudi čémažev čémaževa čémaževo pridevnik [čemážeu̯ čemáževa čemáževo] tudi [čémažeu̯ čémaževa čémaževo]

ki je del čemaža 1.

ki je iz čemaža 1.1. ali vsebuje čemaž 1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑čemaž

čêsen čêsna samostalnik moškega spola [čêsən]

začimbna rastlina z razvejanim steblom in podzemno čebulico s stroki belkaste barve; primerjaj lat. Allium sativum

1.1.

STALNE ZVEZE: divji česen, medvedji česen
ETIMOLOGIJA: = hrv. kajk. čèsen, knjiž. čèsan, bolg. čésъn < pslov. *česnъ, iz *česnǫti ‛razčesniti, razklati’ - več ...

čístost čístosti samostalnik ženskega spola [čístost]

stanje, lastnost česa, da je brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi

stanje, lastnost česa, da je brez tujih prvin, dodatkov, primesi ali se mu to pripisuje

2.1.

;

SINONIMI:

čistoča

2.2.

2.3.

stanje, lastnost česa, da je dovršene kakovosti, brez motenj, šumov

stanje, lastnost koga, da je v etičnem, moralnem smislu brez izrazitejših pomanjkljivosti

4.1.

4.2.

manj formalno stanje, lastnost koga, da ne uživa nedovoljenih substanc, poživil ali je ozdravljen odvisnosti od mamil

ETIMOLOGIJA: ↑čist

čmŕlj čmŕlja samostalnik moškega spola [čmə̀rl] in [čmə̀rəl]

čebeli podobna žuželka z debelim dlakavim telesom; primerjaj lat. Bombus

ETIMOLOGIJA: nastalo v nar. razvoju iz *čmel' = rus. šmélь, češ. čmel < pslov. *čьmel'ь, sorodno z nem. Hummel, verjetno iz ide. korena *kem- ‛brenčati, bučati’ - več ...

čmrljelíki čmrljelíka čmrljelíko pridevnik [čmərljelíki]
STALNE ZVEZE: čmrljeliko mačje uho
ETIMOLOGIJA: ↑čmrlj + ↑lik

dlákav dlákava dlákavo pridevnik [dlákau̯ dlákava dlákavo]

ki je porasel z dlakami 1.; SINONIMI: dlakast

ki je porasel z dlačicami; SINONIMI: dlakast

STALNE ZVEZE: dlakava penuša, dlakavi nosorog, dlakavi sleč
ETIMOLOGIJA: ↑dlaka

drésnik drésnika samostalnik moškega spola [drésnik]

iz botanike rastlina z velikimi listi na členastem steblu in drobnimi belkastimi cvetovi v socvetjih; primerjaj lat. Fallopia

grmičasta rastlina z večjimi srčastimi listi na votlem členastem steblu in drobnimi belkastimi cvetovi v pokončnih grozdastih socvetjih; primerjaj lat. Fallopia japonica; SINONIMI: iz botanike japonski dresnik

STALNE ZVEZE: japonski dresnik, sahalinski dresnik
ETIMOLOGIJA: ↑dresen

ehinacêja ehinacêje samostalnik ženskega spola [ehinacêja]

rastlina z višjim steblom, cvetovi v koških in bodičastim osrednjim delom cveta; primerjaj lat. Echinacea; SINONIMI: ameriški slamnik, slamnik

zdravilna rastlina z višjim steblom, vijolično rdečimi cvetovi v koških in bodičastim osrednjim delom cveta ali del te rastline; primerjaj lat. Echinacea purpurea; SINONIMI: ameriški slamnik, slamnik, škrlatna ehinaceja, iz botanike škrlatni ameriški slamnik

2.1.

;

SINONIMI:

ameriški slamnik

STALNE ZVEZE: škrlatna ehinaceja
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. echinacea, iz gr. ehī̃nos ‛jež’

éncijan éncijana tudi enciján encijána samostalnik moškega spola [éncijan] tudi [enciján]

gorska rastlina z usnjatimi suličastimi listi in modrimi, navzgor obrnjenimi trobentastimi cvetovi; primerjaj lat. Gentiana clusii; SINONIMI: veliki encijan

gorska zdravilna rastlina z votlim steblom, velikimi rjavo zelenimi suličastimi listi in rumenimi cvetovi v kobulastih socvetjih; primerjaj lat. Gentiana lutea; SINONIMI: rumeni encijan

2.1.

2.2.

STALNE ZVEZE: rumeni encijan, veliki encijan
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Enzian, stvnem. enciān in lat. gentiāna iz gr. gentianḗ, nejasnega izvora - več ...

gábez gábeza samostalnik moškega spola [gábes gábeza]

dlakava rastlina s črno koreniko, širšimi suličastimi listi in visečimi zvončastimi cvetovi ali del te rastline; primerjaj lat. Symphytum

1.1.

STALNE ZVEZE: navadni gabez
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. gȁvēz, nar. rus. gávьjaz ‛navadni pasji jezik’ < pslov. *gavęzь < ide. *gu̯ōu̯eng'o- iz ↑gov(edo) + ↑jez(ik), prvotno torej ‛goveji jezik’ - več ...

gábezov gábezova gábezovo pridevnik [gábezou̯ gábezova gábezovo]

ki je v zvezi z gabezom 1.

ETIMOLOGIJA: ↑gabez

gínseng gínsenga samostalnik moškega spola [gínsenk gínsenga]

rastlina z drobnimi belimi cvetovi, ovalnimi listi z nazobčanim robom in okroglimi plodovi rdeče barve, po izvoru iz Severne Koreje in Kitajske; primerjaj lat. Panax ginseng; SINONIMI: iz botanike korejski ginseng

1.1.

1.2.

;

SINONIMI:

korejski ginseng

STALNE ZVEZE: korejski ginseng, sibirski ginseng
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ginseng, frc. ginseng in star. angl. ginsem iz tajvan. kit. jîn-sim k mandarin. kit. renshen, iz rén ‛človek’ + shēn ‛poimenovanje za to in sorodne rastline’

glavínec glavínca samostalnik moškega spola [glavínəc]

iz botanike rastlina z razvejanim steblom, mesnatimi listi in modrimi, rožnatimi, rumenimi cvetovi; primerjaj lat. Centaurea

STALNE ZVEZE: modri glavinec, navadni glavinec, skalni glavinec
ETIMOLOGIJA: iz glavina ‛velika glava’ iz ↑glava

hermelíka hermelíke samostalnik ženskega spola [hermelíka]

zdravilna rastlina z mesnatimi sivo zelenimi listi in majhnimi rumenkastimi ali rožnatimi cvetovi v kobulastih socvetjih ali del te rastline; primerjaj lat. Sedum maximum

1.1.

ETIMOLOGIJA: iz *hermel ‛kamilica’, prevzeto iz nar. nem. Hermel - več ...

hrúšica hrúšice samostalnik ženskega spola [hrúšica]

nizka okrasna rastlina z modrim grozdastim socvetjem; primerjaj lat. Muscari; SINONIMI: iz botanike modra hrušica

STALNE ZVEZE: modra hrušica, šmarna hrušica
ETIMOLOGIJA: iz *hruša < pslov. *kruša, glej ↑hruška

ivánjščica ivánjščice samostalnik ženskega spola [ivánščica]

marjetici podobna travniška rastlina s cvetovi na daljšem steblu in nazobčanimi razdeljenimi listi; primerjaj lat. Leucanthemum

ETIMOLOGIJA: po svetem Ivanu, ki goduje 24. junija, ko ta rastlina cveti - več ...

jánež jáneža samostalnik moškega spola [jáneš jáneža]

vrtna zdravilna ali začimbna rastlina z belimi cvetovi v kobulastih socvetjih; primerjaj lat. Pimpinella anisum; SINONIMI: sladki janež, iz botanike vrtni janež

1.1.

;

SINONIMI:

sladki janež

1.2.

;

SINONIMI:

sladki janež

vrtna rastlina z rumenimi cvetovi v kobulastih socvetjih, belkastim odebeljenim spodnjim delom stebla in nitastimi deljenimi listi ali del te rastline kot hrana, jed; primerjaj lat. Foeniculum vulgare; SINONIMI: koprc, sladki janež

STALNE ZVEZE: sladki janež, vrtni janež, zvezdasti janež
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek star. nem. aneis in lat. anīsum iz gr. ánēson, ánēthon, tudi ‛koprc’, nejasnega izvora - več ...

jétičnik jétičnika samostalnik moškega spola [jétičnik]

kdor ima jetiko

iz botanike rastlina z navadno nasprotnimi listi, katere cvetovi imajo štiri cvetne liste in dva prašnika; primerjaj lat. Veronica

zdravilna rastlina z dlakavim steblom, ovalnimi nazobčanimi listi in svetlo modrimi ali vijoličastimi cvetovi v socvetjih; primerjaj lat. Veronica officinalis; SINONIMI: iz botanike zdravilni jetičnik

3.1.

STALNE ZVEZE: grmasti jetičnik, studenčni jetičnik, zdravilni jetičnik
ETIMOLOGIJA: ↑jetika

júvanov júvanova júvanovo pridevnik [júvanou̯ júvanova júvanovo]
STALNE ZVEZE: juvanov netresk
ETIMOLOGIJA: po vrtnarju ljubljanskega botaničnega vrta Francu Juvanu (1875–1960)

Júvanov Júvanova Júvanovo pridevnik [júvanou̯ júvanova júvanovo]
STALNE ZVEZE: Juvanov netresk
ETIMOLOGIJA: po vrtnarju ljubljanskega botaničnega vrta Francu Juvanu (1875–1960)

kamílica kamílice samostalnik ženskega spola [kamílica]

zdravilna grmičasta rastlina z drobnimi belimi cvetovi z rumenim središčem in deljenimi listi na tankih razvejanih steblih; primerjaj lat. Chamomilla recutita; SINONIMI: navadna kamilica, iz botanike prava kamilica

1.1.

1.2.

STALNE ZVEZE: navadna kamilica, pasja kamilica, prava kamilica, rimska kamilica
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Kamille < srvnem. camille in lat. chamaemilla iz gr. khamaímēlon, iz khamaí ‛na zemlji’ + mē̃lon ‛jabolko’ - več ...

kikiríki1 kikiríkija samostalnik moškega spola

navadno v ednini kulturna rastlina z rumenimi cvetovi in podzemnimi plodovi s podolgovatimi zrni v kratkih trdih strokih; primerjaj lat. Arachis hypogaea; SINONIMI: arašid

1.1.

;

SINONIMI:

arašid

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek hrv., srb. kikirìki) iz it. chicchi ricchi ‛izdatna zrna’

kikiríkijev kikiríkijeva kikiríkijevo pridevnik [kikiríkijeu̯ kikiríkijeva kikiríkijevo]

ki je iz kikirikija1 1.1. ali vsebuje kikiriki1 1.1.; SINONIMI: arašidov

ETIMOLOGIJA: ↑kikiriki

kívi kívija samostalnik moškega spola [kívi]

trti podobna rastlina vzpenjavka z belimi cvetovi in navadno dlakavimi rjavimi plodovi z zelenim mesom; primerjaj lat. Actinidia; SINONIMI: kitajska kosmulja, iz botanike aktinidija

1.1.

;

SINONIMI:

kitajska kosmulja

neleteča ptica z okroglim trupom, pokritim z dlaki podobnim perjem, krepkimi kratkimi nogami in dolgim ozkim kljunom, ki živi na Novi Zelandiji; primerjaj lat. Apteryx

FRAZEOLOGIJA: dežela kivijev
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Kiwi in novozeland. angl. kiwi, prvotno ‛ptica kivi’ - več ...

kívijev kívijeva kívijevo pridevnik [kívijeu̯ kívijeva kívijevo]

ki je v zvezi s kivijem 1., 1.1.

ki je v zvezi s kivijem 2.

ETIMOLOGIJA: ↑kivi

klobúk klobúka samostalnik moškega spola [klobúk]

pokrivalo z izbočenim srednjim delom in z navzven obrnjenim robom, navadno iz tršega materiala

1.1.

zgornji, širši del gobe na vrhu beta

2.1.

zgornji, izbočen del meduze, iz katerega rastejo lovke

iz agronomije rahlo izbočena plast, ki se nabere na površini tekočine pri alkoholnem vrenju

STALNE ZVEZE: kavbojski klobuk, mehiški klobuk, morski klobuk, zlati klobuk
FRAZEOLOGIJA: dati klobuk dol pred kom, dobiti kardinalski klobuk, klobuk dol (pred kom, pred čim), potegniti koga, kaj iz klobuka, potegniti zajca iz klobuka, s klobukom v roki, zatakniti si kaj za klobuk
ETIMOLOGIJA: = stcslov. klobukъ, hrv., srb. klòbūk, rus. klobúk, češ. klobouk < slovan. *klobukъ, prevzeto iz tur. *kalbuk, sorodno s krimsko tatar. kalpak ‛kapa’ - več ...

klôščevec klôščevca samostalnik moškega spola [klôščevəc]

iz botanike grm z večjimi rdečkasto zelenimi dlanasto razdeljenimi listi in rdečimi cvetovi v glavicah; primerjaj lat. Ricinus communis; SINONIMI: iz botanike ricinus

ETIMOLOGIJA: iz klošč ‛klop’ po zgledu lat. ricinus - več ...

kódrast kódrasta kódrasto pridevnik [kódrast]

ki ima kodre1 1.

ki spominja na koder1 1. ali je tak kot pri kodru1 1.

v obliki kodrasti ki ima liste z drobno valovitim, nagubanim robom; SINONIMI: nakodran, skodran

STALNE ZVEZE: kodrasti pelikan
ETIMOLOGIJA: ↑koder

kokóška kokóške samostalnik ženskega spola [kokóška]

ekspresivno kokoš

podoba, ki predstavlja kokoš

slabšalno ženska, ki je neumna, omejena ali se ji to pripisuje; SINONIMI: slabšalno kokoš

FRAZEOLOGIJA: zlata kokoška
ETIMOLOGIJA: ↑kokoš

kóprc kóprca in kôprc kôprca samostalnik moškega spola [kópərc] in [kôpərc]

vrtna zdravilna ali začimbna rastlina z rumenimi cvetovi v kobulastih socvetjih in nitastimi deljenimi listi; primerjaj lat. Anethum graveolens; SINONIMI: sladki janež

1.1.

1.2.

rastlina nižje rasti z mesnatimi listi in rumenimi cvetovi v kobulastih socvetjih, ki raste na morskih obalah, ali del te rastline; primerjaj lat. Crithmum maritimum; SINONIMI: morski koprc, iz botanike navadni morski koprc

STALNE ZVEZE: morski koprc, navadni morski koprc
ETIMOLOGIJA: ↑koper

kosmatínec kosmatínca samostalnik moškega spola [kosmatínəc]

ekspresivno kosmata žival, zlasti pes, medved

iz botanike dlakava rastlina z belimi, rumenimi ali vijoličastimi cvetovi; primerjaj lat. Pulsatilla

STALNE ZVEZE: gorski kosmatinec, navadni kosmatinec
ETIMOLOGIJA: ↑kosmatin

kosmatínka kosmatínke samostalnik ženskega spola [kosmatínka]

ekspresivno kosmata žival, zlasti samica mačke, psa, medveda

ETIMOLOGIJA: ↑kosmatinec

kosmúlja kosmúlje samostalnik ženskega spola [kosmúlja]

nižji trnat grm z užitnimi zeleno rumenimi ali vijoličasto rdečimi plodovi; primerjaj lat. Ribes uva-crispa

1.1.

STALNE ZVEZE: kitajska kosmulja
ETIMOLOGIJA: ↑kosem, ker so imele stare vrste kosmulj kosmate plodove - več ...

kresníca kresníce samostalnik ženskega spola [kresníca]

majhna žuželka z organom za proizvajanje utripajoče svetlobe na spodnji strani zadka; primerjaj lat. Lampyridae; SINONIMI: ekspresivno kresnička

iz etnologije dekle v beli obleki, ki v kresni noči z obhodi in obrednim petjem ljudem izraža dobre želje, prosi za dobro letino

rastlina višje rasti z belkastimi cvetovi v sestavljenih grozdih, ki raste v vlažnih gozdovih; primerjaj lat. Aruncus dioicus

rastlina višje rasti z navadno rožnatimi cvetovi v sestavljenih grozdih, ki raste v šopih; SINONIMI: iz botanike vrtna kresnica

STALNE ZVEZE: vrtna kresnica
ETIMOLOGIJA: ↑kres

krhlíka krhlíke samostalnik ženskega spola [kərhlíka]

grm ali nizko drevo z majhnimi zelenkasto rumenimi zvezdastimi cvetovi in drobnimi črnimi plodovi na pecljih ali del te rastline; primerjaj lat. Frangula alnus; SINONIMI: iz botanike navadna krhlika

STALNE ZVEZE: navadna krhlika
ETIMOLOGIJA: iz star. krhel ‛krhek’

krompírjevka krompírjevke samostalnik ženskega spola [krompírjeu̯ka]

zeleni, nadzemni del krompirja; SINONIMI: krompirjevec

voda, v kateri se je kuhal krompir

juha s krompirjem

okrasni grm ali manjše drevo s suličastimi listi in modrimi, vijoličastimi ali belimi cvetovi z rumenim osrednjim delom in kroglasto krošnjo; primerjaj lat. Solanum rantonnetii, Lycianthes rantonnetii; SINONIMI: iz botanike rantonetijeva krompirjevka

neužitna kroglasta goba z debelo hrapavo ovojnico bele ali rjavkaste barve in brez beta; primerjaj lat. Scleroderma citrinum

STALNE ZVEZE: rantonetijeva krompirjevka
ETIMOLOGIJA: ↑krompir

krvomóčnica krvomóčnice samostalnik ženskega spola [kərvomóčnica]

dlakava rastlina z zvezdastimi cvetovi bele, rožnate, vijoličaste ali modre barve in deljenimi listi ali del te rastline; primerjaj lat. Geranium

1.1.

STALNE ZVEZE: korenikasta krvomočnica, srebrna krvomočnica, travniška krvomočnica
ETIMOLOGIJA: ↑kri + ↑moč

lán lanú in lána samostalnik moškega spola [lán]

kulturna rastlina z manjšimi cvetovi na vlaknatih steblih in semeni z visoko vsebnostjo maščob; primerjaj lat. Linum

1.1.

1.2.

STALNE ZVEZE: francoski lan, navadni lan, novozelandski lan
ETIMOLOGIJA: = cslov. lьnъ, hrv., srb. lȁn, rus. lën, češ. len < pslov. *lьnъ = gr. línon, litov. lìnas ‛lanovo steblo’ iz ide. *líno-, sorodno stir. lín ‛mreža’, lat. līnum ‛lan’ - več ...

lantána lantáne samostalnik ženskega spola [lantána]

grmičasta okrasna rastlina z raznobarvnimi cvetovi v glavicah, po izvoru iz Srednje in Južne Amerike; primerjaj lat. Lantana camara

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. lantana

lavánda lavánde samostalnik ženskega spola [lavánda]

manj formalno gojena ali divje rastoča zimzelena grmičasta rastlina s sivo vijoličastimi cvetovi v socvetjih in intenzivnim vonjem ali del te rastline; primerjaj lat. Lavandula; SINONIMI: sivka

1.1.

manj formalno

;

SINONIMI:

sivka

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek it. lavanda iz srlat. lavandula, pod vplivom lavare ‛prati’ ljudskoetimološko preoblikovano iz neke starejše besede, nejasnega izvora

lijákast lijákasta lijákasto pridevnik [lijákast]

ki spominja na lijak ali je tak kot pri lijaku; SINONIMI: lijast

ETIMOLOGIJA: ↑lijak

líjast líjasta líjasto pridevnik [líjast]

ki spominja na lij ali je tak kot pri liju; SINONIMI: lijakast

STALNE ZVEZE: lijasta lisička
ETIMOLOGIJA: ↑lij

lípovka lípovke samostalnik ženskega spola [lípou̯ka]

okrasni grm z dišečimi vijoličastimi ali belimi cvetovi v socvetjih; primerjaj lat. Syringa vulgaris; SINONIMI: majnica, španski bezeg

1.1.

iz botanike drevo s srčastimi listi in dišečimi cvetovi; primerjaj lat. Tiliaceae

ETIMOLOGIJA: ↑lipa

lúštrek lúštreka samostalnik moškega spola [lúštrek]

rastlina z votlim steblom, pernato deljenimi listi in zeleno rumenimi cvetovi v kobulastih socvetjih; primerjaj lat. Levisticum officinale

1.1.

1.2.

1.3.

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek srvnem. lustecke iz vulglat. levisticum < lat. ligusticum, prvotno ‛ligurski’ - več ...

máčji máčja máčje pridevnik [máčji]

ki je v zvezi z mačkami 1.

;

SINONIMI:

mačkast

STALNE ZVEZE: čmrljeliko mačje uho, mačja bolezen, mačja glava, mačja kuga, mačja meta, mačja trava, mačje oko, mačje uho, mačji aids, mačji jezik, mačji panda, mačji rep
FRAZEOLOGIJA: mačji kašelj, To ni mačji kašelj.
ETIMOLOGIJA: iz *mačьjьjь, glej ↑mačka

máčka máčke samostalnik ženskega spola [máčka]

domača žival z ostrimi zobmi in kremplji ter daljšim repom, ki mijavka in lovi miši, ptiče; primerjaj lat. Felis catus; SINONIMI: maček

1.1.

zver z gosto, navadno večbarvno dlako in vpotegljivimi kremplji, ki lovi zlasti ponoči; primerjaj lat. Felidae

ekspresivno privlačna ženska

ekspresivno ženska, ki je v čem izkušena, spretna

STALNE ZVEZE: divja mačka, morska mačka, norveška gozdna mačka, perzijska mačka, sabljastozoba mačka, siamska mačka, velika mačka, zamorska mačka, zelena zamorska mačka
FRAZEOLOGIJA: gledati se kot pes in mačka, hoditi kot mačka okrog vrele kaše, igra mačke z mišjo, igrati se mačke in miši (s kom), igrati se s kom kot mačka z mišjo, prenašati kaj kot mačka mlade, presti kot mačka, Črne mačke prinašajo nesrečo., Ko mačke ni doma, miši plešejo., Ko mački stopiš na rep, zacvili., Mačka miško, miš pšeničko., Mačke imajo devet življenj., Ni pomembno, kakšne barve je mačka, pomembno je, da lovi miši.
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. mȁčka, slovaš. mačka < slovan. *mačьka iz vabnega klica mac(a) - več ...

májnica májnice samostalnik ženskega spola [májnica]

okrasni grm z dišečimi vijoličastimi ali belimi cvetovi v socvetjih; primerjaj lat. Syringa vulgaris; SINONIMI: lipovka, španski bezeg

travniška rastlina z manjšimi belimi, škrlatnimi cvetovi v koških in dlakavimi listi, ki cveti v maju; primerjaj lat. Antennaria dioica

iz etnologije praznovanje s postavljanjem mlaja v začetku maja v tržaški okolici

ETIMOLOGIJA: ↑maj

marakúja marakúje samostalnik ženskega spola [marakúja]

tropska rastlina vzpenjavka z velikimi cvetovi z belimi in vijoličastimi nitastimi izrastki in užitnimi temno vijoličastimi ali rumenimi jajčastimi plodovi z veliko semeni; primerjaj lat. Passiflora edulis

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek. nem. Maracuja in port. maracujá iz nekega indijan. jezika - več ...

martínček martínčka samostalnik moškega spola [martínčək]

majhen kuščar rjavkaste ali zelenkaste barve, ki v nevarnosti odvrže rep, da z njim zamoti plenilca; primerjaj lat. Lacerta agilis

ekspresivno kdor se (rad) izpostavlja sončnim žarkom

ETIMOLOGIJA: verjetno iz svetniškega imena Martin - več ...

medičína medičíne samostalnik ženskega spola [medičína]

iz čebelarstva sladka tekočina, ki se izloča iz cvetnih in izvencvetnih žlez medovitih rastlin in jo čebele nabirajo ter predelujejo v med

ETIMOLOGIJA: ↑medica

múngo2 múnga samostalnik moškega spola [múngo]

užitna zelena zrna kulturne rastline z dolgimi tankimi stroki in rumenimi cvetovi ali ta kulturna rastlina; primerjaj lat. Vigna radiata; SINONIMI: fižol mungo

STALNE ZVEZE: fižol mungo
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Mungo in angl. mung(o) iz hind. mung < stind. mudgá-

napŕstec napŕstca samostalnik moškega spola [napə̀rstəc]

iz botanike rastlina z navzdol obrnjenimi zvonastimi cvetovi v grozdastem socvetju in večjimi listi na visokem pokončnem steblu; primerjaj lat. Digitalis

STALNE ZVEZE: rdeči naprstec, škrlatni naprstec
ETIMOLOGIJA: prvotno *‛naprstnik’, po zgledu nem. Fingerhut ‛naprstnik’ in ‛naprstec’

narcísa narcíse samostalnik ženskega spola [narcísa]

rastlina z daljšimi ozkimi listi in večjimi, navadno belimi ali rumenimi zvezdastimi cvetovi; primerjaj lat. Narcissus

STALNE ZVEZE: gorska narcisa
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Narzisse in lat. narcissus iz gr. nárkissos, morda iz nárkē ‛odrevenelost, omotica’ - več ...

narcísni narcísna narcísno pridevnik [narcísni]

ki je v zvezi z narcisami

1.1.

narcise

ETIMOLOGIJA: ↑narcisa

netrésk netréska in netrêsk netrêska samostalnik moškega spola [netrésk] in [netrêsk]

rastlina s koničastimi mesnatimi listi, razporejenimi v rozete, in rožnatimi zvezdastimi cvetovi; primerjaj lat. Sempervivum tectorum; SINONIMI: iz botanike navadni netresk

1.1.

STALNE ZVEZE: ameriški netresk, juvanov netresk, Juvanov netresk, navadni netresk
ETIMOLOGIJA: = hrv. nètresak, češ. netřesk < pslov. netrěskъ iz ↑ne + ↑tresk, ker naj bi ta rastlina odganjala strelo - več ...

ognjìč ognjíča samostalnik moškega spola [ognjìč]

zdravilna rastlina z oranžnimi ali rumenimi cvetovi, suličastimi listi in dlakavim steblom; primerjaj lat. Calendula officinalis; SINONIMI: iz botanike vrtni ognjič

1.1.

;

SINONIMI:

vrtni ognjič

1.2.

STALNE ZVEZE: vrtni ognjič
ETIMOLOGIJA: ↑ogenj

ognjíčev ognjíčeva ognjíčevo pridevnik [ognjíčeu̯ ognjíčeva ognjíčevo]

ki je del ognjiča 1.

ki je iz ognjiča 1.1. ali vsebuje ognjič 1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑ognjič

ohô in ohò medmet

izraža, da je govorec presenečen, začuden

1.1.

1.2.

ETIMOLOGIJA: tako kot nem. oho iz ↑o + ↑ho

oslàd osláda in oslád osláda samostalnik moškega spola [oslàt osláda] in [oslát osláda]

iz botanike travniška ali močvirska rastlina s pernato deljenimi listi in drobnimi belkastimi cvetovi v razvejanih socvetjih ali del te rastline; primerjaj lat. Filipendula

1.1.

STALNE ZVEZE: brestovolistni oslad, močvirski oslad
ETIMOLOGIJA: = hrv. oslad, iz ↑osladiti, zaradi sladkega okusa rastline

ožépek ožépka samostalnik moškega spola [ožépək]

iz botanike zdravilna grmičasta rastlina s podolgovatimi listi na razvejanem steblu in manjšimi, zlasti modrimi cvetovi ali del te rastline; primerjaj lat. Hyssopus officinalis

1.1.

ETIMOLOGIJA: iz ožep, kar je z romanskim posredovanjem prevzeto iz gr. hýssōpos - več ...

pasijónka pasijónke samostalnik ženskega spola [pasijónka]

tropska rastlina vzpenjavka z velikimi pisanimi cvetovi z obročasto razporejenimi nitastimi izrastki in užitnimi jajčastimi plodovi z veliko semeni; primerjaj lat. Passiflora

1.1.

1.2.

STALNE ZVEZE: modra pasijonka
ETIMOLOGIJA: prevzeto in prilagojeno iz nlat. passiflora, iz lat. passiō ‛trpljenje’ + flōs ‛cvet’, ker deli rastline spominjajo na pripomočke pri Kristusovem križanju - več ...

pastinák pastináka samostalnik moškega spola [pastinák]

kulturna rastlina z deljenimi listi, rumenimi cvetovi v kobulastih socvetjih in rumenkasto belim korenom; primerjaj lat. Pastinaca sativa

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. pastinaca < lat. pastināca, nejasnega izvora

penúša penúše samostalnik ženskega spola [penúša]

iz botanike rastlina z manjšimi belimi, rožnatimi ali vijoličastimi cvetovi v socvetju na vrhu stebla in navadno pernatimi listi; primerjaj lat. Cardamine

1.1.

STALNE ZVEZE: dlakava penuša, travniška penuša
ETIMOLOGIJA: iz ↑pena zaradi značilne slinaste pene, ki jih spomladi naredijo ličinke žuželke navadne slinarice

piramídast piramídasta piramídasto pridevnik [piramídast]

ki ima obliko piramide 1. ali po obliki spominja na piramido 1.; SINONIMI: piramidalen, piramidni

STALNE ZVEZE: piramidasti pilovec
ETIMOLOGIJA: ↑piramida

pláhtica pláhtice samostalnik ženskega spola [pláhtica]

zdravilna rastlina s pahljačastimi vbočenimi listi z nazobčanim robom in drobnimi rumenkasto zelenimi cvetovi ali del te rastline; primerjaj lat. Alchemilla xanthochlora; SINONIMI: planinska resa, iz botanike navadna plahtica

1.1.

STALNE ZVEZE: navadna plahtica
ETIMOLOGIJA: ↑plahta

plaménka plaménke samostalnik ženskega spola [plaménka]

okrasna zimzelena rastlina s številnimi petdelnimi cvetovi v socvetjih živih barv; primerjaj lat. Phlox

riba z raznobarvnimi progami po telesu, izrazitimi deljenimi plavutmi in strupenimi bodicami, ki živi zlasti v odprtih tropskih morjih; primerjaj lat. Pterois

ročni gorilnik za spajkanje

STALNE ZVEZE: grozdasta plamenka, iglasta plamenka, latnata plamenka, viseča plamenka
ETIMOLOGIJA: ↑plamen

plavíca plavíce samostalnik ženskega spola [plavíca]

zdravilna rastlina z razvejanim steblom, suličastimi listi in modrimi cvetovi v koških, ki raste zlasti med žiti, ali del te rastline; primerjaj lat. Centaurea cyanus; SINONIMI: iz botanike modri glavinec

1.1.

iz zoologije večja riba s temnejšim progastim hrbtom in modrimi lisami po srebrnkastih bokih, ki živi na odprtem morju; primerjaj lat. Scomber japonicus; SINONIMI: lokarda

manj formalno modrikasta lisa na koži zaradi podkožnega izliva krvi, navadno kot posledica udarca; SINONIMI: črnica

STALNE ZVEZE: kitajska plavica
FRAZEOLOGIJA: moder kot plavica
ETIMOLOGIJA: ↑plav

pljúčnik pljúčnika samostalnik moškega spola [pljúčnik]

dlakava zdravilna rastlina s svetlejšimi lisami na listih in vijoličastimi, modrimi cvetovi v kobulastih socvetjih ali del te rastline; primerjaj lat. Pulmonaria officinalis; SINONIMI: iz botanike navadni pljučnik

1.1.

STALNE ZVEZE: navadni pljučnik
ETIMOLOGIJA: ↑pljuča

podlések podléska in podlêsek podlêska samostalnik moškega spola [podlésək] in [podlêsək]

strupena rastlina s suličastimi listi in svetlo vijoličastimi zvezdastimi cvetovi, ki jeseni poženejo iz gomolja; primerjaj lat. Colchicum autumnale; SINONIMI: iz botanike jesenski podlesek

rastlina z ozkimi listi z belo črto in vijoličastimi cvetovi, ki spomladi poženejo iz gomolja; primerjaj lat. Crocus vernus

iz zoologije manjši glodalec z rdečkasto rumenim trupom, belim trebuhom in tacami ter košatim repom; primerjaj lat. Muscardinus avellanarius

STALNE ZVEZE: jesenski podlesek
ETIMOLOGIJA: iz *podles ‛podrast’ iz ↑pod + ↑les v pomenu ‛gozd’, torej ‛tak, ki raste pod grmovjem’ - več ...

povešàv povešáva povešávo pridevnik [povešàu̯ povešáva povešávo]

ki se pri rasti upogiba, usmerja navzdol

ETIMOLOGIJA: ↑povešati

prášnica prášnice samostalnik ženskega spola [prášnica]

iz botanike zgornji, navadno razširjeni del prašnika, ki vsebuje zrna peloda

zelo velika užitna goba bele barve in kroglaste oblike brez beta; primerjaj lat. Langermannia gigantea; SINONIMI: orjaška prašnica

iz biologije bela ali rjavkasta goba kroglaste ali hruškaste oblike s trosovnico, ki se ob dotiku spremeni v prah; primerjaj lat. Lycoperdon

STALNE ZVEZE: orjaška prašnica
ETIMOLOGIJA: ↑prah

predênje predênja in prêdenje prêdenja tudi prédenje prédenja samostalnik srednjega spola [predênje] in [prêdenje] tudi [prédenje]

izdelovanje niti s sukanjem, tanjšanjem kosmov

1.1.

oddajanje enakomernega, nizkega zvoka, navadno ob občutju ugodja, zadovoljstva

2.1.

ekspresivno

ETIMOLOGIJA: ↑presti

prêsti prêdem tudi présti prédem nedovršni glagol [prêsti] tudi [présti]

izdelovati nit s sukanjem, tanjšanjem kosmov

1.1.

oddajati enakomeren, nizek zvok, značilen za mačko, navadno ob občutju ugodja, zadovoljstva

2.1.

ekspresivno

2.2.

ekspresivno

2.3.

ekspresivno

navadno slabšalno veliko, dolgovezno govoriti, navadno brez pravega namena, želje po dejanjih

FRAZEOLOGIJA: presti mreže (okrog koga, okrog česa, okoli koga, okoli česa), presti čas, presti kot mačka, trda prede komu, čemu
ETIMOLOGIJA: = stcslov. pręsti, hrv., srb. prȅsti, rus. prjástь, češ. příst < pslov. *pręsti, sorodno litov. sprę́sti ‛razpenjati, napenjati’, latv. spriêst ‛razprostirati, raztegovati, napenjati’, ags. sprindel ‛zanka za ptiče’, vse iz ide. *(s)pren(H)d(h)- ‛vleči, napenjati’ - več ...

pŕstast pŕstasta pŕstasto pridevnik [pə̀rstast]

ki spominja na prste ali je tak kot pri prstih

STALNE ZVEZE: bezgova prstasta kukavica, prstasti pesjak
ETIMOLOGIJA: ↑prst

repík repíka samostalnik moškega spola [repík]

zdravilna rastlina z nazobčanimi listi in rumenimi cvetovi v klasastem socvetju ali del te rastline; primerjaj lat. Agrimonia eupatoria; SINONIMI: iz botanike navadni repik

1.1.

STALNE ZVEZE: navadni repik
ETIMOLOGIJA: = češ. řepík iz pslov. *rěpiti ‛zgrabiti, prijeti’, zaradi oprijemajočih se plodov

repínec repínca samostalnik moškega spola [repínəc]

iz botanike zdravilna rastlina z močnim dlakavim steblom, velikimi srčastimi listi in cvetovi v bodičastih ovojih ali del te rastline; primerjaj lat. Arctium lappa; SINONIMI: iz botanike navadni repinec

1.1.

STALNE ZVEZE: navadni repinec
ETIMOLOGIJA: kot hrv. rȅpinac ‛bodič’, rèpūh, rèpūš ‛repinec, repuh, lapuh’, rus. repéj ‛repinec’, češ. řepík iz pslov. *rěpiti ‛zgrabiti, prijeti’, zaradi oprijemajočih se plodov - več ...

repúh repúha samostalnik moškega spola [repúh]

iz botanike rastlina z velikimi nazobčanimi listi in belimi ali rožnatimi cvetovi v koških ali del te rastline; primerjaj lat. Petasites

1.1.

STALNE ZVEZE: navadni repuh
ETIMOLOGIJA: = hrv. rèpūh, ‛repinec, repuh, lapuh’, bolg. repuh ‛repinec’ < pslov. *rěpuxъ ‛repinec’ iz *rěpiti ‛zgrabiti, prijeti’

résa1 rése samostalnik ženskega spola [résa]

grmičasta rastlina z navadno vijoličastimi cvetovi v dolgih, pokončnih socvetjih; primerjaj lat. Erica

STALNE ZVEZE: drevesasta resa, jesenska resa, planinska resa, spomladanska resa
ETIMOLOGIJA: ↑vresa

résast résasta résasto pridevnik [résast]

ki ima rese2 1.

1.1.

v nekaterih zvezah v obliki resasti

rese2 1.

STALNE ZVEZE: resasti istrski gonič, resasti jazbečar
ETIMOLOGIJA: ↑resa

rícinov rícinova rícinovo pridevnik [rícinou̯ rícinova rícinovo]

ki je iz semen ricinusa 1.; SINONIMI: ricinusov

ETIMOLOGIJA: ↑ricin

rícinus rícinusa samostalnik moškega spola [rícinus]

iz botanike grm z večjimi rdečkasto zelenimi dlanasto razdeljenimi listi in rdečimi cvetovi v glavicah; primerjaj lat. Ricinus communis; SINONIMI: iz botanike kloščevec

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz lat. ricinus, prvotno ‛klop’, ker oblika semen tega grma spominja na klopa - več ...

rícinusov rícinusova rícinusovo pridevnik [rícinusou̯ rícinusova rícinusovo]

ki je del ricinusa 1.

1.1.

ricinusa 1.

;

SINONIMI:

ricinov

ETIMOLOGIJA: ↑ricinus

rmán rmána samostalnik moškega spola [ərmán]

zdravilna rastlina z majhnimi cvetovi navadno bele ali rožnate barve v kobulastih socvetjih ali del te rastline; primerjaj lat. Achillea millefolium; SINONIMI: iz botanike navadni rman

1.1.

STALNE ZVEZE: navadni rman
ETIMOLOGIJA: kot nar. in star. hrv. rman, román, ràman, češ. rmen, rus. romáška ‛pasja kamilica’ po ne povsem jasni poti iz lat. (Chamomilla) romana ‛pasja kamilica’, dobesedno ‛rimska kamilica’ - več ...

rútica2 rútice samostalnik ženskega spola [rútica]

vrtna ali divje rastoča zdravilna rastlina z drobnimi rumenkastimi cvetovi in močnim vonjem ali del te rastline; primerjaj lat. Ruta graveolens; SINONIMI: iz botanike vinska rutica

STALNE ZVEZE: vinska rutica
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek stvnem. rūta in lat. rūta iz gr. rhȳtḗ, nejasnega izvora

sívka sívke samostalnik ženskega spola [síu̯ka]

gojena ali divje rastoča zimzelena grmičasta rastlina s sivo vijoličastimi cvetovi v socvetjih in intenzivnim vonjem ali del te rastline; primerjaj lat. Lavandula; SINONIMI: manj formalno lavanda

1.1.

;

SINONIMI:

manj formalno lavanda

žival sive barve, navadno krava

užitna lističasta goba z belimi trosi, lepljivim sivim klobukom in bledo rumenim betom; primerjaj lat. Tricholoma portentosum; SINONIMI: neformalno snežka, iz biologije zimska kolobarnica

medonosna čebela s sivim in rjavim progastim zadkom, razširjena v delu Balkana in srednje Evrope; SINONIMI: kranjska sivka, iz čebelarstva kranjska čebela

STALNE ZVEZE: čopasta sivka, kranjska sivka, prava sivka
ETIMOLOGIJA: ↑siv

sívkin sívkina sívkino pridevnik [síu̯kin]

ki je v zvezi s sivko 1.

ETIMOLOGIJA: ↑sivka

slámnik slámnika samostalnik moškega spola [slámnik]

klobuk, prepleten ali sešit iz slamnatih kitic

rastlina z višjim steblom, cvetovi v koških in bodičastim osrednjim delom cveta; primerjaj lat. Echinacea; SINONIMI: ameriški slamnik, ehinaceja

zdravilna rastlina z višjim steblom, vijolično rdečimi cvetovi v koških in bodičastim osrednjim delom cveta ali del te rastline; primerjaj lat. Echinacea purpurea; SINONIMI: ameriški slamnik, ehinaceja, škrlatna ehinaceja, iz botanike škrlatni ameriški slamnik

STALNE ZVEZE: ameriški slamnik, škrlatni ameriški slamnik
ETIMOLOGIJA: ↑slama

sléz sléza samostalnik moškega spola [slés sléza]

zdravilna rastlina z dlakavimi listi z nazobčanim robom in belimi ali svetlo rožnatimi zvezdastimi cvetovi ali del te rastline; primerjaj lat. Althaea officinalis; SINONIMI: iz botanike navadni slez

1.1.

STALNE ZVEZE: navadni slez
ETIMOLOGIJA: = cslov. slězъ, hrv. sljȅz, češ. sléz < pslov. *slězъ < ide. *sloi̯g'o- iz *slei̯g'- ‛gladiti, drseti’, ker se iz te rastline (predvsem pri pripravi napitka iz korenin) izloča sluz - več ...

slezénovec slezénovca samostalnik moškega spola [slezénovəc]

rastlina z dlakavimi listi in belimi, rožnatimi ali vijoličastimi zvezdastimi cvetovi na dolgih pecljih ali del te rastline; primerjaj lat. Malva

1.1.

STALNE ZVEZE: gozdni slezenovec
ETIMOLOGIJA: ↑slez

slézov slézova slézovo pridevnik [slézou̯ slézova slézovo]

ki je v zvezi s slezom 1.

ETIMOLOGIJA: ↑slez

smetlíka smetlíke samostalnik ženskega spola [smetlíka]

zdravilna rastlina z nazobčanimi listi in belimi ali vijoličastimi cvetovi, ki imajo na spodnjem cvetnem listu rumeno pego, ali del te rastline; primerjaj lat. Euphrasia rostokoviana

1.1.

ETIMOLOGIJA: verjetno nastalo iz slovan. *světlikъ iz ↑svetel, tako kot stčeš. světlík, polj. świetlik ‛svetlika’

šatráj glej šetráj

šêjek šêjka samostalnik moškega spola [šêjək]
STALNE ZVEZE: žabji šejek
ETIMOLOGIJA: sorodno s šajka ‛majhna ladja’; prvotni pomen ‛žabji splav, čoln’

šentjánžev šentjánževa šentjánževo pridevnik [šentjánžeu̯ šentjánževa šentjánževo] in [šəntjánžeu̯ šəntjánževa šəntjánževo]

ki je v zvezi s praznikom ob godu svetega Janeza Krstnika 24. junija

ki je v zvezi s šentjanževko 1.

2.1.

šentjanževke 1.

šentjanževko 1.

STALNE ZVEZE: šentjanževa roža
ETIMOLOGIJA: iz šent Janž ‛sveti Janez’

šentjánževka šentjánževke samostalnik ženskega spola [šentjánžeu̯ka] in [šəntjánžeu̯ka]

zdravilna rastlina z razvejanim steblom, pikastimi listi in rumenimi zvezdastimi cvetovi v socvetjih ali del te rastline; primerjaj lat. Hypericum perforatum; SINONIMI: šentjanževa roža

1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑šentjanžev - več ...

šetráj šetrája; tudi šatráj samostalnik moškega spola [šetráj]

grmičasta rastlina z ovalnimi listi na razvejanem steblu in manjšimi belimi ali vijoličastimi cvetovi; primerjaj lat. Satureja

1.1.

STALNE ZVEZE: kraški šetraj, vrtni šetraj
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek srvnem. saterje, štaj. nem. Satrei iz lat. saturēia - več ...

škórenjček škórenjčka samostalnik moškega spola [škórənčək]

navadno v množini, navadno ekspresivno škorenj, zlasti manjši

1.1.

navadno v množini

;

SINONIMI:

škorenjc

kar po obliki spominja na škorenj, zlasti okrasne vreče, okraski; SINONIMI: škorenjc

ETIMOLOGIJA: ↑škorenj

tagétes tagétesa samostalnik moškega spola [tagétes]

okrasna rastlina z rumenkastimi, rdečkastimi ali oranžnimi cvetovi v bujnem socvetju, pernatimi listi in izrazitim vonjem; primerjaj lat. Tagetes; SINONIMI: žametnica

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. tagetes, po imenu etruščanskega božanstva Tages

távžentróža távžentróže samostalnik ženskega spola [táu̯žəntróža]

zdravilna rastlina s trikotnimi, nasproti rastočimi listi in rožnatimi zvezdastimi cvetovi ali del te rastline; primerjaj lat. Centaurium erythraea

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nar. nem. Tausendrose, iz nem. Tausendguldenkraut, dobesedno ‛zel za tisoč zlatnikov’, kalk po srlat. centaureum, razumljeno kot centum ‛sto’ + aurum ‛zlato, zlatnik’, dejansko prevzeto iz gr. kentaúreion ‛zel kentavrov’, - več ...

topinambúr topinambúrja samostalnik moškega spola [topinambúr]

kulturna rastlina z olesenelimi stebli, rumenimi cvetovi in gomoljasto odebeljenimi korenikami; primerjaj lat. Helianthus tuberosus

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Topinambur iz frc. topinambour, po imenu indijanskega (tupijskega) ljudstva Tupinambá v Južni Ameriki

vanílija vanílije; in vanílja samostalnik ženskega spola [vanílija]

tropska rastlina vzpenjavka z velikimi, navadno zelenkasto rumenimi listi in cvetovi ter s plodovi v obliki glavic; primerjaj lat. Vanilla

manj formalno

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek it. vaniglia ali nem. Vanille in frc. vanille iz špan. vanilla, iz vaina ‛strok’ < lat. vāgīna v pomenu ‛strok’ - več ...

vanílijev vanílijeva vanílijevo; in vaníljev pridevnik [vanílijeu̯ vanílijeva vanílijevo]

ki je v zvezi z vanilijo 1.; SINONIMI: vanilijin

1.1.

vanilije 1.1.

;

SINONIMI:

;

SINONIMI:

vanilijin

ETIMOLOGIJA: ↑vanilija

vanílijin vanílijina vanílijino; in vaníljin pridevnik [vanílijin]

ki je v zvezi z vanilijo 1.; SINONIMI: vanilijev, vaniljev

1.1.

vanilije 1.1.

;

SINONIMI:

;

SINONIMI:

vanilijev, vaniljev

ETIMOLOGIJA: ↑vanilija

vanílja vanílje; in vanílija samostalnik ženskega spola [vanílja]

tropska rastlina vzpenjavka z velikimi, navadno zelenkasto rumenimi listi in cvetovi ter s plodovi v obliki glavic; primerjaj lat. Vanilla

manj formalno

STALNE ZVEZE: burbonska vanilja
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek it. vaniglia ali nem. Vanille in frc. vanille iz špan. vanilla, iz vaina ‛strok’ < lat. vāgīna v pomenu ‛strok’ - več ...

vaníljev vaníljeva vaníljevo; in vanílijev pridevnik [vaníljeu̯ vaníljeva vaníljevo]

ki je v zvezi z vaniljo 1.; SINONIMI: vanilijin

1.1.

vanilje 1.1.

;

SINONIMI:

;

SINONIMI:

vanilijin

ETIMOLOGIJA: ↑vanilja

vaníljin vaníljina vaníljino; in vanílijin pridevnik [vaníljin]

ki je v zvezi z vaniljo 1.; SINONIMI: vanilijev

1.1.

vanilje 1.1.

;

SINONIMI:

;

SINONIMI:

vanilijev

ETIMOLOGIJA: ↑vanilja

voščénka voščénke samostalnik ženskega spola [voščénka]

podolgovat pripomoček iz barvnega umetnega voska za risanje, pisanje

sveča iz voska

okrasna rastlina z drobnimi zvezdastimi cvetovi v kobulastih socvetjih, mesnatimi listi in voskasto površino; primerjaj lat. Hoya

STALNE ZVEZE: dolenjska voščenka, gorenjska voščenka, navadna voščenka, sevniška voščenka
ETIMOLOGIJA: ↑voščen

vrésa vrése samostalnik ženskega spola [wrésa]

grmičasta rastlina z navadno vijoličastimi cvetovi v dolgih, pokončnih socvetjih, ki cveti zlasti zgodaj jeseni; primerjaj lat. Calluna vulgaris; SINONIMI: jesenska resa, vresje, iz botanike jesenska vresa, iz botanike jesensko vresje

STALNE ZVEZE: jesenska vresa
ETIMOLOGIJA: < pslov. *versъ tako kot hrv. vrijȇs, srb. vrȇs, rus. véresk, češ. vřes (sloven. oblika je iz pslov. kolektiva *versa), iz ide. *u̯erḱ‑ in *u̯erǵh‑ ‛vezati, stiskati’, tako kot litov. vìržės, latv. vir̂zis, vìrsis, gr. ereíkē, stir. froech, valiž. grug, nar. nem. Brüsch - več ...

vrésje vrésja samostalnik srednjega spola [wrésje]

grmičasta rastlina z navadno vijoličastimi cvetovi v dolgih, pokončnih socvetjih, ki cveti zlasti zgodaj jeseni; primerjaj lat. Calluna vulgaris; SINONIMI: jesenska resa, vresa, iz botanike jesenska vresa, iz botanike jesensko vresje

STALNE ZVEZE: jesensko vresje
ETIMOLOGIJA: ↑vresa

vrésovka vrésovke samostalnik ženskega spola [wrésovka]

iz botanike grmičasta rastlina s spiralasto, nasprotno ali vretenčasto razvrščenimi listi in vijoličastimi, rožnatimi, rumenimi ali belkastimi cvetovi; primerjaj lat. Ericaceae

ETIMOLOGIJA: ↑vresa

vretênce vretênca samostalnik srednjega spola [wretênce]

podolgovat, na koncih zožen pripomoček ali del naprave, zlasti manjši, na katerega se pri predenju navija preja

1.1.

vsaka od hrbteničnih kosti, skozi katero prehaja hrbtenjača

iz botanike cvetni listi, razvrščeni v isti višini na cvetni osi

STALNE ZVEZE: telo vretenca
ETIMOLOGIJA: ↑vreteno

vretêno vretêna samostalnik srednjega spola [wretêno]

podolgovat, na koncih zožen pripomoček ali del naprave, na katerega se pri predenju navija preja

1.1.

iz tehnike in tehnologije podolgovat vrtljiv del naprave, stroja z navoji, ki omogoča premikanje drugega dela

2.1.

iz tehnike in tehnologije

priprava z vrtečo se ploščo, na kateri se oblikuje glinasta posoda

iz botanike osrednji del socvetja, iz katerega rastejo poganjki s cvetovi

STALNE ZVEZE: ozko vreteno, vitko vreteno
ETIMOLOGIJA: = cslov. vrěteno, hrv., srb. vretèno, rus. veretenó, češ. vřeteno < pslov. *verteno ‛vrtenje, vreteno’ < ide. *u̯erteno- iz baze *u̯ert- ‛vrteti’ tako kot stind. vartana- ‛vrtenje, obrat, runda’ - več ...

vzpenjávka vzpenjávke; tudi vzpenjálka samostalnik ženskega spola [ʍspenjáu̯ka]

rastlina, ki se pri rasti, zlasti v višino, oprijema opore

ETIMOLOGIJA: ↑vzpenjav

zájčji zájčja zájčje pridevnik [zájčji]

ki je v zvezi z zajci 1., 2. ali gojenjem zajcev 2.

STALNE ZVEZE: zajčja deteljica, zajčja ustnica, zajčji mak
ETIMOLOGIJA: ↑zajec

zlatíca zlatíce samostalnik ženskega spola [zlatíca]

travniška rastlina z drobnimi, navadno rumenimi cvetovi; primerjaj lat. Ranunculus

STALNE ZVEZE: kuna zlatica, opojna zlatica, plazeča zlatica, ripeča zlatica, vodna zlatica
ETIMOLOGIJA: ↑zlat

žábji žábja žábje pridevnik [žábji]

ki je v zvezi z žabami 1.

STALNE ZVEZE: žabja perspektiva, žabji šejek
FRAZEOLOGIJA: žabja perspektiva, žabja volna
ETIMOLOGIJA: ↑žaba

žámetast žámetasta žámetasto pridevnik [žámetast]

ki je iz žameta 1. ali vsebuje žamet 1.; SINONIMI: žameten, privzdignjeno baržunast

ki spominja na žamet 1. ali je tak kot pri žametu 1.; SINONIMI: žameten, privzdignjeno baržunast

ki je prijetnega, bogatega okusa; SINONIMI: žameten

STALNE ZVEZE: žametasti goban
ETIMOLOGIJA: ↑žamet

žámetnica žámetnice samostalnik ženskega spola [žámetnica]

okrasna rastlina z rumenkastimi, rdečkastimi ali oranžnimi cvetovi v bujnem socvetju, pernatimi listi in izrazitim vonjem; primerjaj lat. Tagetes; SINONIMI: tagetes

ETIMOLOGIJA: ↑žamet

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

brókoli2 -ov m mn. (ọ̑)
cvetači podobna sredozemska kulturna rastlina ali njeno omesenelo socvetje: cvetovi brokolov

cvét -a m, mn. cvéti in cvetôvi (ẹ̑)
1. del rastline, značilen po lepi obliki in barvi: cvet se odpre, osuje, ovene; rastlina razvije cvet; utrgati cvet; čebele obletavajo cvet za cvetom; bel, dišeč, pisan cvet; češnjev, makov cvet; cvet vrtnice; barvitost cvetov / rastlina je že nastavila cvete pognala cvetne popke; roža gre v cvet začenja cveteti; solata gre v cvet poganja steblo s cveti; drevo bo kmalu v cvetu bo cvetelo; pren., pesn. razcvel se je cvet ljubezni; cvet upanja
2. ekspr., navadno s prilastkom izbran, najlepši, najpomembnejši del: tam je bil zbran cvet deklet; cvet inteligence, naroda / bila je cvet deklet najlepša med dekleti; vznes.: biti v cvetu let, življenja mlad; umrla je v cvetu mladosti zelo mlada
● iron. ta je šele (pravi) cvet živahen, podjeten, nevzgojen (mlad) človek; ekspr. ona je v polnem cvetu zelo lepa, mlada; star. bobov ali rožni cvet junij
♦ bot. brezspolni cvet; dvospolni cvet ki ima prašnike in pestiče; enospolni cvet ki ima samo prašnike ali samo pestiče; goli cvet ki je brez cvetnega odevala; pestični ali ženski cvet ki ima samo pestiče; prašni ali moški cvet ki ima samo prašnike; farm. (vinski) cvet etanol, etilalkohol; min. žveplov cvet žveplo v obliki iglic

cvétje -a s (ẹ́)
1. cveti, cvetovi: cvetje diši; cvetje odpada, poganja; belo cvetje; češnjevo, lipovo cvetje / pog. piti bezgovo cvetje čaj iz bezgovega cvetja / vse je v cvetju vse cvete; pren., pesn. cvetje moje duše; cvetje sanj
// rože, cvetlice: trgati cvetje; planinsko cvetje; šopek cvetja / rezano cvetje v nasadih odrezane rože, namenjene za prodajo
2. star. cvetenje: presaditi rastlino pred cvetjem; čas cvetja
● knjiž. zlo gre v cvetje zelo veliko ga je; ekspr. gospodarstvo je v cvetju v razmahu, razcvetu; zastar. cvetje slovenskega pesništva antologija, izbor

duhtéti -ím nedov. (ẹ́ í)
star. dišati, dehteti: šmarnice opojno duhtijo; vse duhti in cvete; brezoseb. duhtelo je po lipovem cvetju

duhtèč

-éča -e:

duhteči cvetovi

duhteča pokrajina

duhteče pecivo

goloseménka -e ž (ẹ̑)
nav. mn., bot. cvetnice, ki nimajo plodnice, Gymnospermae: cvetovi golosemenk; razlike med golosemenkami; golosemenke in kritosemenke

hibískus -a tudi -íska m (ȋ)
bot. okrasni grm ali nizko drevo z velikimi rdečimi, belimi ali vijoličastimi cveti, Hibiscus syriacus: cvetovi, listi, semena hibiskusa; izvleček hibiskusa

oránžev -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na oranžo ali oranževec: oranževi cvetovi / oranžev gaj

oránževec1 -vca m (ȃ)
južno drevo ali grm z oranžnimi užitnimi sadovi: dišeči cvetovi oranževcev; nasadi oranževcev in oljk

osúti se ospèm se dov., ospí se ospíte se; osúl se in osùl se osúla se in ospèl se in ospél se ospéla se; osút (ú ȅ)
pesn. osuti se osujem se: cvetje se ospe / ljubezen, sreča se kmalu ospe mine, preide
● star. izpuščaj se ospe izpusti

ospèl

in ospél -éla -o:

ospeli cvetovi

sónčece -a [sončəce] s (ọ̑)
ekspr. manjšalnica od sonce: sončece že zahaja; zlato sončece; regratovi cvetovi so bili kot majhna sončeca / ti si moje sončece
♦ bot. rastlina z golimi ali dlakavimi listi in rumenimi cveti v socvetjih, Helianthemum

svédrc -a m (ẹ̑) star.
1. svedrček: žagice, pilice in svedrci / izza rute je pokukal svetel svedrc
2. svišč2: modri cvetovi svedrcev

šentjánževka -e [šentjanžeu̯ka in šəntjanžeu̯ka] ž (á)
bot. zdravilna rastlina s prosojno pikastimi listi in rumenimi cveti v socvetju, Hypericum perforatum: cvetovi šentjanževke; olje šentjanževke; čaj, izvleček, pripravki iz šentjanževke; uporaba, uživanje šentjanževke

šír1 -- ž (ȋ)
star., v prislovni rabi, v zvezi z na, v v širino, na široko: cvetovi so se na šir odprli; izkopati jamo štiri sežnje v šir / hodil je po sobi v šir in dolž sem in tja
● pesn. razšli so se v šir in dalj na vse strani
♦ šport. konj na šir konj, postavljen pri gimnastičnih vajah počez

transgenéza -e ž (ẹ̑)
spreminjanje genske zasnove: večina rastlin s cvetovi se je razvila s transgenezo; uporaba transgeneze v celični biologiji

vŕbovka -e ž (ŕ)
zastar. vrbova šiba: fant z dolgo vrbovko v roki
♦ bot. vrbovke dvodomna drevesa ali grmi z navadno spiralasto razvrščenimi listi in cvetovi v pokončnih ali visečih mačicah, Salicaceae

vrís -a m (ȋ)
1. glagolnik od vrisati: vris lika v kamen / vris krajev na karto
2. kar je vrisano: globoke brazde in vrisi / rdeči cvetovi s svetlimi vrisi

zapírati -am nedov. (ī ȋ)
1. dajati kaj v tak položaj
a) da ni mogoč prehod, vstop ali izstop: zapirati okna, vrata
b) da postaja notranjost nedostopna: zapirati predale / zapirati omare, sobe
// z namestitvijo določenega dela na čem delati nedostopno notranjost, vsebino: zapirati kozarce, steklenice; zapirati z zamaški; neprodušno zapirati
2. delati, da so prilegajoči se deli česa tesno drug ob drugem: zapirati oči, usta
// delati, da pride kaj v položaj, značilen po uporabljanju: zapirati dežnik
3. dajati del priprave v tak položaj, da kaj nima proste poti: zapirati pipe, ventile / pog. otroci odpirajo in zapirajo radio izključujejo
// na tak način onemogočati izhod česa: zapirati plin; zapirati vodo
4. delati kaj neprehodno: zapirati prehod z ovirami / lopute na več mestih zapirajo cev
5. s svojim položajem omejevati kaj: gore zapirajo dolino / tovarniške stavbe zapirajo dvorišče / hribi zapirajo obzorje
6. z zaprtjem vrat, izhoda delati, da kdo ne more iti od kod: zapirati otroke v hišo / zapirati ovce v stajo / zapirati živali v živalske vrtove; pren., ekspr. zapirati znanost v kabinete
// delati, povzročati, da kdo nima več prostosti: sovražnik je začel izseljevati in zapirati / zapirati ljudi v ječe
7. prenehavati delati, poslovati: prodajalka pravkar zapira; jeseni zapirajo kopališča
// delati, da kje preneha kaka (poklicna) dejavnost: zapirati premogovnike; zapirati šole zaradi premajhnega števila otrok
♦ ekon. zapirati trg delati, da ni dostopen vsem ponudnikom in povpraševalcem
8. publ. preprečevati, onemogočati: sovražniku zapirati prehod čez reko / stolpnice so zapirale pogled na hribe
9. v zvezi zapirati pot, vrata onemogočati komu, da kam gre, pride: ograja mu je zapirala pot v prostost / ne zapirati otrokom poti, vrat v svet
// publ. onemogočati nastop, uveljavljanje česa: zapirati vrata sodelovanju / zapirati komu pot, vrata do izobrazbe onemogočati mu izobraževanje
10. povzročati neobičajno redko, težavno iztrebljanje: čokolada zapira
● prometni policist odpira in zapira cesto dovoljuje in prepoveduje prehod čez njo; ekspr. zapirati si oči pred problemi ne hoteti jih spoznati, priznati; ekspr. kar sapo mu je zapiralo ob teh besedah zelo je bil presenečen; ekspr. zapirati svoje srce pred kom ne izpovedovati mu svojih čustev, misli; ne hoteti mu pomagati; ekspr. zapirati si ušesa pred resnico ne hoteti jo spoznati

zapírati se

s prislovnim določilom

biti pri zapiranju obrnjen, usmerjen tako, kot nakazuje določilo:

vrata se zapirajo od zunaj

/ okno se dobro zapira prilega

prihajati v tak položaj, da ni mogoč prehod, vstop ali izstop:

vrata se zapirajo sama od sebe

biti v stanju, ko deli prihajajo tesno drug k drugemu:

cvetovi se zvečer zapirajo

z zaprtjem vrat onemogočati komu drugemu vstop v svoj prostor:

zapira se v sobo

ekspr.

postajati zadržan, nezaupljiv:

po razočaranju se je čedalje bolj zapiral pred ljudmi

/ posamezni sloji so se zapirali vase omejevali so stike z drugimi

●

ekspr. oči se mu že zapirajo postaja zelo zaspan; publ. organizacije se zapirajo v svoje kroge imajo čedalje manj stikov z drugimi; voda se mu zapira ima težave z odvajanjem seča

♦

med. rana se zapira celi in iz nje ne teče več gnoj

zapiráje

zapiraje vrata, je še govorila

zapirajóč

-a -e:

hrib, zapirajoč dolino

zapirajoča se vrata

zlatobárven -vna -o prid. (ȃ)
take barve kot zlato; zlat2: zlatobarvni cvetovi; zlatobarvna polt

Sprotni slovar slovenskega jezika

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

aceróla samostalnik ženskega spola

iz botanike

tropsko drevo s temno rožnatimi cvetovi in češnjam podobnimi plodovi; Malpighia glabra

1.1

plod tega drevesa z visoko vsebnostjo vitamina C, zlasti kot prehransko dopolnilo

búčkin pridevnik

ki je del bučke

1.1

ki je iz bučk ali vsebuje bučke

chia, číja samostalnik ženskega spola

rastlina z bodičastimi izrastki na koncu stebel in grozdastimi cvetovi belkaste ali vijoličaste barve, po izvoru iz Mehike; Salvia hispanica

1.1

semena te rastline kot hrana, jed

1.2

ki je v zvezi s to rastlino

SINONIMI:

čijin

kamélijev pridevnik

ki je del kamelije, zimzelene rastline z usnjatimi, bleščečimi se listi in belimi ali rdečimi cvetovi

1.1

ki je iz kamelije ali vsebuje kamelijo

kamélijin pridevnik

ki je del kamelije, zimzelene rastline z usnjatimi, bleščečimi se listi in belimi ali rdečimi cvetovi

kinóto samostalnik moškega spola

agrum z majhnimi dišečimi cvetovi in oranžnimi plodovi kiselkasto-grenkega okusa, Citrus x aurantium myrtifolia

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. chinotto, iz C(h)ina ‛Kitajska’ po domnevnem izvoru sadeža

kvinójin pridevnik

ki je del kvinoje, travi z velikimi grozdastimi cvetovi podobne rastline z užitnimi semeni, po izvoru iz Južne Amerike

1.1

ki je iz kvinoje ali vsebuje kvinojo

morínga samostalnik ženskega spola

listnato drevo s svetlo sivim lubjem in manjšimi zaobljenimi listi na tankih razvejanih pecljih, po izvoru iz Indije, Moringa oleifera

1.1

del te rastline ali izvleček iz delov te rastline

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Moringa, angl. Moringa, frc. Moringa iz tamil. muruṅkai ‛bobenska palica, ptičja nožna kost’

namòk SSKJ² samostalnik moškega spola

v tekočini, navadno alkoholu, namočena zelišča, cvetovi, zlasti kot domače zdravilo

1.1

namakanje zelišč, cvetov v tekočini, navadno alkoholu, zlasti za domače zdravilo

pasijónkin pridevnik

ki je del pasijonke, rastline z velikimi posebno oblikovanimi cvetovi in užitnimi plodovi

1.1

ki je iz plodov pasijonke ali jih vsebuje

tamarínd samostalnik moškega spola

iz botanike

visoko drevo z rumenkastimi cvetovi in fižolu podobnimi plodovi, po izvoru iz vzhodne Afrike; Tamarindus indica

SINONIMI:

tamarinda

1.1

plodovi tega drevesa

SINONIMI:

tamarinda

1.2

kot pridevnik

ki je iz plodov ali vsebuje plodove tega drevesa

ušésnik SSKJ² samostalnik moškega spola

navadno v množini

del slušalk, ki se namesti na ušesa

navadno v množini

stranski del očal, ki se zatakne za ušesa

navadno v množini

čepki za ušesa, navadno iz voljne plastične mase, ki dušijo hrup

rastlina z mesnatimi koničastimi listi, razporejenimi v rozete, in rožnatimi zvezdastimi cvetovi; Sempervivum tectorum

SINONIMI:

navadni netresk

4.1

zdravilni pripravek iz te rastline

wasabi samostalnik moškega spola

hrenu podobna rastlina z belimi cvetovi, krpastimi zelenimi listi in koreniko ostrega, pekočega okusa, po izvoru iz Japonske; Eutrema japonicum

1.1

korenika te rastline kot hrana, jed

1.2

kot pridevnik

ki je v zvezi s to rastlino

ePravopis – Slovenski pravopis

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

kavkaški

Predlog

kavkaška kavkaško pridevnik

IZGOVOR: [kau̯káški]

ZVEZE: kavkaški ovčar, kavkaška spominčica

lorenski

Predlog

lorenska lorensko pridevnik

IZGOVOR: [lorénski]

ZVEZE: lorenska begonija, lorenski križ

neža

Predlog

neže samostalnik ženskega spola

IZGOVOR: [néža], rodilnik [néže]

BESEDOTVORJE: nežin

ZVEZE: bodeča neža

PRIMERJAJ: Neža

novozelandski

Predlog

novozelandska novozelandsko pridevnik

IZGOVOR: [novozelántski]

ZVEZE: novozelandski dolar

virginijski

Predlog

virginijska virginijsko in virginski virginska virginsko pridevnik

IZGOVOR: [virgínijski]

ZVEZE: virginijski/virginski nepozebnik

PRIMERJAJ: Virginijska deklaracija o pravicah

Slovenski pravopis

agapánt -a m (á; ȃ) cvetovi ~a

bujnobárven -vna -o (ȃ) neobč. živobarven: ~i cvetovi
bujnobárvnost -i ž, pojm. (ȃ) neobč. živobarvnost

dragoljúb -a m (ȗ) pokr. kapucinka: cvetovi ~ov

kélih -a m (ẹ́) piti iz ~a; ver. mašni ~; poud. dišeči ~i rož |cvetovi v obliki keliha|

nameščèn -êna -o in naméščen -a -o (ȅ é é; ẹ̑) trdno ~e police; rastl. pritlično ~i cvetovi
nameščênost -i in naméščenost -i ž, pojm. (é; ẹ̑)

nedotíka -e ž (ȋ) rastl. cvetovi ~e

nèodpŕt -a -o (ȅȓ) Cvetovi so še ~i; ~o pismo
nèodpŕti -a -o (ȅȓ) gozd. ~ gozd
nèodpŕtost -i ž, pojm. (ȅȓ)

smetlíka -e ž (í) cvetovi ~e

sónčnica -e ž (ọ̑) cvetovi sončnic; snov. jesti ~e |sončnično seme|

zapírati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zapíranje (í ȋ; ȋ) koga/kaj ~ vrata; ~ ljudi v ječe; ~ premogovnike; zapirati komu kaj ~ sovražniku prehod čez reko
zapírati se -am se (í ȋ; ȋ) ~ ~ v sobo; Cvetovi se ~ajo; poud. zapirati se pred kom/čim ~ ~ ~ ljudmi |postajati zadržan, nezaupljiv|

živordèč -éča -e tudi živo rdèč ~ -a ~ -e (ȅ ẹ́ ẹ́) ~i makovi cvetovi

Sinonimni slovar slovenskega jezika

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024

krizantéma -e ž

okrasna jesenska rastlina s širokimi koški in velikimi raznobarvnimi cvetovi

SINONIMI:

nar. katalenščica, nar. katarinka, nar. martinka, nar. mrtvaška roža, nar. oktobrica, nar. vahtnica, nar. vsesvetnica

lanéni -a -o prid.

ki je v zvezi z lanom

SINONIMI:

redk. lanov

GLEJ ŠE: lasje, platno, slama, tkanina

máslenica -e ž

vrtn. okrasna ali divja rastlina z dolgimi pritličnimi listi in velikimi lijakastimi cvetovi

SINONIMI:

vrtn. lilijan

melísa -e ž

začimbna in zdravilna rastlina s srčastimi spodnjimi listi in navadno belimi cvetovi

SINONIMI:

knj.izroč. medenika

pákobúl -a m

bot. socvetje, pri katerem se cvet na vrhu glavne osi prvi odpre

SINONIMI:

bot. pakobulasto socvetje

razcvetèn -êna -o prid.

ki je v stanju, ko je razvit cvet, cvetovi

SINONIMI:

razcvel, razcvetel

régratov -a -o prid.

ki je v zvezi z regratom

SINONIMI:

regratni

GLEJ ŠE: lučka, solata

svíšč2 -a m

rastlina s posameznimi ali v socvetje združenimi, navadno modrimi zvončastimi cveti

SINONIMI:

star. svedrc

Slovar neglagolske vezljivosti

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

pòdvŕsta-esamostalnik ženskega spola

sistemska kategorija, podrejena določeni vrsti
- podvrsta česa
- , podvrsta s čim
različni pojavi ali pojavne oblike znotraj iste vrste
- podvrsta česa

Slovar slovenskih frazemov

bóg Frazemi s sestavino bóg:
bíti bógu za hŕbtom, bíti [kot] máli bóg, bóg je vzél kóga k sêbi, bogá za jájca držáti, bogá za jájca prijéti, bogôvi v bélem, bógu čàs krásti, bógu za hŕbtom, držáti se kot lípov bóg, hvála bógu, kjér bóg rôko vèn molí, ležáti bógu za hŕbtom, máli bóg, ne báti se ne bogá ne hudíča, ne bíti már ne bogá ne hudiča kómu, ne bíti ne bogá ne hudíča za kóga, počútiti se kot bóg, počútiti se kot máli bóg, pod mílim bógom, prizòr za bogôve, sedéti kot lípov bóg, státi kot lípov bóg, [ták], kot je bóg ustváril kóga, živéti bógu za hŕbtom, živéti kot máli bóg

díh Frazemi s sestavino díh:
bòj do zádnjega díha, bojeváti se do zádnjega díha, boríti se do zádnjega díha, do zádnjega díha

mléko Frazemi s sestavino mléko:
bél kot mléko, [kàkor] krí in mléko, [kàkor] mléko in krí, méd in mléko, méd in mléko se cedí(ta) kjé [kómu], méd in mléko têče(ta) kjé [kómu], mléko in méd se cedí(ta) kjé [kómu], mléko se šè cedí iz úst kómu, mléko se šè drží kóga, po ptíčje mléko posláti, po ptíčje mléko pošíljati, ptíčje mléko, samó še ptíčjega mléka mánjka kómu, sládek kot mléko, šè dišáti po mléku

Slovenski etimološki slovar³

glíva -e ž

lípa -e ž

nagnȍj -ója m

Slovar Pohlinovega jezika

rojica [rōjica] ali [rọ̄jica] samostalnik ženskega spola

navadno množina neka poljska cvetica z modrimi cvetovi, verjetno navadno njivno zrcalce, LATINSKO: Legousia speculum-veneris

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

cvetje -a s cvetovi: Tern v'ſpumladi, kadar je bil poln zvejtia rod. ed., ſe je bil preuſel ter ſe je shpot dellal s'fige, katera nima zvejtia rod. ed. (II, 210)

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

Sprotni slovar slovenskega jezika

ePravopis – Slovenski pravopis

Slovenski pravopis

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Slovar neglagolske vezljivosti

Slovar slovenskih frazemov

Slovenski etimološki slovar³

Slovar Pohlinovega jezika

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Farmacevtski terminološki slovar

Botanični terminološki slovar

Čebelarski terminološki slovar

Geološki terminološki slovar

Kostelski slovar

Jezikovna svetovalnica