dà soglaš. člen. (ȁ) privzdig. ja: Si pripravljen? -Da; Ali se strinjajo? -Da in ne; ~, tako je bilo; Ah ~, zdaj se spomnim |pač|; No, ~, pa pridi jutridà -- m (ȁ) odgovarjati samo z ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
da [poudarjeno dá] podr. vez.
1. v osebkovih odvisnikih Prav je, ~ si prišel; Veseli me, ~ si jih obiskal
2. v povedkovih odvisnikih Postal je tak, ~ ga ni mogoče več prenašati
3. v predmetnih odvisnikih Bojim se, ~ je prepozno; Vesela je, ~ si jo obiskal
4. v časovnih odvisnikih Počakal sem, ~ se je odkašljal
5. v načinovnih odvisnikih Stopil je v sobo, ne ~ bi potrkal; Sedel je tako, ~ ni spregovoril besede
6. v primerjalnih odvisnikih Smeje se, kakor ~ se ni nič zgodilo; Prime za kljuko, kot ~ hoče oditi
7. v posledičnih odvisnikih Tako jo je udaril, ~ se je kar opotekla; Zavriskal je, ~ je odmevalo od bregov
8. v namernih odvisnikih Dala je otroku igračo, ~ ne bi jokal; Povedal sem ti zato, ~ boš vedel
9. v pogojnih odvisnikih Vse bi bilo lahko drugače, ~ nismo bili tako lahkomiselni ko ne bi bili; star. Vse bi zapravil, ~ mu ne bi branila žena če
10. v dopustnih odvisnikih Trepeta, ~ sam ne ve zakaj čeprav
11. v prilastkovih odvisnikih Kje so prepadi, ~ nisem pogreznil se vanje v katere
12. v členkovni rabi ~ mi pri priči izgineš |izgini|; Pa ne ~ si bolan |menda nisi|; poud. ~ te ni sram |sram bi te moralo biti|; Ne maram zanj, ~ boš vedel |vedi|; Živela sta zadovoljno, ~ ne govorim srečno |rekli bi|; Takoj pridem, samo ~ se oblečem |toliko počakaj(te)|; Baje ~ se pripelje z letalom; Toliko ~ je spregovoril, že so protestirali |komaj|; Vino je toliko ~ ne zastonj |skoraj zastonj|; neknj. pog. Če mi je všeč? Pa ja ~ |seveda|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
da Vínci ~ -ja [vinči] m z -em oseb. i. (ȋ)da Víncijev ~ -a ~ -o (ȋ); prim. Leonardo da Vinci
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
Alásia da Sommarípa -e ~ ~ in Alásia da Sommarípa -a ~ ~ [alazija da somaripa] m, prva enota druge oblike z -em oseb. i. (ȃ ȋ; á ȋ) |italijanski duhovnik in slovaropisec|: slovar ~e ~ ~Alásijev -a -o (á; ȃ), ●Alásijin -a -o (á; ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
da cápo2 [ka] prvi del podr. zlož. (ȃ) da cápo árija
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
Leonárdo da Vínci -a ~ -ja [či] m, tretja enota z -em oseb. i. (ȃ ȋ) |italijanski slikar|°Leonárdodavíncijev -a -o (ȃȋ) ~i izumi izumi Leonarda da Vincija
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
navzlíc tému da dop. podr. vez. zv. (ȋ ẹ́) neobč. kljub temu da, čeprav: ~ ~ ~ je bogata, ni ošabna
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
čèš [češ tudi čəš] domnev. člen. (ȅ; ə̏) Držal se je samozavestno, ~, jaz se ne bojim nikogar |kot bi hotel povedati|čèš da [češ tudi čə̀š] domnev. člen. zv. (ȅ; ə̏) Zamudila je celo uro, ~ ~ je zašla v temi; Zagrozil jim je, ~ (~) naj se pazijo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
namésto nepravi predl. z rod. (ẹ̑) narediti kaj ~ drugih; Pojdi tja ~ mene; ~ danes pridi jutrinamésto da protiv. vez. zv. (ẹ̑) ~ ~ bi delal, postopa
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
takó da posled. podr. vez. zv. (ọ̑) Bilo je zelo mraz, ~ ~ je drevje pokalo; Bila je še zelo mlada in neizkušena, ~ ~ ni čudno, da jim je nasedla
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
da cápo1 [ka] nač. prisl. zv. (ȃ) glasb. ‹od začetka›
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
da cápo árija ~ ~ -e [ka] ž (ȃ á) glasb.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
Francésca da Rímini -e ~ ~ [česka] ž, oseb. i. (ẹ̑ ȋ) |oseba iz Dantejeve pesnitve|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
kljúb tému da dop. podr. vez. zv. (ȗ ẹ̑) čeprav: Večerja jim ni teknila, ~ ~ ~ je bila okusna; Hoče naprej, ~ ~ ~ ne pozna poti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
samó da podr. vez. zv. (ọ̑) izvzem. Na dopustu nam je bilo lepo, ~ ~ je bilo včasih prevroče; Takoj pridem, ~ ~ se oblečem; sorazmer. ~ ~ opazi kaj sumljivega, že se umakne na varno
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
tóliko da mer. čas. vez. zv. °tolíko (ọ́/ọ̑) ~ ~ so pospravili koruzo, že je padel prvi sneg takoj ko, kakor hitro
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
tóliko da ne presoj. člen. zv. °tolíko (ọ́/ọ̑) Komaj še živi, ~ ~ ~ umre od lakote |skoraj bi umrl|; Drvel je po vasi in ~ ~ ni povozil otroka |skoraj bi bil|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
vióla da gámba -e ~ ~ [ijo] ž (ọ̑ ȃ) |violi podobno glasbilo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
dà-jevski -a -o (ȁ) jezikosl. ~ stavek da-stavek
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
dà- prvi del prir. zlož. (ȁ) dà-stávek
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
..dà člen. prip. obr. (ȁ) mordà, mendà
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
..da1 ž. prip. obr.
1. 'vršilka' cmérda
2. pojm. právda, krívda
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
..da2 člen. prip. obr. ʻpoudarjenostʼ résda, véšda, bŕžda, kómajda, sevéda
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
dà-stávek -vka m (ȁ-ȃ) jezikosl.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
kàr se dá tudi kàrsedá poudar. mer. prisl. zaim. zv. (ȁ á) prakt.sp. hoditi ~ ~ ~ previdno nadvse, čim bolj
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
védeti vém nedov., 2. in 3. os. dv. vésta; 2. os. mn. véste, 3. os. mn. vêjo in vedó, védi -te, vedóč; védenje; (ẹ́)
1. kaj ~ novico; ~ kaj od prijatelja; poud. Dežja ne bo, če kaj vem |Ne bo deževalo|; star.: ~ napake koga poznati; ~ pesem na pamet znati; poud. To ve vsak otrok |je splošno znano|; iron. To se ve, krivi so premaganci |čeprav niso|; Vnaprej vem, kaj bo; iron. Desnica ne ve, kaj dela levica |Delo je neenotno|; poud.: Ta človek ve, kaj hoče |je odločen, samozavesten|; Sadja imajo, da ne vejo kam z njim |zelo veliko, na pretek|; Hudič (ga) vedi, kdaj bo konec |ni znano|; z nedoločnikom ~ veliko povedati o kom; poud. Na, da boš vedel tožariti |da ne boš tožaril|; vedeti kaj o kom/čem ~ veliko dobrega o kom; poud. Zgodovina o tem nič ne ve |iz zgodovine ni znano|; vedeti za koga/kaj ~ ~ ime sošolca; poud.: Ne vem več za prosti čas |Nimam več prostega časa|; Napije se, da ne ve zase |zelo|; knj. pog.: Dejstva dajejo ~, da ni vse tako preprosto iz dejstev se vidi, je jasno; Dal jim je ~, da jih ne mara pokazal jim je
2. v sedanjiku
a) poud., s prislovnim zaimkom |za izražanje nedoločnosti, neznanosti, poljubnosti|: Kaj vem kaj ga je prineslo mimo; Knjigo sem posodil kaj vem komu; Iz kaj se ve kakšnih razlogov ni prišel; Naj naredim ne vem kaj, ne bo jim všeč; Ne vem kam ga lahko pošljete, povsod se znajde |kamorkoli|; O tem sem ne vem kolikokrat premišljeval
b) poud., s členkom da: Nekega dne vem da pride tudi on |gotovo pride|; V takem vremenu veste da ne bo šel nikamor |gotovo|; v 2. os. |poudarja presenetljivost česa|: Vse ima, pa veš da ni zadovoljen; Bilo je malo kupcev, pa veste da smo prodali
c) v 1. os. |izraža potrditev, zavedanje|: Vem, hudo je, vem; Ustrašil si se, vem vem; z nikalnico Greš zraven? Ne vem |izraža neodločenost|; poud., v 2. os. |izraža obračanje na ogovorjenega|: Kupila sem blago, veš, čisto svilo; Veste kaj vam povem, čim prej odidite; Vedi, to je izmišljeno
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
bíti2 sem [sə] nedov. si je, sva sta sta, smo ste so (í), poudarjeno sèm sì jè, svà stà stà, smò stè sò (ə̏ ȉ ȅ, ȁ, ȍ ȅ ȍ); bódi -te in -íte (ọ́; ȋ); bíl -à -ó in -ò (ȋ ȁ ọ̑; ȋ ȁ ȍ), bilí in -ì -è -à (ȋ; ȉ ȅ ȁ); prihodnjik bom boš bo, bova bosta, pokr. bota, bosta, pokr. bota, bomo boste, pokr. bote, bodo, knj. pog. bójo, zastar. bodem itd., poudarjeno bóm itd., zastar. bódem itd.; °bom bil bom (ọ̑; ọ̑); pogojnik bi --, poudarjeno bì (ȉ); nikalno nísem [sə] nísi ní itd. (í); ne bóm itd.; nê bi (é) in ne bì; preteklik sem/si/je ... bil, sedanji pogojnik bi bil za vse tri os.; pri tvorbi zloženih oblik drugih glagolov in naklonov zveza sem/si/je ... + opisni deležnik na -l izraža preteklost, zveza sem/si/je ... bil + opisni deležnik na -l predpreteklost, zveza bom/boš/bo ... + opisni deležnik na -l prihodnost, zveza bi za vse tri os. + opisni deležnik na -l sedanjo pogojnost, zveza bi bil za vse tri os. + opisni deležnik na -l preteklo pogojnost: sem delal, sem bil storil, bom delal, bi delal; bi bil delal; v zvezi pomožnik glag. biti + sam. beseda/prid. beseda/povdk. imajo oblike sedanjika prvotne časovne in naklonske vrednosti; enako velja za trpnik: sem kovač/vesel/tiho/spoštovan
I. kot polnopomenski glag.
1. 'obstajati, živeti': Ali je kje izhod; Izhoda ni; Bil je kralj, ki je imel tri sinove; Red mora ~; s prid. izrazom količine Kupcev je bilo dosti; poud. Kar je, je |Nič se ne da spremeniti|; °Kako si Kako se imaš
2. 'nahajati se': Oče je doma; Očeta ni doma; Oče ni doma, ampak v mestu; s prid. izrazom količine Za mizo je bilo pet deklet
3. 'dogajati se': V mestu bo sejem; Sejem bo; Sejma ne bo; Tedaj ni bilo vojne; Tedaj ni bila vojna, ampak mir; Zunaj je bil hud mraz
II. kot pomožnik
1.
a) sedanjik: Mož je poštenjak; Otrok je bolan; On je po očetu; Fant je ves dan tiho; Meni je umreti; Sram jo je; Ni je sram; Od vseh je spoštovan; v dvogovoru, brez določila Ali je poštena? -Je; kot del vez. zv. Pride pozno, to je ob treh zjutraj
b) preteklik: Mož je bil poštenjak; Delal je štirideset let; Rože so hitro uvenele; Deževalo je tri dni; Bila je utrujena; Fant je bil tiho; Bilo je mraz; Sram jo je bilo; Ni je bilo sram; Od vseh je bil spoštovan; v dvogovoru, brez določila Si bil tam? -Sem, poud. Sem bil, poud. Bil; poud. Da mi tega nisi več naredil |Tega ne naredi več|; Teta iz Zagreba je prišla k nam |je pri nas|; neknj. pog. Ali ste že plačala plačali
c) predpreteklik: Ko je prišel, je bila mati že vstala; Pretepali so ga, ker jim je bil nasprotoval; kadar ni dvoumno, tudi navadni preteklik Pretepali so ga, ker jih je ozmerjal
č) prihodnjik: Janez bo njen mož; Fant se bo oženil; Se bo nadaljevalo; Jutri bo snežilo; Če bo dež, ne bomo šli nikamor; Še žal ti bo; Nagrajen bo; v dvogovoru, brez določila Boš priden? -Bom; Če ti tako praviš, bo že res |izraža domnevo, verjetnost|; Za ušesa te bom |izraža grožnjo|; Pa naj bo po tvoje |izraža privolitev|; Naj bo še tako zvit, ne bo me premagal |izraža dopuščanje|; omilj.: To pa ne bo držalo |To ne drži|; To boš pa popravil |popravi|
d) sedanji pogojnik: Molčati bi bilo krivično; Ti bi bil lahko tiho; Bi mi dali ogenj? Vede se, kakor bi me ne poznal; Večkrat zapusti sejo, ne da bi pozdravil; v dvogovoru Ali bi jedel? -Bi; Bi zdaj lahko odšli? -Lahko; Gledališče naj bi (°bi naj) tudi vzgajalo; knj. pog. Se je vrnil? -Ne bi vedel mogoče; ne vem; omilj. Rekel bi, da se motite |Motite se|; omilj. Delat bi šel, ne pa da postopaš |pojdi|; omilj. Ali bi že nehali klepetati |Nehajte klepetati|; Jesenice so premagale Olimpijo, ●da bi nato izgubile s slabšim moštvom nato pa izgubile
e) pretekli pogojnik: On bi ti bil posodil, pa ni imel denarja; Ko bi se bil hotel učiti, bi bil šolo izdelal; kadar ni dvoumno, tudi sedanji pogojnik Ko bi se hotel učiti, bi šolo izdelal;
f) velelnik: Ne bodi len; neobč.: Naprej moramo, pa bodi še tako nevarno naj bo; Bodi tako ali drugače, zadevo moramo razčistiti naj bo
2. s predl., za izražanje prehodnosti: biti ob koga/kaj Krava je bila ob mleko |je izgubila mleko|; biti proti komu/čemu ~ ~ vsem in vsemu |nasprotovati|; biti za koga/kaj ~ ~ napredek |podpirati|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
dáti dám dov. dáš dá; dáva dásta dásta; dámo dáste dájo, privzdig. dadó, dadé; dàj dájte; dál -a, dát, dán -a; (dàt) (á) komu/čemu koga/kaj ~ bratu knjigo na posodo, v dar; ~ sosedu hčer za ženo; ~ izdelku dokončno obliko; ~ otrokom jesti; knj. pog.: ~ fantu košarico |zavrniti povabilo na ples|; ~ komu po grbi natepsti ga; premagati ga; ~ komu prav |soglašati z njim|; dati koga/kaj ~ denar v banko; ~ kaj na zapisnik, v zapisnik; star. ~ knjigo med ljudi izdati; ~ sina v šolo; ~ sina učit; ~ izjavo |izjaviti|; ~ obljubo |obljubiti|; ~ odpoved |odpovedati službo|; ver. ~ odvezo; ~ kuhat; dati kaj za koga/kaj poud.: ~ svoj glas za kandidata |glasovati zanj|; ~ življenje za domovino |umreti za|; knj. pog.: Koliko si dal za avto plačal; ~ ~ liter |plačati pijačo v kaki druščini|; neknj. pog.: ~ čez izbruhniti, izbruhati; posestvo čez ~ prepisati; neknj. pog. dati skozi ~ veliko skozi veliko pretrpeti; nedov., poud. dati na koga/kaj veliko ~ ~ poštenost |zelo ceniti|; v velelniku Daj no daj, kaj boš pravil |izraža zavrnitev|; Dajmo, dajmo, ne tako počasi |izraža ukaz|; Le dajte, povejte po pravici |izraža spodbudo|; knj. pog., z nedoločnikom: Dajmo si ogledati še to oglejmo si; Dajmo ga (piti); Dajte se pomakniti naprej pomaknite se; v zvezi z bog: Bog daj srečo |izraža najboljšo željo|; Zakaj molčiš, bog te je dal |izraža nejevoljo, nestrpnost|; Bog ne daj, da se to zgodi |izraža svarilo, prepoved|dáti se dám se (á) z nedoločnikom ~ ~ motiti; Vrata se ne dajo zapreti; knj. pog. Daj se kaj videti Pridi na obisk; brezos. Nič se ne da spremeniti |ni mogoče|; s smiselnim osebkom dati se komu Ne da se mu delati; poud., v zvezi kar se da Srečni so ~ ~ ~ |zelo|; Teci, kar se le (najbolj) dadáti si -ám si (á) ~ ~ duška |v jezi povedati, kar je treba|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
držáti -ím nedov. dŕži -íte, -èč -éča, dŕžal -ála, dŕžat, držán -a; držánje; (dŕžat) (á í)
1. koga/kaj
a) ~ kozarec; ~ nasprotnika kakor v kleščah
b) Balkon ~ita dva stebra; ~ otroka v naročju; ~ roke na hrbtu
c) ~ blago v skladišču; ~ osumljenca na policiji; ~ načrt v tajnosti
č) ~ besedo, obljubo; knj. pog.: Krč me ~i; Ni mogel ~ nejevolje zadrževati, tajiti; žarg. ~ poleg ovc tudi koze imeti, gojiti; trg. žarg. Tega ne ~imo nimamo, ne prodajamo; neknj. pog.: ~ govor imeti govor; ~ predavanje predavati, imeti predavanje; ~ stražo stražiti; držati koga za kaj ~ otroka za roko; poud. ~ koga za besedo |zahtevati, da izpolni obljubo|; držati komu kaj ~ delavcu lestev; olepš. Kmalu mu bodo držali svečo |bo umrl|; neobč. ~ ogledalo svojemu času |prikazovati življenje določene dobe|; neknj. pog. držati na koga/kaj ~ ~ čast, nase dati; držati za kaj ~ ~ kljuko, vrv; knj. pog. držati z/s kom ~ z bogatimi, z močnejšimi; ~ s sinom proti očetu
2.
a) Drevje je polno, da komaj ~i; Predpis ne ~i več |ni veljaven|; To ~i kot pribito; knj. pog. Vreme bo jutri še držalo |bo še lepo|
b) Pot ~i navzgor |vodi|; Posoda ~i tri litre |ima prostornino|; brezos., knj. pog. držati koga ~i me, da bi ga oklofutaldržáti se -ím se (á í)
1. koga/česa ~ ~ glavne ceste; ~ ~ diete; Čevljev se ~i blato; Hiša se ~i trgovine |dotika|; Smola se ga ~i |nima sreče|; knj. pog. ~ ~ na koga |biti užaljen zaradi koga|; držati se za kaj ~ ~ ~ kljuko; Dŕži se, da ne padeš
2. čemerno, jezno se držati; ~ ~ na jok |hoteti jokati|; Megla se ~i v dolini tri dni |je, traja|; knj. pog.: V zaporu se je dobro držal vedel, zadržal; Za svoja leta se odlično ~i |je nadpovprečno čil, zdrav|; Vreme se bo še držalo |bo še lepo|; neknj. pog. nazaj se držati pri delu |biti len|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
navíti -víjem dov., nam. navít/navìt; navítje; drugo gl. viti1 (í) kaj ~ nit, prejo; knj. pog., poud. ~ radio do konca |naravnati ga na največjo jakost|; poud. ~ cene |zvišati, dvigniti|; poud. naviti koga za kaj ~ očeta za denar |pregovoriti, prisiliti ga, da dá denar|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
navŕtati -am dov. -an -ana; navŕtanje (ŕ; ȓ) kaj ~ desko, čoln; ~ vodo, nafto; poud. navrtati koga za kaj ~ brata za denar |pregovoriti ga, da dá denar|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
rêči rêčem dov., 3. os. mn. tudi rekó, rêci -íte, rekóč; rékel rêkla, rèč/rêč, rečèn -êna, star. rékši; (rèč/rêč) (é) kaj ~ besedo; poud. Včeraj sta si rekla da |sta se poročila|; knj. pog.: Počakaj, bova katero rekla se pogovorila; Težko ~e r izgovori; nevtr. Ponovite, kar ste rekli; Saj ste vi to ●rekla rekli; reči komu/čemu kaj ~ profesorju kaj žaljivega; ~ sošolcu lažnivec; neobč. Rekel mu je sesti ukazal, velel; poud.: Avtomobilu ni kaj ~i |je dober|; K temu nimam kaj ~ |pripomniti|; ~em vam, dobro premislite |izraža opozorilo, svarilo|; reči komu/čemu kaj o kom/čem O tem ti ne morem ~ nič dobrega |povedati|; knj. pog. reči komu za kaj ~ očetu za denar prositi ga, vprašati ga; knj. pog.: Rekel sem, torej bom dal obljubil; ~ nazaj odgovoriti; otr. Kako ~e krava |se oglaša|; poud.: Pa reci, če ni lepa |Res je lepa|; Podjetij je reci in piši petindvajset |poudarja trditev|; v pogojniku, poud.: Rekel bi, da to ni res |menim|; Dobre volje je. -Ne bi rekel; v velelniku za 1. os. mn. in dv., poud.: Recimo, da mi posodiš pet milijonov |predpostavimo|; No, reciva, da imaš prav |predpostaviva|; Saj mi je dobro, nič ne ~em, ampak naveličan sem |res mi je dobro|; brezos. Spet je reklo: bum, bum |se je oglasilo|rêči se rêče se (é) komu/čemu Gostilni se je reklo Pri grozdu; Po domače se ~e pri Stoparjevih; poud.: On že ve, kaj se ~e lakota |je|; To je fant, da se ~e |je pravi fant|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
samó4 člen. (ọ̑)
1. izvzem. Zanj je pomembno ~ delo; ~ en član; To ni ~ njeno; Nesreča se je zgodila ~ zato, ker niso bili previdni; poud. služba, ki si jo lahko ~ želiš |zelo dobra|; v zvezi s pa Oče gara, drugi pa ~ lenarijo
2. poudar.: ~ da ne izgubite volje |nikar ne|; ~ poglejte, kako je lepo |kar|; ~ še enkrat mi to stori |nikoli več mi tega ne stori|; z vpraš. zaim. ali prisl. ~ kaj si bodo mislili o nas; ~ kje bomo zdaj dobili zdravnika?; v zvezi s če Lahko se igrajo, ~ če ne bodo preveč glasni |vendar naj ne bodo preveč glasni|; ~ če si res pripravljen, se prijavi k izpitu; v zvezi z da, če ~ da se ji ni kaj zgodilo; ~ če me ni izdal; ~ da boš priden; Če bi se ~ dalo kam skriti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
úpanje -a s, pojm. (ȗ)
1. gojiti ~ |upati|; ~ na zmago, v zmago; živeti v ~u
2. kupiti kaj na ~ |brez takojšnjega plačila|; poud.: biti zadnje ~ za bolnika |sredstvo|; Ni ~a, da bi ozdravel |možnosti|; izgubiti ~ |ne upati več|; publ. Akcija nima ~a na uspeh možnosti, da bi uspela; star. staviti ~ na koga, v koga pričakovati, da bo kdo uspešen
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
kajnè vpraš. člen. (ȅ) Saj se strinjaš z mano, ~; ~, da ga ne maraš; poud. Ne boš več lagal, ~ da ne? |Sprejmeš to, da ne|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
m3 [mə̀] soglaš. člen. (ə̏) v zvezah z da, ja ~ da, morda imaš prav; ~ da, to je res; prim. mda, mja
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
môči1 mórem nedov. mógel môgla (ó ọ́) z nedoločnikom ne ~ delati; Ali ~eš dvigniti vrečo; poud.: Ne ~emo ga pustiti samega |ne smemo|; Tega človeka ne ~em videti |ne maram|; neobč. To bi moglo biti res |bi lahko bilo|; Hiti, kolikor ~e; z izpustom Ni mogel (priti) do nje; Nisem mogel prej (oditi) z doma; poud. moči komu Kdo ti kaj ~e |Nihče ti nič ne more|; poud. moči koga Nikdar ga ni mogel |ga ni maral|; moči za kaj Nič ne ~em ~ to, da nosljammôči se mórem se (ó ọ̑) poud. Ta dva človeka se ne ~eta |se ne marata|môči si mórem si (ó ọ̑) poud., v zvezi s kaj Ne ~em ~ kaj, da se ne bi smejal |ni mogoče, da se ne bi|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
napéti1 -pnèm dov. -ì -íte; -él -éla, -ét/-èt, -ét -éta; napétje; (-ét/-èt) (ẹ́ ȅ) kaj ~ jermen; ~ lok in sprožiti; ~ mišice; napeti koga/kaj Pivo ga je napelo; brezos. Konje je napelo; poud. napeti koga za kaj Napeli so ga za denar |prepričali, pregovorili, da ga je dal|napéti se -pnèm se (ẹ́ ȅ) Vrata so se napela; poud.: Čutil je, da se je ves napel |se zelo vznemiril|; Napel se je, da bi slišal, kaj govorijo |postal pozoren|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
opráviti -im dov. oprávljen -a; oprávljenje (á ȃ) kaj ~ izpit; alp. ~ ponovitev smeri; fiz. ~ pot; ver. ~ spoved; ~ prevzem blaga prevzeti blago; star. opraviti koga obleči; opraviti z/s kom/čim poud.: Z njim sem opravil |nočem več imeti stikov|; ~ s predsodki |rešiti se jih|; publ.: ~ z nasprotnikom premagati ga; nedov. imeti ~ s kuho, z otroki; Kaže, da imamo ~ s poneverbo da gre za poneverbo; poud.: Pri nas je opravil |ne bo več pri nas|; Kot govornik je opravil |ne bo več govornik|; Dojenček da dosti ~ |z njim je veliko dela|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
prázen -zna -o; bolj ~ (á) ~ kozarec; poud.: ~ hotel |nezaseden|; ~ izgovor |neizrazit|; imeti ~ žep |biti brez denarja|; nevtr. ~a miza; poud. ~a uglajenost |nepristna, navidezna|; ~o upanje; Avtobus je odpeljal skoraj ~; knj. pog. Noče priti ~ na obisk brez darilaprázni -a -o (á) ~ tek stroja; mat. ~a množicaprázna -e ž, rod. mn. -ih (á) poud. ~e govoriti |izmišljene, neresnične stvari|prázno -ega s, pojm. (á) Tam je še nekaj ~egav prázno smer. prostor. prisl. zv. (á) narediti korak ~ ~ |ne da bi z nogo dosegel tla|; seči z roko ~ ~ |ne da bi kaj otipal|; poud. gledati ~ ~ |nepremično predse, brez določenega namena|; publ. Predlogi so izzveneli ~ ~ |niso imeli zaželenega učinka|práznost -i ž, pojm. (á)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
prikleníti -klénem dov. priklêni -íte; priklênil -íla, priklênit, priklénjen -a; (priklênit) (í/ȋ ẹ́) koga/kaj k/h čemu ~ žival k jaslim; ~ psa; prikleniti koga/kaj na koga/kaj poud. dekle ~ nase |doseči, da ga zelo ljubi|; poud. Bolezen ga je priklenila na posteljo |povzročila, da je moral ležati|prikleníti se -klénem se (í/ȋ ẹ́) k/h čemu iz protesta ~ ~ k ograji
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
ták1 -a -o kaz. kak. zaim. bližnjega (á)
1. Poglejte, ~a sem bila kot študentka; ~ je, ves razdražen, da ga ni mogoče prenašati; Kakršen oče, ~ sin
2. navez. Šolarji so bili ne le pridni, ampak tudi dobrovoljni: ~ih se veselijo starši in učitelji; Prijazna si in ~a tudi ostani; Polje je rodovitno, da je malo ~ih
3. ~ega reveža ni daleč naokoli |tolikšnega|; Ni ~a sila oditi
4. ~a pšenica, da ji ni para |dobra, kakovostna|
5. poud.: V stanovanju imajo ~ nered, da bog pomagaj |velik|; Hudič pa ~a večerja |slaba, nikakršna|
6. Ljudje so ~i in ~i |različni|
7. neobč. Resnica kot ~a je dostikrat boleča |sama na sebi|ták -ega m, člov. (á) Devetih ~ih se ne bojitáka -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) ~ me pa že ne bo učila |nevednica|; nečlov. Hudi časi so, ti pa ~e počneš |neprimernosti|táko -ega s, pojm. (á) poud.: To ni nič ~ega |posebnega, izrednega|; Kaj ~ega pa že dolgo netákost -i ž, pojm. (á)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
vréči vŕžem dov. vŕzi -te/-íte; vŕgel -gla, vréč/vrèč, vŕžen -a; vŕženje; (vréč/vrèč) (ẹ́ ȓ) koga/kaj ~ kamen; ~ rokoborca na tla; Božjast ga je vrgla; poud.: ~ delavca iz službe |odpustiti|; ~ tihotapca v ječo |zapreti ga|; igr. žarg. ~ partijo taroka zaigrati; poud. ~ puško v koruzo |obupati|; publ. ~ vlado |povzročiti, da mora odstopiti|; brezos., poud. Utopljenca je vrglo na breg |naplavilo|; vreči komu kaj ~ konju oves; poud.: ~ komu psovko |opsovati ga|; ~ komu rokavico |pozvati ga na dvoboj|; knj. pog. Glasovanje mu je vrglo malo glasov prineslo; poud. vreči koga v kaj Ta dogodek ga je vrgel v bes |povzročil, da je postal besen|; publ. vreči kaj na koga/kaj Poročilo je vrglo čudno luč na dogodekvréči se vŕžem se (ẹ́ ȓ) ~ ~ na tla; ~ ~ za žogo; poud. vreči se na koga/kaj ~ ~ ~ delo |začeti delati|; ~ ~ ~ nasprotnika |napasti ga|; poud. vreči se v kaj ~ ~ ~ boj |začeti se bojevati|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
báti se bojím se nedov. bój se -te se, -èč se -éča se, zastar. bojé se; bál se bála se; (bàt se) (á í) koga/česa ~ ~ sovražnika, toče; ~ ~ kaj začeti; ~i ~, da bo brat umrl; ~i ~, da ne bi brat umrl; omilj. ~im ~, da ni tako |menim, prepričan sem|; Nič se ne boj; poud. Ne boš mi ušel, ne boj se |nikar ne misli|; bati se za koga/kaj ~ ~ ~ otroka; ~ ~ ~ službo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
brez [poudarjeno brèz-] predl. z rod.
1. lastnostni otrok ~ staršev; človek ~ vesti; oditi ~ slovesa; napadati ~ ozira na žrtve ne glede na žrtve; izginiti ~ sledu
2. vzročnostni iti v disko ~ dovoljenja staršev |čeprav starši niso dovolili|; ~ pomoči sosedov bi težko živel |če mu ne bi pomagali|; Tudi ~ tebe bi bili zmogli |čeprav ne bi bilo tebe|; To je ~ nadaljnjega pravilno zanesljivo, nedvomno; Vstopil je, ●~ da bi potrkal ne da bi potrkal
3. vezljivostni biti ~ dela; trpeti ~ konca in kraja
4. izpust., prakt.sp. Želite sobo s kopalnico ali ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
iméti imám nedov. -èj/-êj -êjte, -ajóč, -áje; -èl/-él -éla; (-èt/-ét); nikalno nímam (ẹ́ ȃ; nȋmam, pokr. nímam) koga/kaj
1. ~ avtomobil, hišo; ~ brata, prijatelja; Teden ~a sedem dni; Nima česa, kaj jesti; knj. pog.: ~a me, da bi vprašal mika me; ~aš cigareto? Ali mi daš cigareto; ~aš kaj za posoditi? Ali lahko kaj posodiš, moreš kaj posoditi; Pri sosedu ~ajo kokoši gojijo, redijo; poud.: ~ nekaj za bregom |nekaj skrivati, tajiti|; Dolgo je nagajal, zdaj pa ~a |izraža zadovoljstvo, privoščljivost|; dov.: Imela bosta otroka; knj. pog.: Prejšnji mesec je imela otroka |je rodila|; Mačka je imela pet mladičev skotila, povrgla
2. ~ brado, močen glas, skrbi; ~ osemdeset let |biti toliko star|; ~ orodje v redu; ~ koga rad; knj. pog., poud.: Ta človek nima dna |je nenasiten|; ~ prav |trditi, zastopati pravo mnenje|; ~ prosto |biti prost|; omilj. ~ dolge prste |krasti|; poud.: Ta pa ~a glas |glasno govori; lepo poje|; ~ dober nos |bistro, pravilno predvidevati|; ne ~ pojma o čem |skoraj nič ne vedeti o čem|; Nekateri ljudje pa ~ajo |so premožni|
3. ~ izpit; ~ opravke, pot; poud.: ~ koga na očeh |nadzorovati ga, opazovati ga|; Nekaj ~ata med seboj |prepirata se; imata se rada|; publ. Dogodek je imel slab izid se je slabo končal
4. ~ mir, svobodo, lepo vreme; ~ postlano in pometeno; knj. pog. Starše ~a pri sebi |živijo pri njem|; imeti koga/kaj za koga/kaj ~ konja za jahanje; Koga ~aš za moža; knj. pog. Kaj se ~ate za učiti Kaj imate za učenje; šol. žarg. Koga ~ate za slovenščino Kdo vas poučuje; imeti koga/kaj za kakšnega/kakšno ~ soseda za bogatega |meniti, da je bogat|; ~ trditev za resnično; knj. pog. imeti kaj proti komu/čemu |nasprotovati komu, čemu; ne marati koga, česa|iméti se imám se (ẹ́ ȃ) dobro, slabo se imeti; ~ ~ kot še nikoli; Kako se (kaj) ~aš, ~ate; Dobro se imej(te)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
íti grém in íti grèm dvovid. grémo in grêmo, star. gremò, gréste in grêste, star. grestè, gredó in gredò in grêjo, star. grejò, bom šèl in pójdem itd.; pójdi -te tudi -íte, pokr. ídi -te, nedov. gredóč, star. idóč; šèl [šə̀u̯] šlà šlò tudi šló (íti/ȋti grẹ́m/grȅm, grẹ́mo/grémo, star. gremȍ, grẹ́ste/gréste, star. grestȅ, gredọ́/gredȍ/gréjo, star. grejȍ, pọ́jdem; pọ́jdi/pọ̑jdi; šə̏l šlȁ šlȍ/šlọ́)
1. ~ domov, mimo, peš; iti k/h komu/čemu ~ k frizerju; knj. pog. Ni še šel k izpitu opravljal izpita; Vsak dan gre na pokopališče; iti na kaj ~ ~ koncert; knj. pog. Si že šel na operacijo Si se že dal operirati; omilj. ~ ~ drugi svet |umreti|; ~ po opravkih; ~ za zaslužkom; ~ čakat brata; knj. pog. Popoldne se je šel z nami igrat se je z nami igral; knj. pog.: Iz rane gre kri teče, se cedi; Mleko gre čez prekipeva; Novica je šla od vasi do vasi se je širila; Že tri dni gre sneg sneži; Po nekaterih krajih je šla toča je padala; Kdaj gre vlak odpelje; knj. pog. iti z/s čim ~ s pinceto v rano seči; ~ s svinčnikom čez stran potegniti; ~ s telesom preveč naprej nagniti se; neknj. pog. iti skozi Njena prošnja je šla skozi je bila ugodno rešena; kletv. Pojdi nekam, k vragu, se solit
2. Ključ ne gre v ključavnico; knj. pog.: Barvi ne gresta skupaj se ne ujemata, skladata; Cesta gre čez hrib je speljana; Meso gre rado od kosti se rado loči; Ura gre na enajsto kmalu bo enajst; omilj. ~ na stran |opraviti malo, veliko potrebo|; publ. ~ k filmu postati filmski igralec, filmska igralka; ~ k partizanom, °v partizane; knj. pog. Tudi najmlajši je že šel v službo je že zaposlen; °V kateri razred greš hodiš; knj. pog. iti za kaj ~ ~ šoferja postati šofer; ~ ~ poroka biti porok; brezos. Šlo je na jesen
3. Zdravljenje gre počasi; žarg.: Blago je že davno šlo pošlo; Knjiga gre se dobro prodaja; Veliko izdelkov gre v izvoz se izvaža; Trgovina gre dobro dobro uspeva; Žarnica je šla je pregorela; poud. ~ nad koga |napasti koga, spopasti se s kom|; knj. pog. iti komu/čemu Matematika mu ne gre je ne obvlada; Polenta mu ne gre ne tekne; poud., z nedoločnikom Vse naredi zate, ti pa mu greš nagajati |mu nagajaš|; s smiselnim osebkom iti komu/čemu Gre mu dobro; knj. pog. iti komu/čemu za koga/kaj Gre mu za napredek prizadeva si, trudi se; iti z/s kom/čim S podjetjem ne gre najbolje; brezos. iti za koga/kaj Tu ne gre za nesrečo, pač pa za prekršek; Kadar gre za človeka, se je treba potruditi; Za kaj je šlo v predavanju kaj se je obravnavalo; poud. Gre za življenje in smrt |usodno je|; poud., z nedoločnikom ali stavčno Ne gre dvomiti o tem |ni mogoče|; Ne gre, da bi jaz samo delal, ti pa lenaril |ni dopustno|; Poskušal je vstati, pa ni šlo |ni mogel|íti se grém se in íti se grèm se (í/ȋ ẹ́; í/ȋ ȅ) kaj ~ ~ slepe miši; iron. ~ ~ znanstvenika |hoteti biti znanstvenik|; Kaj se pa greste |Kaj delate, počenjate|; s smiselnim osebkom iti se komu Ne gre se mi še domov |Ne da se mi še iti domov|; brezos. ●iti se za kaj Za kaj se gre? Za kaj gre
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
meníti in méniti -im tudi méniti -im nedov. méni -te in -íte tudi -i -ite, -èč -éča; ménil -íla tudi -il -ila, ménit, ménjen -a; (ménit) (í/ȋ/ẹ́ ẹ́; ẹ́) neobč.: ~ijo, da to ni bila samo nesreča mnenja so; ~im, da imate prav mislim; To ni lepo, ~i oče pravi; Menil ga je pridobiti nameraval, mislil; Ali ~iš, da tega ne vem misliš; To je velik uspeh, kaj ~iš misliš; neobč. meniti koga/kaj S temi besedami ~im določeno osebo, stvar mislimmeníti se in méniti se -im se tudi méniti se -im se (í/ȋ/ẹ́ ẹ́; ẹ́)
1. knj. pog. govoriti, pogovarjati se: kaj Le kaj so se menili; meniti se o kom/čem ~ ~ ~ vsakdanjih stvareh; meniti se z/s kom Z njim se noče meniti
2. poud., z nikalnico meniti se za koga/kaj Za te grobove se nihče ne ~i |ni pozoren nanje; ne skrbi zanje|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
mísliti -im nedov. -èč -éča; míšljen -a (í ȋ) logično ~; poud. ~ s svojo glavo |samostojno|; S tem ~im čisto določeno osebo; misliti na koga/kaj ~ ~ domovino; misliti o kom/čem Večina ~i ~ tem drugače; z nedoločnikom Ne ~im iti tja; poud.: Najbrž ~i vse pojesti |namerava|; Ali ~iš, da tega ne vem |To vem|; Kaj ~iš, da ti verjamem |Ne verjamem ti|mísliti si -im si (í ȋ) koga/kaj Misli si človeka manjše postave |predstavljaj si|; poud.: Ni si mogel misliti večje nesreče |predstavljati, zamišljati|; Ne morem si misliti, da je res |verjeti|; Kar misli si, nikamor ne greš |izraža podkrepitev trditve|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
naj2 vez.
1. v predmetnih odvisnikih Nagovarjajo me, ~ se umaknem; Pusti ga, ~ gre; Mama mu naroča, (da) ~ spotoma obišče teto
2. v prilastkovih odvisnikih Mnenja smo, ~ odstopi; Dala mi je znamenje, ~ jo počakam
3. v namernih odvisnikih da: Fanta skrij, ~ ga nihče ne vidi; Pojdi domov, ~ ti dajo jesti
4. čustv., v dopustnih odvisnikih |čeprav|: Kupil bom, ~ stane, kolikor hoče; Stori svojo dolžnost, pa ~ se svet podre; ~ bo tako ali drugače, naprej moramo
5. čustv., v pogojnih odvisnikih |če|: ~ le ona odide, brž bo vse drugače; ~ te kdo sliši, pa bo zamera; ~ bi meni to rekel, jaz bi mu že pokazal
6. v ločnem priredju ~ bo dobro ali slabo, kupil bom
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
nàk člen. (ȁ)
1. nik., poud. |ne|: ~, to pa ne gre; Da bi nas poslušala — ~; Tekoči trak, ~, to ni zame
2. čustvov. Stokrat ga prosiš, da telefonira, ~, stokrat pozabi; ~, tako dekle, pa tako neredno; ~, take zabave že dolgo ni bilo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
pràv3 povdk. (ȁ) ~ je, da dobi nagrado; Ni ~, da tako ravnajo; ~, pa pojdimo; ~, kakor hočeš; Že ~, bom vedel za drugič; prav komu Ni mu ~, da greš
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
právi -a -o (ȃ) ~ podatek; On je ~ Ljubljančan |po izvoru iz Ljubljane|; geom. ~ kot; ~a stran kovanca prednja; poud.: ~a reč, če ima avto |izraža omalovaževanje|; imeti glavo na ~em mestu |znati pametno premišljevati, ravnati|; Že dolgo ni bilo ~ega dežja |obilnega|; nevtr. Ta zvezek ni ~; knj. pog. Noga še ni ~a zdrava; pravi za koga/kaj Ta družba ni ~a zateprávi -ega m, člov. (ȃ) dočakati ~egapráva -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȃ) knj. pog. Ni še srečal ~e |našel zanj primernega dekleta|; nečlov., poud.: Če misliš, da je tvoja ~, pa naredi po svoje |če misliš, da je prav, kar trdiš|; izreči, zadeti ~o |pravo misel, besedo|; knj. pog. biti pri ~i pameten, razsoden; duševno zdravprávost -i ž, pojm. (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
razlíka -e ž (ȋ) ~ med spoloma; mat. ~ dveh števil; ~e v barvi; poud. pohvaliti vse, brez ~e |prav vse|; publ.: Brata sta si podobna, z ~o, da je mlajši večji le da je mlajši večji; biti uspešen za ~o od drugih v primerjavi z drugimi; na drugem tekmovanju zmagati za ~o od prvega v drugem tekmovanju zmagati, v prvem pa izgubiti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
rečêno povdk. (é) poud.: Ni ~, da je tako tudi prav |ni gotovo|; Sklenili so, da odidejo. Rečeno — storjeno |Brez odlašanja so sklep uresničili|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
sicèr2 tudi sícer člen. (ȅ; ȋ)
1. navez. Zakaj mu ni nič povedala, saj je ~ tako odkritosrčna |v drugih primerih|; Skupaj delajo, a tudi ~ se dobro razumejo |drugače|; Njegov ~ zagoreli obraz je pobledel |drugače|; Morje je bilo manj toplo kot ~
2. zadržk. To je ~ lepo, je pa zame predrago; poud. Vsi mu morajo streči. Sicer pa si samo domišlja, da je bolan |moram pa povedati, da|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
súm -a m (ȗ) utemeljen ~; imeti koga na ~u; potrditi ~, da je listina ponarejena; knj. pog. ~ leti na sodelavca Sumijo sodelavca; zdrav. žarg. ~ na zlom kosti sum, da je kost zlomljena; °~ v kaj dvom o čem
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
tóliko1 -- s °tolíko (ọ̑/ọ̑) ~ kruha imajo, da jim ostaja; Dela se je lotil s ~ veselja in znanja, da mora uspeti; Napreduje s ~ truda, da se človeku kar smili; prakt.sp. Vsake ~ časa nas obišče tudi mlajši sin; S ~ jabolki bi dosti zaslužili
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
véra -e ž, pojm. (ẹ́) odpasti od ~e; živeti po ~i; krščanska ~; ~ v posmrtno življenje; ~ v lepšo prihodnost; poud.: imeti živo ~o |zelo globoko|; prazna ~ |praznoverje|; Pri moji ~i, da je tako |zares|; storiti kaj v dobri ~i |iz prepričanja, da je prav|; star. dati komu kaj na ~o na upanje; števn., ver. |molitev|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
zaslužíti in zaslúžiti -im dov. zaslúženje; drugo gl. služiti (í/ȋ/ú ú) Koliko ~iš na mesec; ~ pri prodaji, s prodajo; knj. pog. Sin že ~i |ima stalen vir dohodkov|; zaslužiti kaj Povsod kaj ~i; dvovid. Menili so, da ~i nagrado; poud.: Ta odločitev ~i kritiko |primerno je, da jo kritiziramo|; Povedal mu je, kar ~i |upravičeno ga je oštel|; zaslužiti za kaj ~ ~ življenje; poud. Še za sol ne ~i |zelo malo zasluži; slabo dela|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
zató1 prisl. (ọ̑)
1. vzročn. Ima velika pooblastila, vendar ~ še ne bi smel tako ravnati; Upali so, da bo zadeva hitro urejena in da bodo ~ kmalu doma; Vse to so vzdržali ~, ker so bili mladi
2. namer. Smem nekaj predlagati? -Kar daj, (saj) ~ smo tukaj; Fotografije so dodali ~, da bi bila knjiga bolj zanimiva
3. ozirn. Ta jed resda ni izdatna, je pa ~ bolj zdrava; Četudi prebere vse knjige, ~ še ne bo pametenzató -- m (ọ̑) odgovarjati samo z ~; poud. Vsak zakaj ima svoj ~ |Vsaka stvar ima svoj vzrok|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
zdéti se zdí se nedov. zdì se zdíte se, zdèč se zdéča se; zdèl se zdéla se; (zdèt se/zdét se) (ẹ́ í)
1. komu ~i ~ mi, da nekdo trka; Ne vem, kje je, ~i se mi, da v kinu; Zdelo se mu je, kot da plava; poud. Ne ~i ~ mu čakati toliko časa |noče|; Pride, kadar se mu ~i |nepredvidljivo|; Sedi, kamor se ti ~i |kamor ti je všeč|; Z njim ravna, kakor se mu ~i |samovoljno, muhasto|; iron. To bom jaz opravil. -Se mi ~i |Ne verjamem|; brezos. Kot se ~i, mu bo uspelo
2. os. Z vznožja se ~ijo gore še višje; Na pogled se ~i zdrav; zdeti se komu Letalo se jim ne ~i primerno za polet; Delo se mu ne ~i težko; Ta človek se mi ~i pošten
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
Alásia -e in Alásia -a [alazija] m, druga oblika z -em oseb. i. (á; ȃ; á; ȃ) Alasia da Sommaripa
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
animízem -zma m, pojm. (í) |verovanje, da je v vseh stvareh duh, duša|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
blágor2 povdk. (ȃ) ~ ti, da si zdrav; Pravi ~ (je), da se je dobro končalo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
dandi -ja [dá tudi dé] m z -em člov. (ȃ; ẹ̑) žarg. angleški ~i |gizdalini|dandijev -a -o (ȃ; ẹ̑) žarg.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
dandijevski -a -o [dá tudi dé] (ȃ; ẹ̑) žarg. ~o vedenje |gizdalinsko|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
dandijski -a -o [dá tudi dé] (ȃ; ẹ̑) žarg. ~o vedenje |gizdalinsko|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
dandijstvo -a [dá tudi dé] m, pojm. (ȃ; ẹ̑) žarg. |gizdalinstvo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
dandízem -zma [da tudi de] m, pojm. (í) žarg. |gizdalinstvo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
dejáti1 dêjem tudi dejáti dém dov., 2. in 3. os. dv. dêjeta tudi désta; 2. os. mn. dêjete tudi déste, 3. os. mn. tudi dejó, dèj/dêj dêjte; -ál -ála, -át, -án -ána; (-àt) (á ȇ; á ẹ̑)
1. reči, povedati: Dejal je, da pride jutri; Dejal bi, da to ni res menim
2. nedov. imenovati, praviti: Pri hiši se je dejalo pri Ribičevih; dejati komu kaj Dejali so mu Peter
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
denuklearizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; denuklearizíranje (ȋ) |določiti, da na kakem področju ni atomskega orožja|: kaj ~ srednjo Evropodenuklearizírati se -am se (ȋ) Država se je denuklearizirala
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
desakralizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; desakralizíranje (ȋ) neobč. |narediti, da kaj ni več vzvišeno, sveto|: koga/kaj ~ človeka; ~ tradicionalne vrednote
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
dhárma -e [da] ž, pojm. (ȃ) |zakon, dolžnost v hinduizmu|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
dišáti -ím nedov. díši -íte, -èč -éča; díšal -ála; dišánje; (díšat) (á í) opojno ~; omilj. Salama že ~i |zaudarja|; dišati komu Cigareta mu ~i; poud. Delo mu ne ~i |ga ne mara|; dišati po kom/čem Soba ~i ~ dimu; poud. Zavrača vse, kar ~i ~ razkošju |je razkošno|; brezos. ~i ~ jabolkih; prakt.sp. ~i ~ snegu |Zdi se, da bo snežilo|; brezos. Iz kuhinje ~i
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
dôbro2 povdk. bólj(š)e (ó; ọ̑) Zanj bo ~, če bo delal; Ta predlog bi bilo ~ upoštevati; ~ bi bilo, če bi začeli; Zdaj mi je ~; ~, da si ostal doma; Še ~, da ga poslušajo; ~, bo vsaj vedel, pri čem je; ~, zdaj razumem; Bilo mu je ~ tam
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
doklíc -a m z -em (ȋ) |oddaljenost, v kateri se da kaj priklicati|: biti na ~u
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
doslúh -a m, pojm. (ȗ) |razdalja, v kateri se da slišati|: priti iz ~a; biti na, v ~u
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
dovolíti -vólim dov. dovôli -íte; dovôlil -íla, dovôlit, dovóljen -a; (dovôlit) (í/ȋ ọ́)
1. komu kaj Otroku vse ~i; ~ učencu oditi, da odide
2. Dovolite, da vam čestitam; Dovolite, moje ime je XYdovolíti si -vólim si (í/ȋ ọ́) kaj ~ ~ neslano šalo; Dovolil bi si opozoriti na nova dejstva
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
drézati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; drézanje (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) koga/kaj ~ fanta, da se zbudi; ~ in cukati žival; drezati koga v kaj Veje so ga drezale v obraz; drezati koga z/s čim Drezal jo je s komolcem; drezati v koga/kaj z/s čim ~ ~ žerjavico s palico; poud. ~ ~ človeka, da bi vse povedal |vsiljivo spraševati|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
dúšek -ška m, tudi živ. (ú; ȗ) star. požirek; zastar. vdih; poud. dati ~a čemu |sproščeno kaj izraziti|; star. priti do ~a zajeti sapo; oddahniti se; poud. izpiti kaj na ~, v ~u |ne da bi se vmes oddahnil|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
fíga2 nik. člen. (í) poud. ~, tebe že ne bom ubogal |prav res, da ne|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
fígico nik. člen. (í) poud. ~, ne bom te ubogal |prav res, da ne|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
fígo2 nik. člen. (í) poud. ~, tebe že ne bom ubogal |prav res, da ne|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
hábeas córpus [ko] (ȃ ọ̑) lat. cit. |dolžnost, da se zapornika izroči sodišču|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
hm [hə̀m] razpolož. medm. (ə̏) ~, da, morda pa res; ~, da je premlad; ~, mu je pritrdil
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
igráti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; igránje; (-àt) (á ȃ) koga/kaj ~ domine; ~ flavto v orkestru; ~ Hamleta; Olimpija je igrala z Milanom, publ. proti Milanu; poud. ~ prizadetost |hliniti|; publ.: ~ prvo violino biti vodilen, odločilen pri kakem dejanju, ravnanju; To ne ~a nobene vloge ni pomembno, je nepomembno; nevtr. igrati (na) kaj ~ (~) klavir, violino; igrati komu kaj ~ poslušalcem vesele poskočnice; ~ v gledališču; ~ na srečo; ~ po notah; ~ za denar, za zabavo; šport. ~ neodločeno; poud.: Ves čas samo ~a |se pretvarja|; ~ na vse ali nič |tako, da se vse dobi ali izgubi|; ~ z odprtimi kartami |javno kazati svoje namene|igráti se -ám se (á ȃ) kaj ~ ~ slepe miši; poud. ~ ~ skrivalnice |ne govoriti, ne ravnati odkrito|; ~ ~ na dvorišču; igrati se z/s kom/čim ~ ~ z avtomobilčki, z žogo; poud.: Dekle se samo ~a s fantom |ni resno zaljubljena vanj|; ~ ~ z zdravjem |imeti lahkomiseln odnos do njega|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
inkógnito2 nač. prisl. (ọ̑) potovati ~ |na skrivaj, ne da bi odkril svojo identiteto|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
ìnoperabílen -lna -o (ȉȋ) zdrav. ~a bula |ki se ne da operirati|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
izbíjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; izbíjanje (í) kaj ~ zagozde; fiz. ~ elektrone iz kovin; izbijati komu/čemu kaj ~ napadalcu orožje iz rok; poud. ~ otroku trmo |dosegati, da preneha biti trmast|; ●~ na dan pojavljati se, kazati se; šport. bližati in ~ pri balinanju
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
izbíti -bíjem dov., nam. izbít/izbìt; izbítje; drugo gl. biti1 (í ȋ) kaj ~ zagozdo, sekiro iz tnala; izbiti komu/čemu kaj ~ nasprotniku nož iz roke; ~ sodu dno; poud.: ~ otroku trmo |doseči, da preneha biti trmast|; ~ si kaj iz spomina |ne misliti več na kaj|; Problem ●je izbil v vsej svoji ostrini se je pojavil, pokazal
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
izdájati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; izdájanje (ȃ) komu koga/kaj ~ podjetnikom uradne skrivnosti; poud.: Vid ga ~a |mu slabi|; Pohištvo ~a dober okus |kaže|; ~ prijatelje; izdajati koga za kakšnega ~ otroka za svojega; izdajati kaj ~ časopis; ~ blago iz skladišča; neobč. izdajati kaj za kaj ~ denar za obleko porabljatiizdájati se -am se (ȃ) poud. za koga/kaj ~a ~ ~ zdravnika |Pravi, da je zdravnik|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
izdáti1 -dám dov., 2. in 3. os. dv. izdásta in izdáta, 2. os. mn. izdáste in izdáte; drugo gl. dati (á) komu koga/kaj ~ sovražniku domovino, tovariše; poud. Noge so ga izdale |so mu odpovedale|; izdati kaj ~ časopis; ~ blago iz skladišča; neobč. izdati kaj za kaj ~ vso plačo za hrano porabitiizdáti se -dám se (á) poud. za koga/kaj Izdal se je za študenta |Rekel je, da je študent|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
izgovoríti -ím dov., nam. izgovôrit in izgovorít/izgovorìt; drugo gl. govoriti (í/ȋ í) kaj ~ ime, samoglasnik; star. Ko je izgovoril, so mu ploskali |prenehal govoriti|; star. izgovoriti koga pred kom ~ hčer pred gosti |opravičiti|; star. izgovoriti komu kaj Oče mu je izgovoril pol posestva |zapisal|izgovoríti se -ím se (í/ȋ í) poud. Prišel je na obisk, da se ~i |se nagovori, izpove|; izgovoriti se na koga/kaj ~ ~ ~ dež; Izgovoril se je, da ne utegneizgovoríti si -ím si (í/ȋ í) kaj ~ ~ hrano in stanovanje |zagotoviti si|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
izključeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; izključevánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ napravo, tok; ~ učence iz šole; poud. Tega ne ~ujem |Menim, da je to mogoče|izključeváti se -újem se (á ȗ) Ti dve možnosti se ~ujeta
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
iznevériti -im dov. iznevérjen -a; iznevérjenje (é ẹ̑) neobč. komu koga ~ sosedu ženo |povzročiti, da je nezvesta|; publ. Propaganda je izneverila → je bila neuspešna, je odpovedalaiznevériti se -im se (ẹ́ ẹ̑) komu/čemu ~ ~ tovarišem
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
iznevérjati -am nedov. -ajóč; -an -ana; iznevérjanje (ẹ́) neobč. komu koga ~ prijatelju nevesto |povzročati, da je nezvesta|iznevérjati se -am se (ẹ́) komu/čemu Dekle se mu ~a
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
izogíb -a m, pojm. (ȋ) redk. ~ vozov izognitev; urad. v ~ posledicam → da bi se izognili posledicam
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
izprašíti -ím dov. izprášil -íla, nam. izprašít/izprašìt; izprašênje; drugo gl. prašiti (í/ȋ í) kaj ~ obleko, preprogo; izprašiti komu kaj poud. ~ sinu lahkomiselnost iz glave |doseči, da preneha biti lahkomiseln|; šalj. ~ otroku hlače, zadnjico |natepsti ga|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
izročíti -ím dov. izrôči -íte; izróčil -íla, -ít, -èn -êna; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) komu/čemu koga/kaj ~ prijatelju denar; ~ tuji državi storilca kaznivega dejanja; izročiti koga/kaj komu/čemu ~ zadevo odvetniku; neobč. ~ neprijetnosti pozabi |povzročiti, da se pozabijo|; publ. ~ poslopje svojemu namenu predati; poud. ~ storilca sodišču |vložiti tožbo proti storilcu|; vznes. ~ truplo zemlji |pokopati ga|izročíti se -ím se (í/ȋ í) neobč. komu/čemu ~ ~ usodi prepustiti se, predati se
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
izšíbati -am dov. -an -ana; izšíbanje (ȋ) koga/kaj ~ tatove; neobč. izšibati komu kaj ~ otroku trmo |doseči, da preneha biti trmast|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
já2 člen. (ȃ) neknj. pog.
1. poudar. vendar: Jurček je pa ~ ena najboljših gob; Pa se menda ~ ne prepirata; O, pa ~
2. navez. A ~, še to moram povedati; ~, hotel sem reči, da sem vesel
3. ~, čakaj malo, da premislim; No ~, bomo pa šli domov
4. Ima knjigo — ~, pa je ni bral |to je res|; Poje, to ~, pa ne v operi
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
já3 soglaš. člen. (á; ȃ) knj. pog.
1. Je to vaš sin? -Ja Da; Potrka in iz sobe se oglasi: ~! naprej
2. ~, tako je bilo; ~ ~, samo potepal bi se
3. vpraš. Saj pojdeš z nami, ~? kajne
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
jávskati -am nedov. -ajóč, -áje; jávskanje (ȃ) poud. ~a, kot da bi ga kdo tepel |javka|; slabš. javskati komu kaj Vsem ~a, da mu nihče ne pomaga |toži, tarna|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
kàk -a -o poljubn. kak. zaim. (ȁ)
1. Fanta bomo dali v ~o šolo; Imate pri hiši ~e grablje; Oblači se kakor ~a princesa |kakor da bi bila|
2. Ali se bo vpisal na ~o fakulteto katero; Tu je nekaj svežih jajc, lahko pa je ~o pokvarjeno katero
3. Fantek je star ~i dve leti |približno|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
kakó1 vpraš. nač. prisl. zaim. (ọ́/ọ̑) ~ to govoriš; ~ je bilo v šoli? -Lepo; ~ vam kaj gre zadnje čase; Videl sem, ~ se je zvrnil na strmini; Čutil je, ~ mu nekaj leze po roki da; poud.: ~ zanimivo |izredno|; ~ se mi ta človek smili |zelo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
kàkšen -šna -o poljubn. kak. zaim. (ȁ)
1. izbrati ~o lepo barvo
2. Fanta bomo dali v ~o šolo katero; Imate s srcem ~e težave |kaj težav|; Imate pri hiši ~a očala katera; Oblači se kakor ~a princesa |kakor da bi bila|
3. Fantek je star ~i dve leti |približno|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
kaljív1 -a -o; bolj ~ (í; ȋ í í) |ki se da kaliti|: ~a kovinakaljívost -i ž, pojm. (í)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
klícati klíčem nedov. kličóč, klicáje; -al -ala in -ála, -an -ana; klícanje in klicánje (í ȋ) koga/kaj ~ prijatelja, psa; Zjutraj ga ~e mama budi, zbuja; v nam. Takoj ga grem klicat; ~ koga jest |da naj gre jest|; Vsi jo ~ejo Mojca |imenujejo|; dov. Kako ga boš klical |imenoval|; vznes. klicati kaj na koga/kaj ~ blagoslov na polje, prekletstvo na sovražnika; poud. klicati po kom/čem ~ ~ starih časih |močno si jih želeti|; Zemlja kar ~e ~ dežju |je zelo izsušena|klícati se klíčem se (í ȋ) pokr. zah. imenovati se: Kako se ~eš
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
kód2 vpraš. prostor. prisl. zaim. poti ali razmeščenosti (ọ́/ọ̑) ~ si šel k nam, da si ves blaten |po kateri poti|; ~ rastejo zvončki |na katerih krajih, mestih|; ~ si hodil, da si ves strgan; Od ~ si se vrnil? -Iz Amerike; °Odkod si doma od kod; °Dokod si jo spremljal do koddo kód smer. prostor. prisl. zv. (ọ́/ọ̑) ~ ~ nameravaš iti; Tu vidiš, ~ ~ je segala vodaod kód smer. prostor. prisl. zv. (ọ́/ọ̑)
1. ~ ~ ste hodili peš; ~ ~ si doma
2. ~ ~ nenadoma taka prijaznost
3. Če je ~ ~ prišel, je prinesel darila
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
kómajda2 zadržk. člen. (ọ̑) poud. Iz tega bo ~ kaj |ne verjamem, da bo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
konceptualízem -zma m, pojm. (í) filoz. |nauk, da splošni pojmi nastajajo z odmišljanjem posebnosti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
krív -a -o tudi krív -a -ó; bolj ~ (ȋ í í; ȋ í ọ̑)
1. ~a črta; neobč. ~a pot nepoštena, napačna; pesn. sreča ~a nesreča
2. čutiti se ~ega; publ. spoznati koga za ~ega odločiti, da je kriv; kriv česa biti ~ smrti, nesreče; kriv za kaj biti ~ ~ tako stanjekrívi -a -o (í) ~a prisegakrívi -ega m, člov. (í) kaznovati ~egapo krívem nač. prisl. zv. (í) ~ ~ obdolžiti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
kupíti in kúpiti -im dov. kúpi -te in -íte; kúpil -íla, kúpit, kúpljen -a; kúpljenje; (kúpit) (í/ȋ/ú ú) kaj ~ avto od znanca; ~ posestvo; poud.: ~ glasove na volitvah |dobiti jih s podkupovanjem|; ~ mačka v žaklju |kupiti stvar, ne da bi jo prej poznal, videl|; poud. kupiti koga Skušali so ~ sodnika |podkupiti|; kupiti komu kaj ~ otroku čokolado; omilj. Pri sosedovih bodo kupili |Soseda bo rodila|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
lagáti lážem tudi lagáti se lážem se nedov. láži (se) -íte (se)/-ite (se), lažóč (se); -àl (se) -ála (se); lagánje; (-àt (se)) (á á) komu/kaj Lagal (se) jim je, da ga ni videl; lagati o kom/čem O njem (se) ~ejo, da je podkupljiv; poud.: ~ (se) o lepih, starih časih |pripovedovati neresnice|; Te številke ~ejo |so neresnične, napačne, varljive|; ~e (se), kot pes teče |zelo|lagáti si lážem si (á á) poud. Slabo kaže, kaj bi si lagali |prikrivali|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
larpurlartízem -zma m, pojm. (í) |nazor, da je vloga umetnosti samo lepotna|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
láskati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; láskanje tudi laskánje (á) neobč. prijati, ugajati: komu Priznanje mu ~a; ~a ji, da jo cenijoláskati se -am se tudi láskati -am (á) neobč. komu ~ ~ dekletu dobrikati se, prilizovati seláskati si -am si (á) ~a ~, da ga ljudje spoštujejo prepričan je, domišlja si
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
lepó2 povdk. (ọ̑) komu ~ mi je (pri srcu); V življenju mu še ni bilo tako ~; To je bilo ~ od njega; ~ je, da si prišel; izpust. ~, da ni zamudil; Jutri bo najbrž ~ |sončno, jasno|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
lógično2 povdk. (ọ́) ~ je, da je on prevzel vodstvo; ~, da ne ve, saj mu ni nihče povedal
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
máček1 -čka m živ. (á) ~ mijavka; poud. kupiti ~a v žaklju |kupiti kaj, ne da bi stvar videl, poznal|; z ~om odtrgati goreči del strehe; star. sidro
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
môlk -a [u̯k] m, pojm. (ȏ) popoln ~; počastiti z enominutnim ~om; publ. kulturni ~ med NOB; poud.: zaviti se v ~ |vztrajno molčati|; ukazati ~ o čem |da se o čem ne govori|; ~ noči |tišina, mir|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
Móna Líza -e -e ž, stvar. i. (ọ̑ ȋ) |slika Leonarda da Vincija|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
ná -te okrnj. glag. (ȃ) kaj ~ knjigo; ~, da boš imel za malico; ~, pij; ~, ~, liska; ~, ~, da boš drugič ubogal
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
nadražíti in nadrážiti -im in nadrážiti -im dov. nadráženje; drugo gl. dražiti2 (í/ȋ/á á; á; á ȃ) koga/kaj ~ vime, da daje več mleka; neobč. Pazi, da ga ne boš nadražil razjezil, razdražil; redk. nadražiti koga zoper koga Nadražili so ga zoper mene naščuvali
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
naftalín -a m, snov. (ȋ) dati vrečko ~a med obleko; poud. potegniti, vzeti koga iz ~a |narediti, da kdo spet nastopa v javnosti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
nasmodíti -ím dov. nasmódil -íla, nam. nasmodít/nasmodìt; nasmojênje; drugo gl. smoditi (í/ȋ í) kaj ~ poleno; poud. nasmoditi koga ~ otroka |natepsti, pretepsti|; Nasmodil jo je, da bo gotovo prišel |nalagal|nasmodíti se -ím se (í/ȋ í) poud. Spoznal je, da se je nasmodil |se prevaral, se zmotil|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
nèlepó2 povdk. (ȅọ̑) omilj. ~ je, da mu nihče ne pomaga |grdo je|; ~ je bilo, da ji nisi povedal
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
nèpoklícano nač. prisl. (ȅȋ) poud. ~ poučevati |neprimerno, ne da bi bil usposobljen|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
neték -a m, člov. (ẹ̑) nardp. |bitje, ki povzroča, da človeku jed ne tekne|; star. nenasitnež, požrešnež
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
nèukrotljívec -vca m z -em člov. (ȅȋ) poud. |kdor se ne da ukrotiti, umiriti|nèukrotljívka -e ž, člov. (ȅȋ) poud.nèukrotljívčev -a -o (ȅȋ) poud.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
neúmen -mna -o; -ejši -a -e (ú; ú ȗ ú; ú) ~ človek; ~ odgovor; poud.: ~a navada |neprimerna, neustrezna|; ~o vreme |zelo spremenljivo, nestalno|; nevtr. Ni ~, le uči se premalo; poud.: ~ si, če tega ne izkoristiš |Izkoristi to|; Nisem ~, da bi šel |Gotovo ne bom šel|; Ali si ~, da tako kričiš |duševno bolan, duševno nerazvit|; poud. neumen od česa ves ~ ~ veselja |zelo razburjen|; knj. pog., poud. neumen na koga/kaj biti ~ ~ avtomobile |zelo jih imeti rad|; neumen za kaj preveč ~ ~ šolo; poud. ne biti ~ ~ krajo |znati spretno krasti|neúmni -ega m, člov. (ú) dejanja ~ihneúmna -e ž, rod. mn. -ih (ú) poud. govoriti same ~e |neumne besede|po neúmnem vzročn. prisl. zv. (ú) poud. ~ ~ zapraviti ugled |brez pravega vzroka|neúmnost -i ž, pojm. (ú)
1. ~ odločitve; števn., poud. poslušati ~i |neumne, nespametne stvari|
2. poud.: ~, tega ni bilo |izraža podkrepitev|; storiti kaj iz ~i, po ~i |nepremišljeno|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
nós -ú in nós -a m, prva oblika dalje -u -- -u -om; -ôva -ôv; -ôvi -ôv (ọ̑ ȗ) Kri mu teče iz ~u; obrisati si ~ |usekniti se|; poud.: Pes ima dober ~ |voh|; odrgnine na ~u avta |na sprednjem delu|; ladijski ~ |kljun, premec|; lonec z ~om |z dulcem|; vihati ~ nad čim |izražati nezadovoljstvo, nesoglašanje|; v vsako reč vtakniti svoj ~ |se vmešati|; odločiti se na vrat na ~ |nepričakovano, na hitro|; vleči koga za ~ |varati ga|; oditi z dolgim ~om |osramočen; ne da bi kaj dosegel|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
nújno2 povdk. (ú/ȗ) ~ je, da odidejo; Ni ~, da je vse slabo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
obráti obêrem dov., nam. obràt; drugo gl. brati (á é) kaj ~ češnje; poud. ~ vse gostilne |obhoditi|; poud. obrati koga ~ prijatelja pri kartanju |povzročiti, da izgubi veliko denarja|; ~ sosedo do kosti |zelo jo obrekovati|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
obstájati -am nedov. -ajóč; obstájanje (á; ȃ) Društvo ~a že več let; Še ~a možnost, da se rešimo |je mogoče|; ~a nevarnost poplav |grozijo nam poplave|; ~a upanje, da se rešimo |upamo|; redk. Brez hrane ne bi mogli ~ živeti, shajati; obstajati za koga poud. Ta glasba zanj ne ~a |je ne prizna, ne pozna|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
obstáti3 -stojím nedov.; drugo gl. stati2 (á í) neobč. ~i veliko zvezd je, obstaja; publ.: ~i nevarnost, da pride do nesreče → nevarno je; ~i sum, da je to storil on → sumijo; obstati iz česa Priprava ~i ~ več delov sestoji
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
odložíti -ím dov. odlôži -íte; odlóžil -íla, -ít/-ìt; -èn -êna; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga/kaj ~ knjige na polico; ~ obisk; biol. ~ jajčece; poud. ~ potnike pred gostilno |ustaviti jim, da izstopijo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
operabílen -lna -o (ȋ) zdrav. |ki se da operirati|: ~a bulaoperabílnost -i ž, pojm. (ȋ) zdrav.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
optimalizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; optimalizíranje (ȋ) |narediti, da je kaj najbolj ugodno, najboljše|: kaj Računalnik ~a obliko izdelka; ~ posege v okolje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
optimizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; optimizíranje (ȋ) |narediti, da je kaj najbolj ugodno, najboljše|: ~ dele strojev; Programer ~a kodo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
orópati -am dov. -an -ana; orópanje (ọ̑) ~ trgovino izropati; oropati koga česa ~ koga denarja; poud. ~ otroka ljubezni |povzročiti, da je nima|; poud. oropati koga za kaj ~ mlade za iluzije |prikrajšati|; oropati komu koga/kaj ~ bogatašu hišo izropati; poud. Smrt mu je oropala očeta |Oče mu je umrl|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
oskúbsti oskúbem dov., nam. oskúbst/oskùbst; oskúbenje; drugo gl. skubsti (ú) koga/kaj ~ gos; poud. ~ soigralce pri kartah |povzročiti, da izgubijo veliko denarja|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
osušíti -ím dov. osúšil -íla, nam. osušít/osušìt; osušênje; drugo gl. sušiti (í/ȋ í) komu kaj ~ otroku lase; osušiti koga/kaj ~ perilo; ~ barje; osušiti kaj z/s čim ~ obraz z brisačo; poud. osušiti koga za kaj ~ očeta za denar |povzročiti, da porabi veliko denarja|osušíti se -ím se (í/ȋ í) Studenec se je osušil; poud. ~ ~ z nakupom |porabiti veliko denarja za nakup|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
osvéstiti -im dov. osvéščen -a; osvéščenje (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) koga ~ ponesrečenca → zbuditi ga iz nezavesti; idejno ~ koga → ozavestiti; osvestiti koga česa ~ prestopnika krivde → narediti, da se zave krivdeosvéstiti se -im se (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) česa ~ ~ svoje krivde → zavedeti se; Ponesrečenec se je osvestil → se zavedel, se zbudil iz nezavesti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
osvéščati -am nedov. -an -ana; osvéščanje (ẹ́) koga ~ utopljenca → zbujati ga iz nezavesti; kulturno ~ → ozaveščati; osveščati koga česa ~ mladino dolžnosti → delati, da se zave dolžnostiosvéščati se -am se (ẹ́) česa ~ ~ krivde → zavedati se; Ponesrečenec se že ~a → se začenja zavedati, se zbujati iz nezavesti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
ožéti ožmèm tudi ožéti ožámem dov. ožétje; drugo gl. žeti2 (ẹ́ ȅ; ẹ́ á) koga/kaj ~ gobo; poud. do kraja ~ delavce |izrabiti, izkoristiti|; poud. ožeti koga za kaj ~ kupca za veliko vsoto |povzročiti, da porabi veliko vsoto|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
pasatízem -zma m, pojm. (í) |umetniški nazor, da je za prihodnji razvoj pomembna tudi preteklost|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
podírati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; podíranje (í ȋ; ȋ) koga/kaj ~ hišo; podirati komu kaj poud. ~ otroku srečo |povzročati, da ni srečen|podírati se -am se (í ȋ; ȋ) Hiša se že ~a
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
pofántiti -im dov. -en -ena; pofántenje (á ȃ) poud. koga Čisto so jo pofantili |povzročili, da je prevzela navade fantov|pofántiti se -im se (á ȃ) poud.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
pomehkúžiti -im dov. -en -ena; pomehkúževanje (ú ȗ) poud. |povzročiti, da kdo ni sposoben prenašati naporov, neprijetnosti|: koga Udobje jih je pomehkužilopomehkúžiti se -im se (ú ȗ) poud. Njegov organizem se je pomehkužil
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
poneúmiti -im dov. poneúmljen -a; poneúmljenje (ú ȗ) poud. |povzročiti, da postane kdo neumen, omejen|: koga Uspeh ga je poneumilponeúmiti se -im se (ú ȗ) poud. ~ ~ ob gledanju televizije
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
poneúmljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; poneúmljanje (ú) poud. |povzročati, da postane kdo neumen, omejen|: koga ~ bralceponeúmljati se -am se (ú) poud. ~ ~ ob gledanju televizije
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
ponoríti -ím dov. ponóril -íla, nam. ponorít/ponorìt; drugo gl. noriti (í/ȋ í) poud. |narediti, povzročiti, da kdo nespametno, nerazsodno ravna|: koga Pijača ~i človeka
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
porábniški -a -o (ȃ) večja ~a središča; poud. ~a miselnost |miselnost, da je treba v veliki meri uživati, porabljati materialne dobrine|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
potém2 in potèm navez. člen. (ẹ̑; ȅ) Vse je drago, kako naj ~ človek kaj privarčuje |torej, glede na to|; V sobi visi bratova slika, ~ še očetova in materina |poleg tega|; Kupcev je malo. Potem bo izkupiček slab |torej|; Še dva sta prišla, ~ nas je že dvajset |tako da|; Če je to res, ~ bo hudo; Plačaj, ~ te ne bodo tožili |če boš plačal|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
požénščiti -im dov. -en -ena; požénščenje (ẹ́ ẹ̑) poud. koga |povzročiti, da v preveliki meri dobi za ženske značilne lastnosti|požénščiti se -im se (ẹ́ ẹ̑) poud. ~ ~ v oblačenju
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
práviti -im dvovid. právljen -a (á ȃ) kaj ~ novice; Kaj ~iš? Nisem dobro razumel; poud. Časopis ~i, da vode upadajo |v časopisu piše|; praviti komu/čemu kaj ~ prijateljem šale; Po domače mu ~ijo Stoparjev; poud.: Vse boš dobil nazaj, ti ~im |izraža trdno prepričanost|; ~im vam, dobro premislite |izraža opozorilo|práviti se -i se (á ȃ) poud.: Jutri se ~i nikoli |to pomeni|; On že ve, kaj se ~i lakota |je|; Nič ni vzel s seboj, se ~i, da bo kmalu nazaj |to pomeni|; Kaj se to ~i, take besede |izraža zavrnitev, odklonitev|; nevtr. Pri hiši se ~i pri Stoparju
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
prêj ko prêj čas. prisl. zv. (ȇ ȇ) poud. |kar se da hitro|: Uredite zadevo ~ ~ ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
premetávati -am nedov. -ajóč; -an -ana; premetávanje (ȃ) kaj ~ gramoz; Vihar ~a ladjo; premetavati koga poud. Življenje ga neusmiljeno ~a |povzroča, da prehaja iz skrajnosti v skrajnost|; brezos. Premetavalo jih je po vozupremetávati se -am se (ȃ) ~ ~ po postelji
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
priganjálec -lca [u̯c] m s -em člov. (ȃ) slabš. |kdor zahteva, da kdo hitreje dela|priganjálka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ) slabš.priganjálčev -a -o [u̯č] (ȃ) slabš.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
prijéti prímem dov. -i -ite; -él -éla, -ét/-èt, -ét -éta; prijétje; (-ét/-èt) (ẹ́ í) koga/kaj ~ dekle okoli pasu; ~ zločinca; knj. pog. Kaj te je prijelo Zakaj tako ravnaš; prijeti koga za kaj ~ očeta za roko; poud. ~ koga za besedo |zahtevati, da obljubo izpolni|; prijeti za kaj ~ ~ kljuko; poud.: ~ ~ orožje, puško |začeti se bojevati|; ~ ~ pero |začeti pisateljevati, pisati|; zdrav. žarg. Injekcija je prijela začela učinkovati; Postrv je prijela |vzela vabo|prijéti se prímem se (ẹ́ í) koga/česa za kaj ~ ~ matere za krilo; poud. ~ ~ kakega dela |začeti delati|; omilj. Njega se rado kaj ~e |krade|; Drevo se je prijelo |presajeno začelo rasti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
prikováti -kújem dov., nam. prikovàt; prikovánje; drugo gl. kovati (á ú) koga/kaj k/h čemu ~ ujetnika k steni; prikovati koga/kaj na kaj ~ sužnja na galejo; poud. Bolezen ga je prikovala na posteljo |povzročila, da je moral ležati|; ~ verigo na obroč
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
pripráviti -im dov. priprávljen -a (á ȃ) koga/kaj za koga/kaj ~ mizo za kosilo; ~ nagrade za tekmovalce; ~ večerjo za otroke; ~ načrt; pripraviti koga/kaj do česa ~ krivca do priznanja; ~ otroka v zadrego spraviti; pripraviti koga/kaj na kaj ~ otroke na vstop v šolo; poud. pripraviti koga/kaj ob kaj ~ upnike ob denar |povzročiti, da nimajo več denarja|; pripraviti komu/čemu kaj ~ družini kosilopripráviti se -im se (á ȃ) k/h čemu težko se pripraviti k delu; pripraviti se na kaj ~ ~ ~ najhujše; pripraviti se za kaj ~ ~ ~ boj
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
pristúditi -im dov. -en -ena; pristúdenje (ú ȗ) poud. komu kaj ~ otroku jed |povzročiti, da je ne mara|pristúditi se -im se (ú ȗ) poud. komu Družba se mu je pristudila |postala neprijetna, zoprna|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
privabíti in privábiti -im dov. privábljenje; drugo gl. vabiti (í/ȋ/á á) koga/kaj ~ kupce; ~ miš v past; poud. privabiti komu kaj ~ gledalcem solze v oči |doseči, da jokajo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
privábljati -am nedov. -ajóč; -an -ana; privábljanje (á) koga/kaj ~ gledalce; ~ ribe z lučjo; poud. privabljati komu kaj ~ poslušalcem smeh |dosegati, da se smejejo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
proglasíti -ím dov. proglásil -íla, nam. proglasít/proglasìt, proglašèn -êna; drugo gl. glasiti se1 (í; ȋ í) → razglasiti; proglasiti za kakšnega ~ ~ krivega → odločiti, da je kriv
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
prostituírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; prostituíranje (ȋ) |delati, da ima kdo spolne odnose za plačilo|: koga ~ revna dekletaprostituírati se -am se (ȋ) |imeti spolne odnose za plačilo|: ~ ~ zaradi socialnih razmer; poud. umetnik se je prostituiral |odpovedoval načelom zaradi materialnih koristi|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
pŕvič zapored. prisl. (ȓ) ~ je vozil slabo, drugič zelo dobro; Licitator: Kdo da več — ~, drugič, tretjič; ~ iti kam, delati kaj; poud. ~ in zadnjič ti bom rekel |samo enkrat|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
razblestéti -ím dov. razblestèn -êna; razblestênje; drugo gl. blesteti (ẹ́ í) neobč. kaj Luna je razblestela morsko gladino |povzročila, da se lesketa, blešči|razblestéti se -ím se (ẹ́ í) neobč. |postati bleščeč|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
razbleščáti -ím dov. razbleščán -a; razbleščánje; drugo gl. bleščati (á í) neobč. kaj Sonce je razbleščalo kapljice rose |povzročilo, da se lesketajo, bleščijo|razbleščáti se -ím se (á í) neobč. |postati bleščeč|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
razdiráč -a m z -em člov. (á) ~ stroja; poud. ~ prijateljstva |kdor povzroči, da prijateljstvo preneha obstajati|razdiráčka -e ž, člov. (ȃ)razdiráčev -a -o (á)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
razdírati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; razdíranje (í ȋ; í ȋ) kaj ~ mravljišče; ~ puško; knj. pog. ~ krilo parati; poud.: ~ neumnosti |pripovedovati|; ~ pogodbe |razveljavljati|; ~ prijateljstvo |delati, da preneha obstajati|razdírati jih -am jih (í ȋ; í ȋ) knj. pog., poud. |pripovedovati šale, zganjati burke|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
razdivjáti -ám dov. razdivjánje; drugo gl. divjati (á ȃ) koga/kaj ~ otroke; poud. ~ sovraštvo v kom |povzročiti, da se pojavi v veliki meri|razdivjáti se -ám se (á ȃ) Fantje so se razdivjali; poud. Nevihta se ~a |doseže visoko stopnjo|; razdivjati se nad kom/čim ~ ~ ~ otroki
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
razdréti -drèm in razdréti -dêrem dov., 3. os. mn., neobč. razderó, -ì -íte in -i -íte; razdŕl -a, -èt/-ét, razdŕt -a; razdŕtje; (-èt/-ét) (ẹ́ ȅ; ẹ́ é) kaj ~ kosilnico; knj. pog. ~ krilo sparati; poud.: ~ pogodbo |razveljaviti|; ~ prijateljstvo |narediti, da preneha obstajati|; ~ šalo |povedati jo|razdréti se -drèm se in razdréti se -dêrem se (ẹ́ ȅ; ẹ́ é) poud. Napovedana poroka se je razdrla |se ni uresničila|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
razgrévati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; razgrévanje (ẹ́) koga/kaj Hitra hoja jih ~a; ~ peč; poud. ~ strasti |povzročati, da se pojavljajo v veliki meri|razgrévati se -am se (ẹ́) Skale se ~ajo; poud. ~ ~ zaradi krivic |razburjati, jeziti se|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
raziskríti -ím dov. razískril -íla, nam. raziskrít/raziskrìt, raziskrèn -êna; raziskrênje; drugo gl. iskriti se (í/ȋ í) poud. |povzročiti, da se kaj iskri|: kaj ~ kremenraziskríti se -ím se (í/ȋ í) poud. Ponoči se je morje raziskrilo |je fluoresciralo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
razljúditi -im dov. -en -ena; razljúdenje (ú ȗ) neobč. |narediti, da kaj ni več poseljeno|: kaj Vojna je razljudila deželo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
razljudováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; razljudovánje; (-àt) (á ȗ) neobč. |delati, da kaj ni več poseljeno|: kaj Vojna ~uje dežele
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
raztopíti -ím dov. raztópil -íla, nam. raztopít/raztopìt; raztopljênje; drugo gl. topiti1 (í/ȋ í) kaj ~ sol v vodi; poud. Sonce je raztopilo meglo |povzročilo, da je izginila|raztopíti se -ím se (í/ȋ í) Smola se na vročini ~i; poud. raztopiti se od česa ~ ~ ~ veselja |biti zelo vesel|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
razvihráti -ám dov. razvihránje; drugo gl. vihrati (á ȃ) poud. |povzročiti, da se kaj pojavi v visoki stopnji|: koga/kaj ~ boj; ~ plesalce v plesrazvihráti se -ám se (á ȃ) poud. Neurje se je razvihralo |se je silovito pojavilo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
rés1 povdk. (ẹ̑) Ne more verjeti, da je ~; To ni ~; poud. Kar je ~, je ~ |popolnoma resnično|; ~, da ga boli, a ne hudo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
rôka -e tudi rôka -é ž, prva oblika rod. mn. rók; druga oblika dalje -i -ó -i -ó; -é rók -áma -é -àh -áma; -é rók -àm -é -àh -ámi; tož. ed. in mn. v predl. zv. tudi róko róke (ó; ó ẹ́; ó ẹ̑)
1. zlomiti si ~o, obe ~i; seči komu v ~o; držati se za ~e; podajati si kaj iz rok v ~e; leva ~; mišičaste ~e; umetna ~ |proteza|; ~ opice; ~ v komolcu; peljati dekle pod ~o |spremljati, voditi jo|; poud.: braniti se z golimi ~ami |brez pripomočkov|; Ná ~o, da bom držal besedo |obljubljam|; ptt v ~e xy |označba na pošiljki|
2. delati čevlje na ~o; žeti na ~e; knj. pog.: imeti blago iz druge ~e od preprodajalca, od prvega uporabnika; Trgovina je precej od rok oddaljena, daleč; Novica je iz prve ~e iz neposrednega vira; biti si na ~e, na ~o pomagati drug drugemu, biti v prijateljskih odnosih; kupiti pod ~o nezakonito, skrivaj; narediti kaj z levo ~o z lahkoto, površno; publ. politika močne ~e; olepš. položiti ~o nase |narediti samomor|; poud.: dati knjigo, vajeti iz rok |nehati brati, opravljati vodilno funkcijo|; Denar mu gre nerad iz rok |Skop je|; Delo mu gre od rok |Hitro dela|; držati, imeti ~o nad kom |biti njegov zaščitnik, varovati ga|; dvigniti ~o proti komu, nad koga |udariti, pretepsti ga|; Ta pa ima ~o |je spreten|; delati na svojo ~o |brez soglasja, vednosti drugih|; narediti na hitro ~o |na hitro|; gledati komu pod ~e |nadzorovati ga|; dati komu posestvo v ~e |prepustiti mu ga v upravljanje|; vzeti koga v ~e |ostro opomniti, ošteti ga|; vzeti pletenje v ~e |začeti plesti|; vzeti usodo v svoje ~e |odločati sam|; (Za)prosil je za njeno ~o |Zasnubil jo je|; na ~ah nositi koga |razvajati|; biti, imeti kaj pri ~i |blizu|; Posestvo je v drugih, tujih ~ah |v tuji lasti|; njegova desna ~ |najožji sodelavec|; ~ oblasti, pravice |oblast, pravica|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
sám2 -a -o zaim. samosti (ȃ á á)
1. Vsi so odšli, spet sem ~; pustiti otroka ~ega; Nesreča ne pride nikoli ~a; ~o se nič ne naredi
2. Otrok že ~ hodi; opraviti vse delo ~; ~ veš, kako je
3. Lasje se ji ~i kodrajo |ne da bi jih kdo kodral|sám -ega m, člov. (ȃ á) ~ ni pil, zato ni maral pijancev; Pomagali so, čeprav tudi ~i nimajo dovolj hrane; ~emu ali ~ sebi naj pripiše, če bo kaj narobe; škoditi ~emu sebi; hvaliti ~ega ali ~ sebe; zmaga nad ~im sebojsáma -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) Bila je nezadovoljna s ~o seboj; Je ~ svoja in ravna, kakor hoče samostojna, neodvisnasámo -ega s, pojm. (á) Hiša stoji na ~em; na ~em govoriti z dekletomsámost -i ž, pojm. (á)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
sanforizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; sanforizíranje (ȋ) tekst. |obdelovati tkanino, da se pri uporabi ne skrči, raztegne|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
sédem2 sêdmih [də] glav. štev. (ẹ́ é) imeti ~ otrok; eno od ~ih čudes sveta; izobr. ~ modrih |grški misleci in državniki pred Sokratom|; poud. prebiti ~ suhih let |obdobje revščine, pomanjkanja|; Čez ~ let vse prav pride |Vsaka stvar se da kdaj s pridom uporabiti|sédem sêdmih [də] m, ž, s mn., člov. (ẹ́ é) Branila sta se sama proti ~im; nečlov. priti ob ~ih zvečer |ob 19. uri; ob 19h; ob 19.00|; Prodali so precej telet, doma so jih obdržali ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
sekularizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; sekularizíranje (ȋ) |narediti, da je kaj posvetno, državno|: kaj ~ cerkveno posest; ~ šolstvo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
skúbsti skúbem nedov. -i -ite, -èč -éča; skúbel -bla, skúbst, skúben -a; skúbenje; (skúbst/skùbst) (ú) koga/kaj ~ kokoš; poud. ~ znanca pri kartah |povzročati, da porablja veliko denarja|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
sledíti -ím nedov. slédi -íte in slêdi -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, -èn -êna; sledênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) komu/čemu ~ divjadi; ~ materi za petami; Poročilu je sledila razprava; ~ pouku; publ.: ~ modi oblačiti se po modi; ~ ukazu ubogati, izpolniti ukaz; ~ zgledu ravnati se po zgledu, posnemati zgled; slediti koga/kaj ~ dekle s pogledom; Lovec ~i divjo svinjo; publ. slediti iz česa Kaj ~i ~ tega se vidi, je razvidno, se da sklepati; star. slediti za čim ~ ~ zlatom iskati ga; Nadaljevanje ~i; publ. Uspeh je hitro sledil je bil hitro viden, opazen; urad. Besedilo se dopolni, kot ~isledíti se -ím se (í/ȋ í) star. Razvaline gradu se še ~ijo so še vidne, opazne
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
slékati -am nedov. -ajóč, -áje; slékanje (ẹ̑) jezikosl. |izgovarjati s, z in š, ž tako, da ni razlike med njimi|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
slép -a -o; bolj ~ (ẹ̑ ẹ́ ẹ́) ~ človek; poud.: ~ privrženec stranke |nekritičen, nesamostojen|; ~o delovanje |nenačrtno, naključno|; ~o posnemanje |popolnoma nekritično|; ~o zaupanje |brez premisleka|; nevtr.: ~ na eno oko; biti ~ od rojstva; poud. slep od česa biti ~ ~ jeze |nesposoben razsodno misliti, presojati|; biti ~ ~ ljubezni |nekritičen do ljubljene osebe|; slep za koga/kaj biti ~ ~ barve; poud. biti ~ ~ težave drugih |ne jih opaziti|slépi -a -o (ẹ́) ~ tir; poud. najti izhod iz ~e ulice |iz neprijetnega, zapletenega položaja|slépi -ega m, člov. (ẹ́) dom ~ihna slépo nač. prisl. zv. (ẹ́/ẹ̑) ~ ~ streljati |ne da bi (po)meril|slepóst -i tudi slépost -i ž, pojm. (ọ̑; ẹ́)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
splòh1 nač. prisl. (ȍ)
1. To so ~ znane stvari splošno; biti navdušen za poezijo in za umetnost ~
2. knj. pog. Rekel ji je, da je neumna gos, koza in ~; Zahvaljujemo se vam za požrtvovalnost, razumevanje in ~
3. poud. ~ jim delamo krivico, ker jim ne verjamemo; tudi v vezniški rabi Kar naprej se boji, ~ si samo domišlja, da ga zasledujejo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
spoznáti -ám dov., star. spoznávši; spoznánje; drugo gl. znati (á ȃ) koga/kaj ~ nove goste; ~ delovanje stroja; ~ prijatelja po glasu; publ. ~ koga za krivega odločiti, da je kriv; publ. spoznati koga/kaj z/s kom/čim ~ predsednika s tajnico → seznaniti; ~ urednika s predpisi → seznanitispoznáti se -ám se (á ȃ) publ. z/s kom/čim → seznaniti se; nedov. spoznati se na kaj ~ ~ ~ glasbo; dvovid. V mestu se slabo ~a
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
správiti -im dov. správljen -a; správljenje (á ȃ) koga/kaj ~ listine na varno; ~ obtoženca iz zapora; ~ tehtnico iz ravnotežja; omilj. ~ koga s sveta |povzročiti njegovo smrt, umoriti ga|; ~ koga k zavesti; knj. pog. ~ k sebi zdramiti, strezniti; šalj. ~ zločinca na hladno |aretirati ga, zapreti ga|; ~ otroke spat; žarg. ~ skupaj izpit (s težavo) opraviti, narediti; poud. spraviti koga ob kaj ~ mater ob denar |povzročiti, da ga nima več|; knj. pog. ~ starše ob živce; spraviti koga z/s kom ~ pretepača z nasprotnikom; ~ sprte sosedespráviti se -im se (á ȃ) ~ ~ pokonci; knj. pog. ~ ~ spat iti, oditi; spraviti se k/h čemu ~ ~ k delu; poud. spraviti se na koga/kaj ~ ~ ~ delo |začeti delati|; Trije so se spravili nanj |so ga napadli|; poud. spraviti se nad koga/kaj ~ ~ ~ politika v časopisih |kritizirati ga|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
sréča2 povdk. (ẹ́) Prava ~ je, da se je vse dobro končalo; Sama ~ (je), da je tako
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
Stendhál -a [da] m, oseb. i. (ȃ) |francoski pisatelj|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
stêpsti stêpem dov.; drugo gl. tepsti (é) kaj ~ beljake, smetano; ~ prah z obleke; ~ preprogo iztepsti; redk. stepsti koga pretepstistêpsti se stêpem se (é) Fantje so se stepli; poud. stepsti se za koga/kaj Otroci so se stepli za igračo; Za takega delavca bi se vsi stepli |prizadevali, da bi ga dobili|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
storjêno povdk. (é) poud. Sklenili so, da odidejo. Rečeno — storjeno |Brez odlašanja so sklep uresničili|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
stráh1 -ú tudi stráh -a m, prva oblika dalje -u -- -u -om; -ôva -ôv; -ôvi -ôv pojm. (ȃ ȗ; ȃ) ~ obide, prešine, prevzame koga; vzbujati otroku ~; tresti se od ~u; ~ za koga |skrb, da se komu zgodi kaj hudega|; delati kaj brez ~u, s ~om; narediti kaj iz ~u pred kaznijo; biti v ~u za kaj |bati se kaj izgubiti, priti ob kaj|; neknj. pog. imeti ~ pred očetom, pred temo bati se očeta, teme; star. biti v ~u komu biti komu iz strahu pokoren, poslušen; števn. znebiti se ~ov; poud. povsod videti same ~ove |vse imeti za nevarno, težko|; nardp. polnočni ~ovi; poud. ~ in groza, kakšen pa si |izraža mučnost, težavnost stanja|; strah pred kom/čim čutiti ~ ~ razburkanim morjem
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
strmogláviti -im dov. strmoglávljen -a; strmoglávljenje (á ȃ) Letalo je strmoglavilo; poud. strmoglaviti koga/kaj ~ tekmeca z mostu |pahniti, poriniti|; ~ vlado |povzročiti, da preneha delovati|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
strmoglávljati -am nedov. -ajóč; -an -ana; strmoglávljanje (á) Letalo ~a; poud. strmoglavljati koga/kaj ~ vladarje |povzročati, da prenehajo vladati|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
šklôpniti -em dov. šklôpnjenje (ó ȏ) poud. Zapah ~e |da kratek, odsekan glas|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
tajíti -ím nedov. táji -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, -èn -êna; tajênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga/kaj ~ krajo; ~ napake; ~ sina; poud. Ni mogoče ~, da je sposoben |je sposoben|; tajiti komu kaj ~ ljudem svoje napake prikrivati; Tajil jim je, da je pohajkovaltajíti se -ím se (í/ȋ í) neobč. pred kom/čim ~ ~ ~ ljudmi skrivati se
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
takó2 kaz. mer. prisl. zaim. (ọ̑) ~ rada imam tega otroka |zelo|; Žal mu je, da se ~ brez veselja moži |skoraj|; ~ grdo govori, da ga ni mogoče poslušati |zelo|; ~ tiho je tukaj |izredno|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
tákšen -šna -o kaz. kak. zaim. bližnjega (á) tak 1: Poglejte, ~a sem bila kot študentka; Šolarji so v tem razredu zelo pridni, ~i so redko kateri; ~ega reveža ni daleč naokoli |tolikšnega|; poud.: ~ človek, da mu ni para |dober|; V stanovanju imajo ~ nered, da bog pomagaj |velik|tákšen -ega m, člov. (á) tak: ~ me že ne bo imel za norcatákšna -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) taka: Zadnjič je prišla k njemu neka ~, saj veste; nečlov., poud. ~ih ji bom napela |izrekla hude besede|tákšno -ega s, pojm. (á) táko: poud. Nič ~ega se ni zgodilotákšnost -i ž, pojm. (á)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
temà -è in tèma -e [tə] ž, pojm., rod. mn. tèm (ȁ ȅ; ə̀) ~ se dela, je nastala; sedeti v ~i; poud.: trd(n)a ~ |popolna|; ~ obupa |brezizhodno občutje|; ~ se mu dela pred očmi |Ima občutek, da nič ne vidi|; To vprašanje je še zavito v ~o |je nepoznano, neraziskano|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
têpsti têpem nedov. -i -íte, -óč; tépel têpla, tèpst/têpst, tepèn -êna; tepênje; (tèpst/têpst) (é) koga/kaj ~ otroka, žival; poud. ~ejo ga nadloge |prizadevajo|; tepsti koga/kaj po čem ~ fanta po hrbtu; poud. Torba ga ~e ~ nogah |ga udarja|têpsti se têpem se (é) Fantje se ~ejo; poud.: Te barve se ~ejo |se ne skladajo|; ~ ~ na fronti |biti se, bojevati se|; poud. tepsti se za koga/kaj Za tega delavca se kar ~ejo |si zelo prizadevajo, da bi ga dobili|; ~ ~ ~ pravico |bojevati se|; tepsti se z/s kom/čim ~ ~ s sosedom; poud. To se ~e z razumom |je v neskladju|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
ter [poudarjeno têr] vez.
1. vezal., pri menjavanju z in prinesti narezek in vino ~ kozarce; Knjižnica je odprta vsak dan od 7. do 19. ure ~ ob sobotah od 8. do 12. ure; Prestopal se je in pokašljeval ~ si na vse načine prizadeval, da bi ga opazila
2. vezal., namesto in Izhaja več knjižnih zbirk ~ časopisov; Vstopila je, se obrnila h gostitelju ~ mu čestitala; Vstal je ~ se umil, obril in oblekel
3. protiv. Posodil mu je denar, ~ ga ni vprašal, za kaj ga bo rabil vendar
4. posled. Dovolj si pameten, ~ sam veš, da se moraš paziti zato
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
tí têbe m, ž, s, os. zaim. za 2. os. têbi -e -i -ój in tábo; vídva ž védve pokr. tudi vídve védve tudi vídve, váju, váma, váju, váju tudi váma, váma; ví vé vé, vàs, vàm, vàs, vàs, vámi naslonske oblike za rod., daj. in tož. te, ti, te; vaju, vama, vaju; vas, vam, vas navezna oblika za tož. ed. -te, star. té, npr. záte, váte, star. za té, v té (ȋ é)
1. im. oblike se rabijo:
a) če so poudarjene To si rekel ~; ~, ne Janez; tudi ~;
b) če so v protistavi Tone gre na levo, ~ na desno;
c) v prir. zv. Tone in ~;
č) v podr. zv. ~ sam; vedve dekleti; vi stari;
d) prakt.sp. tudi nepoudarjeno ~ res ne veš, kaj je otroku, da kar naprej joka; poud. Le povej ~ meni, če bi še kaj rada;
e) v ogovoru Lepo te/Te, vas/Vas pozdravljam
2. naglašene oblike za rod., daj. in tož. se rabijo:
a) če so poudarjene Tudi vaju je povabila; Prav tebe se bom bala; Vaju dveh se bom bala |se ne bojim|;
b) če so v protistavi Tebe se ne boji, očeta pa precej;
c) v prir. zvezi pri tebi in Janezu;
č) v podr. zv. Tebe samo je bilo strah; k vama dekletoma; vas fante; tudi vama;
d) v predložni rabi k vam; od vaju;
e) pri poudarjanju Jaz tebi povem, da to ni res;
f) nasproti nepoudarjenemu Povem ~; sicer se rabijo naslonske oblike Povem ti, vama, vam, kakor je bilo; Boji se te, vaju, vas; Rad te, vaju, vas imam
3. mest. in or. se rabita brez omejitevbíti na tí povdk. zv. (í ȋ) knj. pog. z/s kom ~ ~ ~ s predstojnikom tikati se
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
tolikéro -ih tudi tolikéro -- kaz. vrst. količ. zaim. (ẹ̑) ~im ljudem je pomagal — delavcem, kmetom, nameščencem —, da je res imel dober občutek
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
tóliko3 -- tudi tóliko -ih kaz. količ. štev. zaim. °tolíko (ọ́; ọ̑) V vaši nalogi je ~ napak, da jih skoraj ni mogoče prešteti; ~ ljudem je pomagal, sam je na starost od vseh pozabljen; Ob ~ skrbeh bi se tudi tebi rado zmešalo; ~ih gostov nismo pričakovali tolikotóliko -ih m, ž, s mn. (ọ́; ọ̑) ~im je stregla v bolezni, pa se ji je slabo vračalo; ~im je pomagal, da je obubožal
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
totalizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; totalizíranje (ȋ) kaj ~ oblast |narediti, da zajame, obseže vsa področja|; Shema ne ~a pojava |zajame, obseže vseh vidikov pojava|totalizírati se -am se (ȋ) Vojna se ~a |se spreminja v totalno vojno|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
tôžba -e ž (ó) zavrnitev ~e na sodišču; ~ za zemljo; ~e ranjencev |glasovi|; pojm. prenašati bolečine brez ~e |ne da bi tožil|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
tréba povdk. (ẹ́) Hišo je ~ obnoviti; poud. Meni ni ~ tega praviti |Stvar že poznam|; Če bo ~, vas bomo poklicali; postreči gostom, kot je ~; treba komu Ni mu ~ plačevati davkov; poud. Prav ~ ti je bilo iti v gostilno |Ni bilo dobro, prav, da si šel|; treba komu koga/česa Povej, česa mu je najbolj ~; To zimo mu ni ~ novih čevljev; treba koga/česa Suša je, dežja je ~; Nikamor ne hodi, doma te je najbolj ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
tréskniti -e dov. trésknjen -a (ẹ́ ẹ̑) Med nevihto je večkrat tresknilo; os., poud. Granata ~e |da močen, rezek glas|; poud. treskniti koga/kaj po čem ~ napadalca po glavi |močno udariti|; treskniti ob kaj ~ ~ skalo |silovito se zadeti|; treskniti z/s čim ~ z vrati |silovito zaloputniti|; ~ na tla |plosko pasti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
tù2 povdk. (ȕ) knj. pog., poud.: Pomlad je že ~ |prišla|; Da, da, leta so ~ |Postarali smo se|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
ujéti ujámem dov. ujêmi -íte; -él -éla, -èt/-èt, -ét -éta; ujétje; (-èt/-ét) (ẹ́ á) koga/kaj ~ begunca; ~ curek v dlan; poud. ~ koga na laži |ugotoviti, da je lagal|; ~ učenca pri prepisovanju |zalotiti|; ~ žogo; ujeti koga/kaj na kaj poud. ~ koga na prazne obljube |ga pridobiti|; ujeti koga/kaj za kaj ~ mater za kriloujéti se ujámem se (ẹ́ á) ~ ~ v past; poud. ~ ~ po večletni krizi |spet normalno delati, živeti|; ujeti se na kaj poud.: ~ ~ ~ lepe besede |verjeti jim|; ~ ~ ~ dekletove lepe oči |čustveno se navezati na dekle|; ujeti se za kaj Pri padcu se je ujel za vejo |prijel|; ujeti se z/s kom/čim ~ ~ s kom pri delu |dobro sodelovati|; ~ ~ z okoljem; publ. ~ ~ z novimi razmerami prilagoditi se jim
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
ukalúpiti -im dov. ukalúpljen -a; ukalúpljenje (ú ȗ; ȗ) poud. koga/kaj ~ življenje |narediti, da poteka po ustaljenem načinu|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
ukalúpljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; ukalúpljanje (ú) poud. koga/kaj ~ delo |delati, da poteka po ustaljenem načinu|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
uobičájiti -im dov. -en -ena; uobičájenje (á ȃ; ȃ) neobč. |narediti, da kaj postane običaj|: kaj ~ praznovanja
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
úpati -am nedov. -ajóč, -áje; úpanje (ȗ)
1. na kaj ~ ~ pomoč prijatelja |zanašati se na njegovo pomoč|; ~ ~ ozdravljenje; upati v kaj ~ ~ rešitev; star. upati komu kaj ~ sorodniku denar posoditi; Temu človeku ni ~ zaupati; knj. pog., z nedoločnikom Ali ~aš skočiti tako daleč si upaš, se upaš; Dokler bo upal, bo zdržal
2. On je, ~amo, že na varnem; ~am, da si boste premislili; Bo ostal? -Upam, da boúpati si -am si (ȗ) kaj On si ~a vse; ~ ~ plavati čez zaliv; ~am ~ nesti dvakrat toliko |sposoben, zmožen sem|; Pridi gor, če si ~ašúpati se -am se (ȗ) ~ ~ plavati čez zaliv; Pridi gor, če se ~aš |izraža izziv|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
upíhati -am dov. -aj -ajte tudi -ájte; -al -ala tudi -ála, -an -ana; upíhanje (í) kaj razgrebsti žerjavico in ~ ogenj |s pihanjem narediti, da zagori|upíhati jo -am jo (í) star. oditi, zbežati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
upogíbati -am in upogíbati -ljem nedov. -aj -ajte in -i -ite, -ajóč, -áje; -an -ana; upogíbanje (í; ȋ; í; ȋ) koga/kaj ~ koleno; ~ šibje; ~ in vzravnavati teloupogíbati se -am se in upogíbati se -ljem se (í; ȋ; í; ȋ) Jeklena palica se ~a |se da upogibati|; Plamen migota in se ~a
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
uporabíti in uporábiti -im dov.; drugo gl. rabiti (í/ȋ/á á) koga/kaj koristno ~ odpadke; uporabiti koga/kaj proti komu/čemu To izjavo bodo uporabili proti tebi; poud. ~ otroka proti očetu |pridobiti ga, da je njemu nasproten|; uporabiti koga/kaj za koga/kaj ~ otroka za kurirja; ~ moko za kruh; uporabiti koga/kaj kot koga/kaj ~ podatek kot dokaz; ~ vojaka kot odposlanca
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
utápljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; utápljanje (á; ȃ) koga/kaj ~ mladiče; poud. ~ žalost v pijači |s pitjem delati, da preneha obstajati|utápljati se -am se (á; ȃ) Kopalec se je utapljal; poud. utapljati se v čem Mesto se ~a v smeteh |je zelo nasmeteno|; ~ ~ ~ skrbeh |imeti veliko skrbi|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
utopíti -ím dov. utôpi -íte; utópil -íla, -ít/-ìt, utopljèn -êna; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga/kaj ~ mlade mačke; poud. ~ skrbi |narediti, da prenehajo obstajati|utopíti se -ím se (í/ȋ í) ~ ~ iz obupa; poud. ~ ~ v temi |izginiti, izgubiti se|; poud. utopiti se v kaj ~ ~ ~ svojo žalost |postati zelo žalosten|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
vbíti vbíjem dov., nam. vbít/vbìt; vbítje; drugo gl. biti1 (í ȋ) redk. kaj v kaj ~ klin v skalo zabiti; poud. vbiti komu kaj ~ otroku strah |narediti, da ga je strah|; ~ učencu znanje v glavo |z vztrajnostjo ga naučiti|; Kar si ~e v glavo, doseže |za kar se odloči|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
vcépljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; vcépljanje (ẹ́) kaj ~ cepivo; ~ žlahtne sorte na divjake; vcepljati komu/čemu kaj poud. ~ otrokom predsodke |delati, da imajo predsodke|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
verjétno1 povdk. (ẹ́) Zelo ~ je, da jih ne bo; Ni ~, da bi se kaj zapletlo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
vès vsà vsè [vəs] cel. mer. zaim., m in ž dalje vsèga/vsè -èmu/-èj vsè/vsò -èm/-èj -èm/vsò; vsà/vsì -èh -èma vsà/vsì -èh -èma; vsì/vsè -èh -èm vsè/vsè vsèh vsèmi; s: kot m, le da je tož. ed. vsè; dv. -ì; mn. -à (ə̏ ȁ ȅ) ~ dan, gozd, krompir, obraz; ~i otrobi so plesnivi; ~e hlače si umazal; ~a njiva je bila pohojena; Srajca je ~a raztrgana; poud. ~a vas je bila pokonci |vsi prebivalci|; ~e leto, sadje, seme; ~a ta vrata bo treba prepleskati; poud.: odpovedati na ~ej črti |popolnoma|; zavpiti na ~a pljuča |zelo|; ~ moker; ~a vesela; ~e premraženo; ~ v ognju
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
vesêlje1 -a s, pojm. (é) prepustiti se ~u; pripraviti komu ~ |razveseliti ga|; imeti ~ do vrta, za vrt, z vrtom; čutiti ~ ob njegovem prihodu; veselje nad kom/čim pokazati ~ ~ darilom; slikati iz ~a; jokati od ~a; živeti v sreči in ~u; z ~em brati; Z ~em vas/Vas pozdravljamo; Boste prišli? -Z ~em |prav rad|; poud. To je bilo ~, ko so se srečali |veselo|; Zdravi so, da je ~ |zelo|; Plava, pleše, da je ~ |zelo dobro|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
véter -tra m, mn. vetrôvi tudi vétri pojm. (ẹ̑) hladen severni ~; ~ od juga, z juga; posušiti perilo na ~u; vzleteti ob močnem ~u; hoditi proti ~u; Zastave vihrajo v ~u; poud.: predati se ~u |dopustiti, da postane življenje odvisno od okoliščin|; zbrati se z vseh ~ov |od vsepovsod|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
vídeti -im dvovid., nedov. -èč -éča; -en -ena; vídenje, star. vidévši (í ȋ) Gleda, pa ne ~i; videti koga/kaj ~ sosedo; ~ novi film; poud. Živega ga ne more ~ |Zelo ga sovraži|; dov.: Filma nisem videl; ~ razstavo; Videč, da ne bo odšla, je odnehal |ko je spoznal|; Zdaj bomo videli, kaj znaš |se bo pokazalo tvoje znanje|; Vidiš, kakšen si |izraža nejevoljo, nezadovoljstvo|; No, vidiš, saj gre |izraža spodbudo|; videti koga/kaj v kom/čem V njem ~ijo velikega pesnika |ga imajo za|; V novem poklicu ~i možnost za dober zaslužek; Od daleč sta ~ enaka |se zdita|; Rajši ~im, da greste |ljubše bi mi bilo|vídeti se -im se (í ȋ) ~ ~ v ogledalu; Iz hotela se ~i morje; dov., poud. Jutri se ~iva |jutri pridem|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
vidík -a m (ȋ) obravnavati snov z različnih ~ov; ~ problema; publ. Na ~u so novi spopadi Kaže, da bo prišlo do novih spopadov
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
vidírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; vidíranje (ȋ) neobč. kaj ~ dopis |označiti z znakom, da je bil viden|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
vkováti vkújem dov., nam. vkovàt; drugo gl. kovati (á ú) koga/kaj v koga/kaj ~ grb v kovanec; poud.: ~ strah v ljudi |narediti, da jih je zelo strah|; Led je vkoval ladjo |vklenil|; ~ obsojenca
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
vlívati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; vlívanje (í) kaj v koga/kaj ~ vino v steklenico; poud. vlivati komu kaj ~ otroku zaupanje |povzročati, da postaja zaupljiv|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
vméšati tudi vmešáti -am dov. vméšanje; drugo gl. mešati (ẹ́/á ẹ́) koga/kaj v kaj ~ jajca v juho; poud. ~ soseda v sumljivo kupčijo |povzročiti, da postane soudeležen pri kupčiji|; ~ sladkor med mokovméšati se tudi vmešáti se -am se (ẹ́/á ẹ́) v kaj poud. ~ ~ ~ prepir |udeležiti se ga|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
vmešávati -am nedov. -ajóč; -an -ana; vmešávanje (ȃ) koga/kaj v kaj ~ koruzni zdrob v krop; poud. ~ otroke v prepir |povzročati, da so soudeleženi v prepiru|vmešávati se -am se (ȃ) v kaj poud. ~ ~ ~ pogovor |posegati|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
vplêsti vplêtem dov. vpletênje; drugo gl. plesti (é) koga/kaj v kaj ~ žico v ograjo; poud. ~ vojsko v zaroto |narediti, da je soudeležena|vplêsti se vplêtem se (é) poud. v kaj ~ ~ ~ pogovor |udeležiti se pogovora|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
vplétati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; vplétanje (ẹ̑) koga/kaj v kaj ~ trak v lase; poud. ~ sodelavce v goljufijo |delati, da so soudeleženi|vplétati se -am se (ẹ̑) poud. v kaj ~ ~ ~ pogovor |udeleževati se pogovora|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
vsèizrázen -zna -o (ȅá; ȅȃ) Ta jezik je ~ |v njem se da vse povedati|vsèizráznost -i ž, pojm. (ȅá; ȅȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
vtísniti -em dov. vtísnjen -a; vtísnjenje (í ȋ) kaj v kaj ~ okrasek v maslo; ~ vrata avtomobila pri trčenju; vtisniti komu/čemu kaj publ. ~ deželi drugačen pečat dati; poud. ~ otroku kaj v glavo |povzročiti, da ostane kaj v njegovi duševnosti|vtísniti se -em se (í ȋ) v koga/kaj Kamenje se ~e v podplate; poud. Ta podoba se je vtisnila vanj |je ostala v njegovi duševnosti|; vtisniti se komu v kaj poud. Dogodek se mu je vtisnil v spomin |si ga je zapomnil|; Pokrov avtomobila se je pod težo vtisnil
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
zafúrati -am dov. -an -ana; zafúranje (ȗ) neknj. pog. kaj ~ ves denar zapraviti; ~ podjetje povzročiti, da propade
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
zagovoríti -ím dov., nam. zagovôrit in zagovorít/zagovorìt; drugo gl. govoriti (í/ȋ í) komu kaj ~ sosedu bolezen; zagovoriti koga/kaj ~ kroglo, da zadenezagovoríti se -ím se (í/ȋ í) Zagovoril se je, da je bil zraven
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
zakompléksati -am dov. -an -ana; zakompléksanje (ẹ̑) knj. pog. koga |povzročiti, da ima kdo komplekse|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
zarotíti -ím dov. zarótil -íla, nam. zarotít/zarotìt; drugo gl. rotiti (í/ȋ í) nardp. koga/kaj znati ~ hudo uro; zarotiti koga/kaj v kaj Čarovnica ga je zarotila v kamen; poud. zarotiti koga na kaj ~im te na tvoje poštenje, da o tem ne govoriš |roteč zaprosim|zarotíti se -ím se (í/ȋ í) neobč. Zarotil se je, da ne bo več pil prisegel, sklenil; poud. zarotiti se zoper koga/kaj ~ ~ ~ tuje |nasprotovati, upirati se vsemu tujemu|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
zastrupíti -ím dov. zastrúpi -íte; zastrúpil -íla, -ít/-ìt, zastrupljèn -êna; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga/kaj ~ podgane; poud. ~ stike med ljudmi |narediti, povzročiti, da so neprijetni, nemogoči|; zastrupiti koga/kaj z/s čim ~ goste s pokvarjeno hranozastrupíti se -ím se (í/ȋ í) Taka rana se rada ~i; zastrupiti se z/s čim ~ ~ s konzervami
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
zató2 vez. (ọ̑)
1. v sklepalnem priredju Ne razumeš jih, ~ se jeziš; poud. Tvoji starši so, pa tako govoriš z njimi? -Zato pa
2. v protivnem priredju Ta proces ne bo kratkotrajen in lahek, ~ pa zgodovinsko neizogiben vendar; Res je težko, ~ pa še ni treba obupati
3. v vzročnih odvisnikih Te listine so pomembne, (~) ker so v njih podatki o vladnih projektih; Morala ga je spremljati, (~) ker ni skoraj nič videl; poud. Zakaj se jezite? -Zato (ker)
4. v namernih odvisnikih Ustavili so se, (~) da bi se odpočili; Zakaj si zaprl okno? -Zato da ne bi bilo prepiha
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
zavezováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; zavezovánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ pas; ~ rano; ~ vreče; zavezovati koga/kaj Odlok jih ~uje, da očistijo sneg; zavezovati koga/kaj k/h čemu Prisega jih ~uje k molku; zavezovati komu/čemu kaj ~ otroku slinčekzavezováti se -újem se (á ȗ) ~ ~ z obljubami; zavezovati se za kaj ~ ~ ~ preskrbo; dov. ~ujem se, da bom tako ravnal
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
zavozíti -vózim dov. zavóženje; drugo gl. voziti (í/ȋ ọ́) ~ v predor; poud.: ~ v škarje |pri prehitevanju se znajti med nasproti vozečima voziloma|; Fant je globoko zavozil |zaradi napačnega ravnanja prišel v slab, neugoden položaj|; zavoziti kaj poud. ~ veliko denarja |porabiti, zapraviti za vožnjo|; knj. pog. ~ podjetje |povzročiti, da propade|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
zbosíti -ím dov. zbôsi -íte; zbósil -íla, -ít/-ìt, zbošèn -êna tudi zbosèn -êna; zbošênje tudi zbosênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga/kaj ~ konja; poud. Dolga pot ga je zbosila |povzročila, da je uničil čevlje|zbosíti se -ím se (í/ȋ í) Konj se je zbosil
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
zdržáti -ím dov. zdržánje; drugo gl. držati (á í) Človek ~i več, kot misli; Led je zdržal; Kruh ~i ves teden; zdržati kaj ~ hud pritisk; publ. Predstava ne ~i kritike |kritika pokaže, da ni dobra|; zdržati brez česa ~ ~ hrane cel teden; Ne ~i ~ cigaret; Doma ni zdržal niti en danzdržáti se -ím se (á í) neobč. vzdržati se: česa ~ ~ glasovanja; ~ ~ kajenja
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
zmaterializírati -am [ija] dov. -an -ana; zmaterializíranje (ȋ) koga/kaj Čustvenega življenja ni mogoče ~; slabš. Ugodne življenjske razmere so ga zmaterializirale |povzročile, da ceni zlasti gmotne dobrine|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
zmêsti1 zmêdem tudi zmésti zmédem dov. zméden -a; zmedênje tudi zmédenje; drugo gl. mêsti1 (é; ẹ́) koga/kaj ~ govornika z vprašanji; To je zmedlo pojme o poštenosti; poud. zmesti komu kaj ~ nasprotniku načrte |preprečiti|; ~ zasledovalcem sled |povzročiti, da ne vedo, katera je prava|zmêsti se zmêdem se tudi zmésti se zmédem se (é; ẹ́) ~ ~ pred profesorjem; zmesti se komu Pri branju so se mu vrste zmedle; brezos. V glavi se mu je zmedlo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
zméšati tudi zmešáti -am dov.; drugo gl. mešati (ẹ́/á ẹ́) koga/kaj ~ barve; ~ cement in vodo; poud. Dekle ga je čisto zmešalo |Zaljubil se je vanjo|; zmešati kaj z/s čim ~ čisto perilo z umazanim; ~ vino z vodo; poud. zmešati komu kaj ~ nasprotniku račune |preprečiti njegove načrte|; ~ zasledovalcem sledi |povzročiti, da ne vedo, katera je prava|zméšati se tudi zmešáti se -am se (ẹ́/á ẹ́) Sladkor in sol sta se zmešala; Strani so se zmešale; zmešati se z/s čim Mleko se je zmešalo z oljem; poud., s smiselnim osebkom zmešati se komu Od hudega se mu je zmešalo |je duševno zbolel|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
znoríti -ím dov. znóril -íla, nam. znorít/znorìt; drugo gl. noriti (í/ȋ í) poud. koga/kaj Pijača človeka ~i |ga naredi nerazsodnega|; ~ žival |pripraviti jo do tega, da podivja|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
žálostno2 povdk. (á) poud. |zelo slabo|: ~ je, da toliko ljudi na svetu strada; ~, da tega ne vemo; izpust. Sorodnik ga je izdal, ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
želódec -dca m z -em (ọ̑) V ~u mu kruli; čir na ~u; neknj. pog. piti na prazen ~ ne da bi prej jedel; poud. imeti koga v ~u |ne marati ga|; člov., poud. nasititi prazne ~e |ljudi|; snov. postreči s svinjskim ~em
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
životáriti -im nedov. -èč -éča; životárjenje (á ȃ) |živeti v pomanjkanju|: Bolj ~i, kot živi; poud.: Društvo le še ~i |obstaja, ne da bi uresničevalo kaka pomembnejša dejanja|; z notranjim predmetom životariti kaj ~ svoje nepomembno življenje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
žlíca -e ž (í) jesti z ~o; dajati zdravilo po ~ah; ~ za čevlje; poud.: šteti komu ~e |paziti, da ne bi kdo veliko pojedel|; zajemati življenje z veliko ~o |zelo intenzivno živeti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
a1 [poudarjeno à] vpraš. člen., knj. pog. ali, kaj: ~ misliš, da si doma; ~ bo mir ali ne
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
àbnormálno2 povdk. (ȁȃ) nenormalno: ~ je, da se tako izogiba ljudi
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
absúrdno2 povdk. (ȗ) ~ je, da še vedno vztraja pri svojem nesmiselno
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
alarmántno povdk. (ȃ) poud. ~ je, da se še ni oglasil |vznemirljivo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
ali1 [poudarjeno àli] prir. vez.
1. loč. Bo ~ ne bo; Recite da ~ ne; marec ~ sušec;
2. protiv., pešaj. Bili so nezadovoljni, ~ pomagati si niso mogli vendar; Bil je velik čudak, ~ otroci se ga niso bali ampak
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
àmpak3 navez. člen. (ȁ) ~ pogovarjajmo se rajši o čem drugem; ~ to že moram reči, da je bila pametna ženska
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
baháriti -im in baháriti se -im se nedov. bahárjenje (á ȃ) poud. |bahati se|: z/s kom/čim ~ (~) z zmagami; Baharil (se) je (s tem), da je bogat
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
bajè domnev. člen. (ȅ) ~ so zelo bogati; Pride jutri, ~; ~ da so uspeli |menda, tako pravijo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
bìk bíka m živ. (ȉ í) rediti ~e; biti rojen v znamenju ~a; člov., poud. |močen moški|; slabš. Temu ~u se ne da nič dopovedati |neumnemu, omejenemu človeku|; zmer. Ti ~ prekleti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
bístveno2 povdk. (ȋ) ~ je, da vztrajate pri svojem; Kaj drugi mislijo o tem, ni ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
bívati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; bívanje (í) Verjame, da sreča v resnici ~a |obstaja, je|; pešaj. ~ doma, na deželi prebivati, živeti; neobč. bivati kaj ~ svet |živeti spojen v eno s svetom|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
blískati se -a se nedov. -aj se -ajte se tudi -ájte se, -ajóč se, -áje se; -al se -ala se tudi -ála se; blískanje tudi bliskánje (í) Za gorami se ~a; poud. Kolne, da se kar ~a |zelo|; bliskati se komu ~a ~ mu pred očmi; os. Luč se ~a skozi veje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
bóg pomágaj2 povdk. zv. (ọ̑ á) Če bodo oni zmagali, potem ~ ~; poud. Nemščino govori, da ~ ~ |slabo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
bóg vé kdó ~ ~ kóga [kv] m, nedol. zaim. zv. (ọ̑ ẹ́ ọ́/ọ̑ ọ̑ ẹ́ ọ́/ọ̑) Misli, da je ~ ~ ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
bŕblja -e ž, člov. (ȓ) slabš. |kdor veliko, prazno govori|: Poznajo ga, da je ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
Claude -da [klód-] m, oseb. i. (ọ̑) |belgijski biokemik|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
cmòk3 posnem. medm. (ȍ) ~, ~, ga je udarila po licih; šalj. Potegne jo k sebi in ji, ~, da poljub
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
cmôkniti -em dov. cmôknjen -a (ó ȏ)
1. Izpil je in cmoknil; poud. ~ v vodo |pasti|; brezos. Poljubil jo je, da je glasno cmoknilo
2. šalj. cmokniti koga na kaj Cmoknila ga je na usta |poljubila|cmôkniti se -em se (ó ȏ) šalj. |poljubiti se|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
concórde -da [konkord-] m, tudi živ. (ọ̑) |letalo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
če1 [poudarjeno čè] podr. vez.
1. v pogojnih odvisnikih
a) realno Rada da, ~ ima
b) nerealno ~ bi imel, bi ti dal; ~ bi bil to vedel, bi bil vse drugače ravnal ko
2. v osebkovih odvisnikih Lepo je, ~ uboga starše
3. v časovnih odvisnikih kadar: Dobro mu je delo, ~ so ga hvalili; Nisem vesel, ~ se prepiraš
4. poud., v dopustnih odvisnikih |čeprav|: ~ je še tako pameten, vsega ne zna; Ne grem, pa ~ me na kolenih prosite; Jabolko je vsaj lepo, ~ že ni okusno
5. v oziralnih odvisnikih ker: Moral je priti, ~ je obljubil; poud. Tako je bilo, ~ že hočete vedeti |prav zares|
6. v sorazmernostnih odvisnikih ~ je bolj jezen, bolj pije
7. Zakaj tako, ~ smem vprašati; To so lepe jagode, ~ le niso predrage; Vsoto lahko podvoji, ~ ne celo potroji; izpust. Kdo, ~ ne on; Prekliči, ~ nečè čêja m s -em (ȅ ȇ) njegov večni ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
čenčáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -aje; -àl -ála, -àt, -án -ána; čenčánje; (-àt) (á ȃ) slabš. |klepetati|; slabš. čenčati komu kaj ~ poslušalcem neumnosti |govoriti, pripovedovati|; slabš. Čenčal je, da je našel zaklad |si izmišljeval, lagal|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
číkniti -em dov. (í ȋ) knj. pog. Pazi, da ne ~eš padeš; šol. žarg. ~ v matematiki pasti, ne izdelati; poud. ~ predse |pljuniti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
čívkniti -em dov. (í ȋ) Ptič ~e; nizk. |umreti|; knj. pog., poud. čivkniti o čem Glej, da mi ne ~eš ~ tem |nič ne rečeš, poveš|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
čôfniti -em in čófniti -em dov. -i -ite tudi -íte; -il -ila tudi -íla, čôfnjen -a in čófnjen -a (ó ȏ; ọ́ ọ̑) poud. koga po čem ~ sošolca po licu |plosko udariti|; poud. ~ v vodo |plosko pasti|; knj. pog., poud. Drži se, da ne ~eš |padeš|; šol. žarg. Ponavlja, lani je čofnil ni izdelal
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
čŕhniti -em dov. čŕhnjen -a (ŕ ȓ) poud. kaj Poslušal je, ne da bi (kaj) črhnil |rekel, spregovoril|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
čúdež2 povdk. (ȗ) poud. ~ je bilo, da je ostal živ |nenavadno|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
čudíti se in čúditi se -im se nedov. čúdi se -te se in -íte se, čudèč se -éča se, star. čudé se; čúdil se -íla se; čúdit se; čúdenje in čudênje; (-čúdit se) (í/ȋ/ú ȗ) komu/čemu ~ ~ novici; čuditi se nad kom/čim ~ ~ ~ nenavadnim vprašanjem●čudíti in čúditi -im (í/ȋ/ú ȗ) čuditi se: koga ~i me, da tega nihče ne ve
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
čúdno2 povdk. (ú/ȗ) ~ je, da se je sploh rešil
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
čutíti in čútiti -im nedov. čúti -te in -íte, -èč -éča; čútil -íla, čúten -a; čútenje in čutênje; (čútit) (í/ȋ/ú ú) koga/kaj ~ bolečino, nevarnost; Pes ~i ljudi; čutiti kaj do koga ~ ljubezen do ljudi; čutiti kaj za koga ~ razumevanje za otroka; čutiti kaj pred kom/čim Pred očetom ~i strah; čutiti z/s kom ~ z reveži; globoko ~; Roka ne ~i veččutíti ga in čútiti ga -im ga (í/ȋ/ú ú) knj. pog., poud. |biti vinjen|čutíti se in čútiti se -im se (í/ȋ/ú ú) koga ~ ~ tujca v domovini; čutiti se kakšnega ~ močnega; Čutila se je dolžno, da pomaga; poud. V zraku se ~i pomlad |je|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
dáno povdk. (á) poud. komu Ni mi bilo ~, da bi ga spoznal; Ni mi ~ tako lepo peti |ne morem, ne znam|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
d. c. okrajš. da capo |od začetka|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
délati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; délanje (ẹ́ ẹ̑)
1. kaj ~ čevlje, malto; žarg. ~ glavo operirati; ~ čudeže; ~ izpit |opravljati|; ~ maturo |maturirati|; ~ korake |korakati|; ~ kupčije |kupčevati|; ~ napake |motiti se|; ~ nemir; Vaša obleka se že ~a; delati kaj iz česa ~ gumi iz kavčuka; delati kaj z/s čim ~ cesto s stroji; ~ glasove z govorilnimi organi |tvoriti|; delati koga/kaj kakšnega/kakšno ~ kaj zanimivo; Ta frizura jo ~a mlajšo |jo pomlajuje|; delati komu kaj ~ fantu novo obleko; poud. ~ staršem žalost, veselje |žalostiti, veseliti jih|; delati proti komu/čemu ~ ~ oblasti, okupatorju |delovati|; Veliko ~amo ●na tem za to; delati za koga/kaj ~ ~ brata; ~ ~ mir na svetu; ~ ~ stranke od desete do dvanajste ure; ●delati na čem ~ ~ slovarju pri slovarju; sestavljati slovar; delati z/s kom/čim ~ s kemikalijami |imeti opraviti|; knj. pog. Rad ~a z ljudmi; grdo ~ z otroki, z jezikom |ravnati|
2. ~ in počivati; ~ na polju, pri stroju, v podjetju; ~ od jutra do večera; dobro, uspešno ~; ~ na roko, ročno; ~ kot konj, kot mravlja, kot črna živina; ~ kakor za stavo |hitro|; knj. pog.: Srce je začelo spet ~ biti, utripati; Naprave odlično ~ajo delujejo; Sin že ~a je zaposlen; Strup je začel hitro ~ delovati, učinkovatidélati se -am se (ẹ́ ẹ̑)
1. Led se ~a; Mrak se ~a mrači se; Škoda se ~a
2. delati se kakšnega tudi kakšen ~ ~ bolnega tudi bolan; ~a ~, da spi
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
de Sáde ~ -da [də sad-] m, oseb. i. (ȃ) |francoski pisatelj|de Sádov ~ -a ~ -o (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
déti1 dénem dov. dêni -íte, dèl/dél déla, dèt/dét, dét -a; (dèt/dét) (ẹ́)
1. dati: kaj ~ puško na ramo; Kam bi del
2. neobč.: Denimo, da je tako recimo, mislimo si; deti komu Pijača mu je dobro dela prijala, koristila; Dobro mu ~e, če ga hvalijo ugaja mudéti se dénem se (ẹ́) poud. Ne ve, kam naj se ~e |kaj naj dela, kako naj se vede|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
devét2 devêtih glav. štev. (ẹ̑ é) ~ deklic; v ~ih primerih; dogodki zadnjih ~ih let; poud.: biti močen za ~ mož |zelo|; udariti koga, da vidi ~ sonc |zelo, močno|devét devêtih m, ž, s mn., člov. (ẹ̑ é) igrati sam proti ~im; nečlov. Ura bije ~; ob ~ih zvečer |ob 21. uri; ob 21h; ob 21.00|; igr. žarg. pikova ~ devetica; Izbirali so teleta za pleme. Od ~ih so izbrali štiri
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
do1 [poudarjeno dò] predl. z rod., nasprotnostni par je od
1. dosegovni
a) prostorski priteči ~ cilja; Voda mu je segala ~ pasu; star. Stopi no stopi ~ soseda, da nam pomore k sosedu
b) časovni ~ novega leta je še daleč; ~ volitev ne manjka veliko
c) količinski ~ sto kilogramov težko breme; kazen ~ deset tisoč tolarjev
2. razmejevalni, v zvezi z od
a) prostorski od Celja ~ Žalca
b) časovni od jutra ~ večera
c) šteti od ena ~ deset
3. merni premočen ~ kože; urezati se ~ krvi; ~ dobrega se seznaniti s problemi; poud. ganiti ~ solz |zelo|
4. določevalni ljubezen ~ domovine; pravica ~ pokojnine; veselje ~ glasbe
5. vezljivostni Fantu je veliko ~ tega dekleta; Ni mu dosti ~ učenja
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
dóber dôbra -o; bóljši -a -e (ọ́ ó ó; ọ̑) ~ človek; biti ~; knj. pog.: Še vedno nisem ~ zdrav; S tobakom sem ~ za pol leta založen, preskrbljen; ~ si, da si upaš pogumen; dober za koga/kaj Mleko je ~o ~ otroke; Ta obleka ni ~a ~ v šolo; dober proti čemu Čaj je ~ ~ prehladu; dober z/s kom/čim Bodi ~ z njim prizanesljiv, usmiljenbóljši -a -e (ọ̑) kupovati samo izdelke ~e kakovosti; šalj. njegova ~a polovica |žena|nàjbóljši -a -e in nájbóljši -a -e (ȁọ̑; ȃọ̑) ~e želje za rojstni dan; poud. Tega pri ~i volji ne morem storiti |kljub veliki pripravljenosti|dôbri -ega m, člov. (ó) veseliti se ~ihbóljši -ega m, člov. (ọ̑) nagraditi ~eganàjbóljši -ega in nájbóljši -ega m, člov. (ȁọ̑; ȃọ̑) izročiti nagrado ~emudôbra -e ž, rod. mn. -ih (ó) poud. povedati nekaj ~ih |šal|dôbro -ega s, pojm. (ó) ~ega ni nikoli dovoljbóljše -ega s, pojm. (ọ̑) želeti komu kaj ~eganàjbóljše -ega in nájbóljše -ega s, pojm. (ȁọ̑; ȃọ̑) želeti komu vse ~; snov., poud. natočiti komu ~ega |najboljše vino|do dôbrega mer. prisl. zv. (ȏ) ~ ~ se odpočiti popolnomadôbrost -i in dobróst -i ž, pojm. (ó; ọ̑) zastar. dobrota
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
doklèr in dókler in dòkler nepravi podr. čas. vez. (ȅ; ọ̑; ȍ)
1. ~ je zakon v veljavi, se ga je treba držati; Tega ne bodo dovolili, ~ bodo na oblasti
2. Varuj otroka, ~ se ne vrne mati; Ni miru, ~ vse ne spi; star. Žanjejo ves dan, ~ da zaide sonce dokler ne
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
dôlžen -žna -o in dolžán dôlžna -ó [u̯ž] (ó; ȃ ó ọ̑) komu/čemu kaj biti ~ znancu veliko vsoto; biti ~ obrtniku za delo; biti ~ skrbeti za red; ~ si, da mu pomagašdôlžni -a -o (ó) ~ delež
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
dolžnóst -i [u̯ž] ž (ọ̑) moralna ~; poklicne ~i; ~ do otrok; vršilec ~i ‹v. d.› direktorja; prevzeti ~i predsednika |službo, naloge|; ravnati po uradni ~i uradno; Tvoja ~ je, da to storiš |pričakuje se|; publ. izpolniti svojo državljansko ~ |voliti|; poud. To je naša sveta ~ |zelo velika|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
domnévati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; domnévanje (ẹ́) kaj ~ različne stvari; ~, da je kdo vohun
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
dopovédati -povém dov.; drugo gl. povedati (ẹ́) komu kaj ~ otroku vse; Nič si ne da ~; poud. Ni mogel ~, kako je srečen |povedati, izraziti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
dopovedováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; dopovedóvanje; (-àt) (á ȗ) komu kaj Skuša mu nekaj ~; ~ si, da kaj ni res
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
dopustíti -ím dov.; drugo gl. pustiti (í/ȋ í) kaj ~ več možnosti; ~, da kdo odide
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
dosánjati -am dov. -an -ana (á) Pustil ga je, da je dosanjal; z notranjim predmetom dosanjati kaj ~ svoj sen
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
dôsti3 mer. prisl. (ó)
1. Do odhoda je še ~ časa; ~ delati; To ga ne bo ~ prizadelo
2. Zdaj je ~ boljši; Z avtomobilom se pride ~ prej
3. ~ si star, da lahko razumeš; ~ je tega čakanja; ~ dolgo ste spali, takoj vstanite
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
dotórej mer. prisl. (ọ̑) star. tako zelo: Oslabel je ~, da ni mogel vstati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
dovòlj3 mer. prisl. (ȍ) imeti vsega ~; ~ si star, da boš razumel; ~ dolgo ste spali
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
dozdévati se -am se nedov. -ajóč se, -áje se; dozdévanje (ẹ́) komu Pot se mi ~a pretežka; brezos. ~a ~ mi, da se motiš
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
drágo2 povdk. (á) ~ mi je, da sva se spoznala
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
dŕvo -a s (ŕ) nar. poleno; člov., slabš. Tako ~ je, da ničesar ne razume |tak nerodnež|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
dŕzniti si -em si in dŕzniti se -em se nedov. (ŕ ȓ) z nedoločnikom: ~ ~ lagati; kot vljudnostna fraza Oprostite, da si vas ~em vprašati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
dúša -e ž (ú)
1. človeška ~; šalj. privezati si ~o |utešiti si žejo, glad|; Tesno mi je pri ~i; mladostnikova ~; človek umetniške ~e; poud. v dno ~e biti prizadet |zelo|; neknj. pog. pri moji ~i, da ni res |sploh ni res|; postati ~ društva |najpomembnejši član|; ~ žoge |notranji del|
2. člov., poud.: najti sočutno ~o |človeka|; Žive ~e nisem videl |nikogar|; star. ~e pasti |opravljati duhovniški poklic|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
dúšati se -am se nedov. -ajóč se, -áje se; dúšanje (ú; ȗ) poud.: Duša ~, da ni nikomur nič dolžen |hrupno zagotavlja, zatrjuje|; |preklinjati, pridušati se|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
dvóm -a tudi dvòm dvôma m, pojm. (ọ̑; ȍ ó) znebiti se ~a, ~ov; ~ nad čim, o čem, °v kaj; ~, ali je vse to potrebno; živeti v ~u; biti v ~u, ~ih; poud. ni (nobenega) ~a, da pride |gotovo|; brez dvoma poud. biti ~ ~ boljši |prav gotovo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
edíni -a -o (ȋ) ~ otrok; poud.: ~a sreča, da si prišel |dobro|; On ~ mi lahko pomaga |samo on|edíni -ega m, člov. (ȋ) Ti si ~, ki ti zaupamo |samo tebi|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
edínkrat kratn. prisl. (ȋ) To je bilo ~, da se nas je spomnil
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
Epaminóndas -da m, oseb. i. (ọ̑) |grški vojskovodja in državnik|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
fànt1 fánta m, člov., im. mn. fántje tudi fánti (ȁ á) postaven ~; neknj. pog.: imeti same ~e sinove; ostriči na ~a |zelo na kratko|; žarg. zmaga naših ~ov |tekmovalcev|; poud.: Je še ~ |samski|; Saj si že cel ~ |odrasel|; ~, da mu ni para |pogumen, odločen človek|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
fatálen -lna -o; -ejši -a -e (ȃ; ȃ) ~a pomota usodna, pogubna; trditev, da je vojna ~a neizbežna, neizogibna; poud. ~a ženska |usodna, pogubna|fatálnost -i ž, pojm. (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
frdáman -a -o (á) neknj. ljud.: Bil je ~ mraz hud, silovit; ~a ženska, nikoli ne da miru presneta
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
garantírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; garantíranje (ȋ) komu/čemu kaj ~ tujemu državniku varnost zagotoviti; ~ podjetju dobavo (za)jamčiti; poud. ~am ti, da boš slabo končal |gotovo boš|; garantirati za koga/kaj ~ ~ izdelke; ~am zanj jamčim
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
Gíde -da [žid-] m, oseb. i. (ȋ) |francoski pisatelj|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
glávno povdk. (ȃ) ~ je, da si zdrav
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
gledé na prisl. zv. (ẹ́/ẹ̑)
1. ozirn.: oceniti delo ~ ~ umetniško vrednost; ~ ~ to, da je cesta slaba, vozi počasi
2. primer. ~ ~ lansko leto promet narašča
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
glissáde -da [glisad-] m (ȃ) ples.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
góditi -im nedov. -èč -éča; gódenje (ọ́; ọ̑) neobč. prijati, dobro deti: komu/čemu Ta barva ~i očem; Toplota mu ~i; ~i mu, da ga ljudje ubogajo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
gotòv -ôva -o; bolj ~ (ȍ ó ó) ~ uspeh; biti ~; knj. pog. Pojdimo, sem že ~ napravljen, oblečen; knj. pog. gotov koga/česa biti ~ zmage prepričan v zmago; biti ~, da se kaj ne bo zgodilo natančno vedetigotôvi -a -o (ó) ~e jedi; publ. ~i ljudje zmeraj kritizirajo → določeni, nekaterigotôvo -ega s, pojm. (ó) ne vedeti nič ~ega o čem; star. imeti precej ~ega pod palcem gotovinegotôvost -i ž, pojm. (ó)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
gotôvo1 nač. prisl. (ó) Glas mu je zvenel ~ in mirno; Na ta način se da najbolj ~ odkriti resnico
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
gotôvo2 povdk. (ó) ~ je, da bi o tem morali govoriti javno
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
gôvor2 -a povdk. (ȏ) O tem bo še ~, °~a prihodnjič |se bo govorilo|; poud. Ni ~a, da bi ga še čakal |Ne bom ga več čakal|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
govoríti -ím nedov. govôri -íte, -èč -éča; govóril -íla, govôrit in -ít, govorjèn -êna; govorjênje; (govôrit in -ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj ~ resnico; dobro ~ slovenščino; ~ijo, ~i se, da bo bolje; poud. Govôri, kdo te je poslal |povej|; govoriti komu ~ sebi in drugim, sam sebi; poud. ~ stenam, gluhim ušesom |neuspešno prepričevati koga|; govoriti proti komu/čemu Vse ~i ~ obtožencu; ~ ~ oblasti; neknj. pog. govoriti čez koga/kaj ~ ~ sodelavce proti sodelavcem; govoriti za koga/kaj Vse ~i ~ drugačno odločitev; govoriti za koga pri kom ~ ~ sodelavca pri direktorju |priporočiti ga|; govoriti o kom/čem ~ ~ svojih doživetjih; poud. O tem bi se dalo še ~ |Ni še vse razčiščeno|; govoriti z/s kom/čim ~ s sosedom; ~ s kom med štirimi očmi, na štiri oči |zaupno, brez prič|; S kom imam čast ~; znati ~; ~ slovensko, po slovensko, star. slovenski, zastar. po slovenski; ~ po radiu, televiziji; ~ po telefonu; ~ v angleščini
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
grévati -am nedov. -ajóč, -áje; grévanje (ẹ́; ẹ̑) zastar. žal biti, kesati se: koga Mater ~a, da ni bolj pazila nanj
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
gròm grôma m, pojm. (ȍ ó) slišati ~; ~ in strela; kletv. Da bi te ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
hotéti hóčem nedov. hôti -íte, hotèč -éča, 3. os. mn., star. hoté; hôtel -éla, -èn -êna; hotênje; (-èt/-ét); neknj. pog. čèm čèš [če tudi čə] čè, čêva čêta tudi čvà čtà, čêmo čête čêjo tudi čmò čtè čjò (čȅm čȅš čȅ, čéva čéta tudi čvȋ čtȋ, čémo čéte čéjo tudi čmȍ čtȅ čjȍ); nikalno nóčem, pokr. nêčem, star. néčem (ẹ́ ọ́ nọ́čem néčem nẹ́čem) koga/kaj ~ novo obleko; z delnim rod. ~ kruha; hoteti koga za kaj Njo ~e za ženo; poud. hoteti komu kaj ~ prijatelju vse dobro |želeti|; Kaj mi ~e hiša, če ne morem stanovati v njej |pomaga, koristi|; ~ biti gospodar v svoji hiši; poud. Drva nočejo goreti |nerada gorijo|; brezos. Noče se zdaniti; v pogojniku Bi mi hotel dati malo vode |izraža omiljeno zapoved, prošnjo|; ~em reči, da to ni res; z izpustom Pa pojdi, če ~eš; poud.: Noge ga niso hotele nositi |ni mogel hoditi|; O tem še slišati noče |noče razpravljati; tega ne dovoli|; neknj. pog.: Kaj mu č(e)mo dati naj mu damo, naj bi mu dali; brezos. Slabo mi če biti Slabo mi postaja; nevtr. Živim, kot drugi ~jo; z ozir. prisl. zaim.: Naj stori, kakor ~e; Naj stane, kar ~e |kolikor pač bo|; poud.: To je moj sorodnik ali, če ~eš, moj nečak |natančneje povedano|; To moraš hočeš nočeš storiti |četudi proti svoji volji|; Hotel ne hotel, moral se je umakniti |nič ni pomagalo|hotéti se hočem se (ẹ́ ọ́) s smiselnim osebkom komu česa ~e ~ jim petja; ~e ~ jim iti; poud. Obleka se ~e trgati |se že trga|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
hrústniti -em dov. (ú ȗ) Jabolko ~e; poud. hrustniti v kaj ~ ~ kos kruha |ugrizniti|; brezos. Stisnil je, da je kar hrustnilo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
hvalísati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; hvalísanje (ȋ) |pretirano, neupravičeno hvaliti|: koga/kaj Trgovci ~ajo svoje blagohvalísati se -am se (ȋ) slabš. |hvaliti se|: ~a ~, da zmore vse
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
hválno povdk. (á/ȃ) star. ~ je, da sodeluje pohvalno
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
ilustratívno2 povdk. (ȋ) za koga/kaj ~ ~ to miselnost je, da z ničimer ne soglaša značilno 2
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
imenítno2 povdk. (í/ȋ) ~ bo, če boš dobil to službo; ~, da se spet vidimo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
in3 [poudarjeno ín] navez. člen. ~ da mi česa takega ne narediš več
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
ironíja2 povdk. (ȋ) Prava ~ je, da ga je rešil sovražnik
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
izčebljáti -ám dov.; drugo gl. čebljati (á ȃ) poud. |nepremišljeno reči, povedati|: kaj Bal se je, da bo kaj izčebljala
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
izglédati -am nedov. izglèj/izglêj izglêjte, star. izglédi -te, -ajóč (ẹ́ ẹ̑) neknj. pog.: ~a bolan videti je; Kako pa ~aš Kakšen pa si; brezos. ~a, da bo lepo vreme kaže, zdi se
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
izgovárjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; izgovárjanje (ȃ) kaj ~ ime, samoglasnike; izgovarjati koga ~ sina, da je bolan |opravičevati|izgovárjati se -am se (ȃ) Zaman se ~aš; izgovarjati se na koga/kaj ~ ~ ~ bolezenizgovárjati si -am si (ȃ) kaj ~ ~ hrano, stanovanje pri izročanju posestva |zagotavljati si|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
izhodíti -hódim dov. izhójen -a; drugo gl. hoditi (í/ȋ ọ́) kaj ~ gaz v snegu; ~ si podplateizhodíti se -hódim se (í/ȋ ọ́) Dati živini možnost, da se ~i
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
izhŕkati -am dov. -an -ana; izhŕkanje (ŕ ȓ; ȓ) Izhrkaj, da boš lažje dihalizhŕkati se -am se (ŕ ȓ; ȓ) Težko se ~a
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
izjáviti -im dov. izjávljen -a (á ȃ) kaj ~ kaj pod prisego, pred pričami; Izjavil je, da ni krivizjáviti se -im se dov. (á ȃ) publ. izreči se: za koga/kaj ~ ~ ~ združitev; ~ ~ ~ Slovenca; izjaviti se proti komu/čemu ~ ~ ~ deklaraciji
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
izjávljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; izjávljanje (á) kaj ~ kaj pred pričami; dov.: To ~am z lastnoročnim podpisom; ~am, da odstopam
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
izjókati tudi izjokáti -am in izjókati tudi izjokáti -jóčem dov. izjókan -a; drugo gl. jokati (ọ́/á ọ́; ọ́/á ọ́) poud. kaj ~ bolečino, žalost |z jokom izraziti|izjókati se tudi izjokáti se -am se in izjókati se tudi izjokáti se -jóčem se (ọ́/á ọ́; ọ́/á ọ́) Pustil je, da se je izjokala
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
izkljúčeno povdk. (ȗ) poud. ~ je, da bi se sporazumeli |nemogoče|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
izlájati -am dov. -an -ana (ȃ) slabš. kaj ~ nekaj psovk |zadirčno izreči|izlájati se -am se (ȃ) na koga Pes se je izlajal na prišleca; nizk. Naj se ~ajo, da bo mir |izkričijo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
izmótati -am tudi izmotáti -ám dov. izmótanje tudi izmotánje; drugo gl. motati (ọ́; ọ̑; á ȃ) koga/kaj iz česa ~ knjigo iz papirja, roko iz povojaizmótati se -am se tudi izmotáti se -ám se (ọ́; ọ̑; á ȃ) iz česa ~ ~ ~ gneče; poud. ~ ~ ~ krize |rešiti se|; Upa, da se bo izmotal
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
izpovédati -povém dov.; drugo gl. povedati (ẹ́) komu kaj ~ dekletu ljubezen; izpovedati kaj ~ svoja čustva; ~ po resnici, pod prisego; Izpovedal je, da je nedolženizpovédati se -povém se (ẹ́) poud. česa Izpovedal se je vsega, kar mu je ležalo na duši |Povedal je vse|; poud. izpovedati se komu ~ ~ prijatelju |povedati, kaj ga vznemirja|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
izpréči -préžem dov. izprézi -te/-íte; izprégel izprégla, izpréč/izprèč, izpréžen -a; izpréženje; (izpréč/izprèč) (ẹ́) kaj ~ konje, vole; poud. Čas je, da ~eš in se oddahneš |pustiš službo, delo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
izračún -a m, pojm. (ȗ) ~ davka; števn., publ.: ~ je visok račun; ~i kažejo, da je taka gradnja najcenejša
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
izsôpsti -sôpem dov. izsopênje; drugo gl. sopsti (ó) kaj iz česa ~ zrak iz pljuč; poud. ~ nekaj v pozdrav |sopeč reči, povedati|izsôpsti se -sôpem se (ó) Na vrhu so se ustavili, da bi se izsopli
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
iztípati -am in iztípati -ljem dov. -aj -ajte in -i -ite; -an -ana (í ȋ; ȋ; í ȋ; ȋ) kaj ~ ključ; poud. Iztipali so, da se bliža policija |previdno poizvedeli|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
iztrésti -trésem dov., nam. iztrést/iztrèst; iztrésenje; drugo gl. tresti (ẹ́) kaj iz česa ~ jabolka iz vreče; ~ vrečo; poud. Oblaki so iztresli točo |toča je padla v velikih količinah|; poud. iztresti kaj na koga ~ ploho kletvic na soseda |ga ozmerjati|iztrésti se -trésem se (ẹ́) iz česa Orehi so se iztresli iz vreče; poud. Prišel je na obisk, da se malo ~e |sprosti, pogovori|; poud. iztresti se nad kom |izraziti jezo, nejevoljo v govorjenju, ravnanju|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
iztulíti in iztúliti -im dov. iztúljenje; drugo gl. tuliti (í/ȋ/ú ú) poud. kaj ~ bolečino, jezo, žalost |z jokom, vpitjem izraziti|iztulíti se in iztúliti se -im se (í/ȋ/ú ú) Sirena se je iztulila |prenehala tuliti|; slabš. Pusti jo, da se ~i |izjoka|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
izvŕstno2 povdk. (ŕ/ȓ) ~ je, da si prišel
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
jadikováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt; jadikovánje; (-àt) (á ȗ) neobč. tožiti, tarnati: glasno ~; jadikovati komu o čem ~ ljudem o svoji revščini; jadikovati nad kom/čim ~ ~ pomanjkanjem; Jadikovali so, da se jim dela krivica
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
jámčiti -im nedov. -èč -éča; -en -ena; jámčenje (á ȃ; ȃ) kaj ~ varnost državljanov; poud. jamčiti komu ~im ti, da bomo uspeli |izraža trdno prepričanje|; jamčiti komu za koga/kaj ~ posojilodajalcu za dolg, za škodo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
járiti1 -im nedov. -èč -éča; járjen -a; járjenje (á ȃ; ȃ) star. jeziti, dražiti: koga Zmerjanje ga ~ijáriti se -im se (á ȃ; ȃ) star. jeziti se, razburjati se: Jaril se je in klel, da se bo maščeval; jariti se nad kom/čim ~ ~ ~ otroki
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
jasníti -ím nedov. jásni -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, jasnjèn -êna; jasnjênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj Veter ~i nebo; neobč. ~ zgodovino pojasnjevati, osvetljevati, razkrivatijasníti se -ím se (í/ȋ í) Nebo se ~i; V razpravi so se pojmi jasnili; s smiselnim osebkom jasniti se komu ~i ~ mu, da nekaj ni v redu; brezos. ~i ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
jásno2 povdk. (á) Jutri bo ~ in toplo; ~ je, da so vse že prej pripravili; Ni mi ~, kako si to dosegel
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
jávljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; jávljanje (á) komu kaj ~ branilcem položaj letal; Agencije ~ajo, da vojaški spopadi še niso končani → sporočajo, poročajo; knj. pog. javljati koga/kaj komu/čemu ~ storilce policiji prijavljati, naznanjatijávljati se -am se (á) komu ~ ~ policiji; ~ ~ na policiji; knj. pog. Ponesrečenci se več ne ~ajo ne odgovarjajo, se ne oglašajo; javljati se k čemu ~ ~ ~ besedi priglašati se, prijavljati se; To ime se ~a šele v 16. stoletju → se pojavlja; Na koži se ~ajo bele lise → se pojavljajo, se kažejo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
jàz2 mêne m, ž, s, os. zaim. za 1. os. mêni -e -i -ój in máno; mídva médve tudi mídve, náju, náma, náju, náju tudi náma, náma; mí mé mé, nàs, nàm, nàs, nàs, námi; naslonske oblike za rod., daj. in tož. me, mi, me; naju, nama, naju; nas, nam, nas; navezna oblika za tož. ed. -me, star. mé, npr. náme, star. na mé (ȁ é)
1. im. oblike se rabijo:
a) če so poudarjene To sem rekel ~; ~, ne Janez
b) če so v protistavi Tone gre na levo, ~ na desno
c) v prir. besedni zv. Tone in ~
č) v podr. besedni zv. ~ sam; medve dekleti; mi ljudje; tudi ~
d) prakt.sp., tudi nepoudarjeno ~ res ne vem, kaj je otroku, da kar naprej joka; sicer se im. oblike izpuščajo Domov sem šel, sva šli, smo šle; Sem še mlada in bom že kako; Mladi si gradove zidamo v oblake
2. naglašene oblike za rod., daj. in tož. se rabijo:
a) če so poudarjene Meni tega ni bilo treba; Nama/Náma dvema tega ni treba
b) če so v protistavi Mene se ne boji, očeta pa že bolj
c) v prir. besedni zv. pri meni in Janezu
č) v podr. besedni zv. Mene samega je bilo strah; k nama dekletoma
d) v predložni rabi k nam; od vaju
e) pri poudarjanju Povej ti meni, kaj te tako muči
f) nasproti nepoudarjenemu Povej mi; sicer se rabijo naslonske oblike Povej mi, nama, nam še do konca; Boji se me, naju, nas; Rad me, naju, nas ima
3. mest. in or. se rabita brez omejitev
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
jèzes [zə] razpolož. medm. (ȅ) ~, da se mu ni kaj zgodilo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
jòj1 tudi jój povdk. (ȍ; ọ̑) Razjezil se je, da je bilo ~; joj komu ~ meni, vsi so me zapustili
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
jókati tudi jokáti -am in jókati tudi jokáti jóčem in jókati se tudi jokáti se -am se in jókati se tudi jokáti se jóčem se nedov. jókaj (se) -te (se) tudi -ájte (se) in jóči (se) -te (se) tudi -íte (se), -ajóč (se), -áje (se); jókal (se) -ála (se), jókat (se); jókanje tudi jokánje; (jókat (se)) (ọ́/á ọ́; ọ́/á ọ́)
1. Otrok ~a; ~ iz usmiljenja, od ganjenosti; glasno ~; poud.: ~ dan in noč |neprestano jokati|; ~ za prazen nič; bridko, krčevito, milo ~; Jokala je, da bi se je kamen usmilil |zelo|; jokati kaj neobč., z notranjim predmetom ~ bridke solze; pesn. Dež ~a monotono pesem; poud. Drevesa ~ajo smolo |izcejajo|
2. poud. |žalovati, tožiti, tarnati|: jokati po kom/čem ~ ~ sreči; jokati nad kom/čim ~ ~ domovino; ~ ~ svojo hčerjo; jokati za kom/čim ~ ~ starimi časi
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
kàj2 -- poljubn. količ. zaim. (ȁ) ~ potov sem imel, da sem vse to opravil |veliko|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
káli člen. (á; ȃ) zastar.
1. domnev. Resnica bo ~ ta, da nas je ogoljufal menda
2. vpraš. ali ne, ali kaj: Menda spiš, ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
kàr2 prisl. zaim. (ȁ)
1. mer. Stanovanje naj bo ~ se da praktično kolikor; Hiteli smo, ~ se je dalo kolikor; Vrni se ~ najhitreje kolikor mogoče hitro; ~ se je poročila, nas redko obišče odkar; Film je ~ dober precej
2. nač. Fant je ~ obmolknil |od presenečenja|
3. čas. Po hosti smo mirno šli v hrib, ~ skoči pred nas medved tedaj
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
karakterístično2 povdk. (í) Zanj je ~, da se hitro razjezi značilno
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
kázati tudi kazáti kážem nedov. káži -te tudi -íte, kažóč, kazáje; kázal -ála, kázat, kázan -a; kázanje tudi kazánje; (kázat) (á/á á) komu koga/kaj ~ policistu dokumente; ~ otroka sosedom; kazati koga/kaj ~ ljubezen, poštenost; To ga ne ~e v lepi luči; poud.: ~ kosti, rebra |biti zelo suh|; ~ čemeren obraz |biti slabe volje|; kazati koga kakšnega Obleka jo ~e mlajšo; ~ proti vratom; ~ s palico po zemljevidu; poud. ~ s prstom na koga, za kom |obsojati koga|; brezos. ~e, da ima prav |zdi se|; z nedoločnikom Ne ~e hoditi tja |ni priporočljivo|kázati se tudi kazáti se kážem se (á/á á) komu Dekle se rado ~e ljudem; kazati se pred kom koga/kaj Pred njo se ~e junaka
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
kázno povdk. (á) star. ~ je, da je nevarnost mimo kaže, zdi se
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
ker podr. vzroč. vez. ~ ni smel povedati resnice, je molčal; Nanj smo se obrnili zato, ~ vemo, da je pošten; Bali so se, zato ~ so vedeli, kaj jih čaka
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
ki1 ki njega/ga, ki nje/je, ki njega/ga ozir. morfem
1. ob neimenovalniških oblikah os. zaim. potres, ~ je prizadel Posočje; Tako se bo godilo vsem, ~ se (jim) bodo upirali; predstava, ~ se je vsi spominjajo; žrtve, ~ jim ne vemo imena; film, ~ se o njem veliko govori o katerem; vrstniki, ~ smo z njimi hodili v osnovno šolo s katerimi; ljudje, ~ ne rinejo v ospredje; hoditi z dekletom, ~ nase kaj da; za predlogi je navadnejša raba zaim. kateri: film, o katerem se veliko govori; manj navadna je taka raba ob naslonskih zaim. oblikah predstava, katere se vsi spominjajo; zastar. potres, kateri je prizadel Posočje; °srečati prijatelja, ~ je nedavno diplomiral prijatelja, ta je; Tedaj je pripeljal avto, ~ je dečka podrl avto, in (ta) je
2. ob svoj. zaim. gospodar, ~ njegov kruh ješ čigar kruh; ljudje, ~ po njihovi zemlji hodiš po katerih zemlji; cesarica Terezija, ~ je nje(na) reforma šolstva slovenstvu odprla vrata v nove čase katere reforma
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
kímati -am nedov. -ajóč, -áje; kímanje (ȋ) komu ~a mu, naj pride bliže; ~ od zaspanosti; poud.: ~ pred televizorjem |dremati|; ~ po hribu navzgor |počasi stopati|; nevtr. ~a, da razume
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
kjé2 poljubn. mestov. prostor. prisl. zaim. (ẹ́/ẹ̑) Je še ~ tako lepo kakor tukaj; Bi se ~ ustavili?; Se bo že ~ našel prostor tudi zate; Naj se tam ~ ustanovi šola; Morali bi ~ najti človeka za to vlogo; Gledal je, da bi se ~ srečal z njo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
kjér kóli tudi kjérkóli poudar. ozir. poljubn. mestov. prostor. prisl. zaim. zv. (ẹ̑ ọ̑) ~ ~ se prepirata dva, tretji dobiček ima; Naj se zaposli, ~ ~ hoče; Naj se zaposli, ~ ~ že; Ustavlja se v vsaki gostilni, ~ ~ imajo dobro vino |v vsaki, v kateri|; Bival je ~ ~, samo da ni bilo predaleč do vode
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
klánjati se -am se nedov. -ajóč se, -áje se; klánjanje (ȃ) ~ ~ na vse strani; ~am se, gospa načelnica |pozdrav|; klanjati se komu poud. Zaslužil je, da so se mu klanjali |izkazovali čast, spoštovanje|; klanjati se pred kom poud. |poniževati se|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
kljúb1 nepravi predl. z daj. (ȗ) ~ grdemu vremenu je šel v gore |čeprav je bilo grdo vreme|; ~ vsemu ga ima še rada; ~ temu da ni bil povabljen, je prišel na slovesnost čeprav
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
ko podr. vez.
I. v odvisnikih
1. v časovnih ~ se je pripeljal, so ga vsi čakali; Medtem ~ smo delali, so se drugi zabavali
2. v oziralnih, poud. Zdaj pa imaš, ~ si tako neroden; Kaj bi tajil, ~ pa je res
3. v pogojnih če: ~ bi se bil vsaj malo učil, bi bil izdelal
4. v primerjalnih, knj. pog. Premika ustnice, ~ da bi molil kakor, kot
5. v sorazmernostnih Bolj ~ vpije, manj ga razumejo
II. med členi znotraj stavka, knj. pog. kakor, kot: Dela ~ v svojih najboljših letih; Letošnja prireditev je lepša ~ lanska; bled ~ zid; Tega ne povej drugemu ~ njemu
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
kód3 poljubn. prostor. prisl. zaim. poti ali razmeščenosti (ọ́/ọ̑) Mislili so, da bi se ~ le dalo pobegniti; Pa pojdi ~ tod, po tej stezi; Morali bi iti ~ drugod, ne po tej poti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
kóder kóli tudi kóderkóli poudar. ozir. poljubn. prostor. prisl. zaim. zv. poti ali razmeščenosti (ọ̑ ọ̑) ~ ~ je divjal tornado, povsod so bile ruševine; Od ~ ~ že prihajaš, si dobrodošel; Do ~ ~ boš lahko pomagal, bo v pomoč; Hodil bi ~ ~, samo da bi dosegel cilj
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
kokodájsati -am nedov. -ajóč; kokodájsanje (ȃ) kokodakati: Kokoši glasno ~ajo; nizk. kokodajsati kaj Kar naprej ~a, da bo vse v redu |govori, zatrjuje|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
kóliko1 -- s °kolíko (ọ́; ọ̑) S ~ denarja bi se zadovoljil; S ~ delavcev bi se opravilo to delo; ~ je ena plus ena; S ~ je treba deliti 60, da se dobi tri; Po ~ prodajate jabolka
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
kóliko6 vpraš. mer. prisl. zaim. °kolíko (ọ́; ọ̑) ~ ti sploh narediš; ~ večji si od Janeza; ~ si star; ~ je ura; Toliko ima, da sam ne ve ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
kônčno2 verjetn. člen. (ó) poud. Fant je ~ zadosti star, da se odloči |nazadnje|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
konstatírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; konstatíranje (ȋ) ugotoviti, dognati: kaj Zdravnik je konstatiral njegovo smrt; ~, da domneva ne drži
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
koprnéti -ím nedov. kopŕni -íte tudi koprnì -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla, -èt/-ét; koprnênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) poud. |močno hrepeneti|: po kom/čem ~ ~ miru, svobodi; Koprnel je, da bi jo videl
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
korigírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; korigíranje (ȋ) koga/kaj ~ članek, šolske naloge popravljati; Dovolite, da vas nekoliko ~am popravim, dopolnim
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
korístno2 povdk. (í/ȋ) Bilo je zelo ~, da je sodeloval z njimi
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
lahkó2 povdk. (ọ̑) To se ~ vsakomur primeri; Lahko vstopim? -Lahko; ~ (da) pride; lahko komu/čemu Ni ji bilo ~, ko je ostala sama z otroki; ~ mu je pri srcu
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
lamentírati -am nedov. -ajóč; lamentíranje (ȋ) izobr. tožiti, tarnati: nad kom/čim ~ ~ lastno usodo; Lamentiral je, da tako živi
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
lepôta2 povdk. (ó) neobč. Tako je zdrav in močen, da ga je ~ videti lepo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
ljubeznívo2 povdk. (í) ~ je bilo od njega, da je pomagal
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
lojálno2 povdk. (ȃ) To ni bilo ~ od njih, da me niso opozorili pošteno
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
lòp1 povdk. (ȍ) poud.: Vrv se utrga, on pa ~ na tla |pade|; Namesto da bi ga poučili, ~ po njem |ga tepejo; ga napadajo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
málo3 -- nedol. količ. štev. (á) imeti ~ prijateljev; z ~ besedami vse povedati; Lep dan je, da ~ takih
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
mar vpraš. člen., poud. ~ tega res niste vedeli |ali|; Si ~ moj šef, da mi boš ukazoval
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
márati -am nedov. -ajóč, -áje; máranje (ȃ) navadno z nikalnico koga/kaj Tega človeka ne ~ajo; ne ~ mleka; poud. Ne ~a otroka |Noče zanositi, roditi|; poud. marati za koga/kaj Nihče ne ~a ~ njegove ideje |se ne zmeni zanje|; poud. Tako dekle bi vsak maral za ženo |imel rad za ženo|; z nedoločnikom Danes ne ~a jesti |noče|; Ne bi maral biti gospodar v tej hiši; Ne ~am, da odideš tako zgodajmárati se -am se (ȃ) Ta dva človeka se ne ~ata; star., s smiselnim osebkom marati se komu Ni se jim maralo delati dalo; star. Kaj se ~a, bom pa lenaril |izraža nezanimanje, neprizadetost|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
màrsikakó mnog. nač. prisl. zaim. (ȁọ́; ȁọ̑) redk. ~ si je morala pomagati, da je družina spodobno živela
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
mázati mážem nedov. mažóč, mazáje; -al -ala in -ála, -an -ana; mázanje in mazánje (á ȃ) koga/kaj z/s čim ~ kruh z marmelado; ~ otroka s kremo; ~ (si) obleko; knj. pog. ~ direktorja z darili podkupovati; šalj. ~ fanta s palico |tepsti|; knj. pog., poud. ~ (si) oči, obrvi |ličiti|; poud. Da bi sebe opral, nas ~e |sramoti|; šport. žarg. Njihova reprezentanca nas povsod ~e premaguje; knj. pog., poud. mazati koga iz česa ~ prijatelja iz zadrege |reševati|mázati se mážem se (á ȃ) Ta obleka se rada ~e; knj. pog., poud. Ona se preveč ~e |liči|; neknj. pog. ven se mazati reševati se iz neprijetnega, zapletenega položaja
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
mènda in mendà [me in mə] člen. (ȅ; ə̏; ȁ)
1. domnev. Nocoj se ~ že vrnejo; ~ si slep, da ne vidiš, kod hodiš
2. soglaš., knj. pog. Me vzameš s seboj? -Menda ja. Seveda
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
mériti -im nedov. -èč -éča; mérjen -a; mérjenje (ẹ́ ẹ̑) koga/kaj ~ dolžino ceste; ~ porabo energije; ~ zemljišče; publ. Smučarji so merili svoje moči so tekmovali; poud. ~ tujca od nog do glave |ogledovati|; poud. meriti koga/kaj po kom/čem ~ vse ljudi po sebi |vrednotiti, presojati|; meriti na koga/kaj Vojaki so merili na demonstrante; Besede, očitki ~ijo nanj; neobč. ~ ~ najvišje lovorike |na tihem pričakovati|; meriti v koga/kaj ~ ~ drevo; Ustrelil je, ne da bi meril; Otok ~i tri kvadratne kilometremériti se -im se (ẹ́ ẹ̑) z/s kom čim Ta športnik se lahko ~i z najboljšimi na svetu |primerja, tekmuje|; meriti se z/s kom za kaj ~ ~ z drugimi tekmovalci za naslov prvaka
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
méšati tudi mešáti -am nedov. méšaj -te tudi -ájte, -ajóč, -áje; méšal -ála, méšat, méšan -a; méšanje in mešánje; (méšat) (ẹ́/á ẹ́) kaj ~ barve; ~ polento; rad. ~ slike, zvoke |združevati, sestavljati jih v skladno celoto|; ~ vino z vodo; poud. mešati koga ~ ljudi s svojimi nazori; poud. mešati koga v kaj ~ brata v sporméšati se tudi mešáti se -am se (ẹ́/á ẹ́) V njegovem glasu se ~ata ganjenost in navdušenje; Olje se ne ~a z vodo; Radijske postaje se ~ajo; poud. mešati se v kaj ~ajo ~ ~ njegove pristojnosti; poud., s smiselnim osebkom mešati se komu Od dela, skrbi se mi ~a |sem zmeden|; Kaj se ti ~a, da to govoriš |Zakaj govoriš tako neumno|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
migljáj -a m z -em (ȃ) paziti na vsak nasprotnikov ~; z ~em roke povabiti goste; poud. ubogati na ~ |brez ugovora|; neobč. dobiti ~, da so se pripravljeni pogajati namig
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
mírno1 nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ čakati; ~ dihati; odgovarjati mirnejše kot drugi; poud.: Le ~, nikar se ne prenagli |ne hiti|; ~ lahko rečem, da se je stanje izboljšalo |z gotovostjo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
míšljeno povdk. (ȋ) ~o je bilo, da bi ti šel
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
mnênje -a s (é) imeti dobro ~ o čem; ~ komisije; To je le njegovo ~; spremeniti ~; vprašati za ~; Glede vzgoje sta različnega ~a; publ. Bili so ~a, da to ni bila nesreča menili so
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
modríti2 -ím nedov. môdri -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, -èn -êna; modrênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga Ves čas sem ga modril, pa me ni poslušalmodríti se -ím se (í/ȋ í) Poslal je sina v svet, da bi se modril
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
molčáti -ím [u̯č] nedov. môlči -íte, -èč -éča; môlčal -ála, môlčat, -án -ána; molčánje; (môlčat) (á í) Obtoženci ~ijo; poud. Mlini ob vodi že dolgo ~ijo |ne obratujejo|; neobč. molčati kaj Tega ne morem več ~ O tem ne morem več molčati; poud. molčati na kaj ~ ~ vsa vprašanja |ne odgovarjati|; poud. molčati o kom/čem Glej, da boš o tem molčal |ne boš govoril|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
moledováti -újem in molédovati -ujem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála in -al -ala, -àt in -at, -án -ána in -an -ana; moledovánje in molédovanje; (-àt in -at) (á ȗ; ẹ̑) koga za kaj ~ mojstra za službo; moledovati pri kom/čem Moledoval je pri vratarju, da bi ga spustil v dvorano
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
múčiti -im nedov. -èč -éča; -en -ena; múčenje (ú ȗ) koga/kaj ~ jetnika pri zaslišanju; poud. ~i ga zahrbtna bolezen |ima zahrbtno bolezen|; ~ (si) oči z branjemmúčiti se -im se (ú ȗ) Bolnik se ~i; poud. mučiti se z/s kom/čim ~ ~ z nemščino |slabo govoriti nemško|; ~ ~ z otroki in gospodinjstvom |imeti veliko dela, skrbi|; poud. Mučil se je, da bi jih pridobil |se trudil, si prizadeval|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
mudíti -ím nedov. múdi -íte, -èč -éča; -íl -íla, mujèn -êna; mujênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga Moram iti, da vas ne bom preveč mudil |jemal časa|; star. Gostje so že nekoliko mudili zamujali; muditi koga z/s čim Kaj me ~iš s temi zadevamimudíti se -ím se (í/ȋ í)
1. s smiselnim osebkom komu/čemu ~i ~ mi na vlak; poud. Kam pa se vam tako ~i |kam tako hitite|; z nedoločnikom ~i ~ mu vrniti dolg; muditi se komu/čemu z/s čim Mudilo se jim je s pripravami; brezos. Nič se ne ~i
2. ~ ~ pri bolniku |zadrževati se|; publ. ~ ~ na študijskem potovanju biti; knj. pog. Ta stvar se ne ~i ni je treba hitro, takoj opraviti; muditi se z/s kom/čim ~ ~ z otroki, z opravki
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
múksniti -em dov. (ú ȗ) slabš., navadno z nikalnico |spregovoriti, reči|: kaj Glej, da ne boš kaj muksnil
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
na [poudarjeno nà] predl.
I. z mest., nasprotnostni par je z z rod.
1. mestovni prostorski kruh ~ mizi; opeka ~ strehi; klobuk ~ glavi; podoba ~ steni; ležati ~ zemlji; počitnice ~ deželi; bolehati ~ pljučih; knj. pog. pasti ~ izpitu pri izpitu; pot ~ Šmarno goro
2. časovni ponesrečiti se ~ poti domov
3. povedkovniški biti ~ hrani, stanovanju; biti ~ lovu; biti ~ dobrem glasu sloveti; imeti ~ skrbi, sumu; biti ~ boljšem
4. vzročnostni umreti ~ porodu; ●delati ~ tem, da bi se vojna končala prizadevati si; umreti ●~ jetiki za jetiko
5. lastnostni zdrav ~ duši in telesu; cvreti ~ olju; bogat ●~ rudah z rudami; zainteresiran ●~ rešitvi tega vprašanja za rešitev tega vprašanja
6. določevalni, jezikosl. osnova ~ soglasnik
7. vezljivostni, knj. pog. ~ tebi je, kako bo delo potekalo od tebe je odvisno
II. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. navadno ná..
1. smerni prostorski sesti ~ stol; povzpeti se ~ Triglav; nabiti ~ zid; obesiti ~ strop; odpeljati se ~ Štajersko; obrniti se ~ levo; naleteti ~ oviro; Drevo bi bilo skoraj padlo nanje; Ptič skače z veje ~ vejo
2. časovni obiskovati bolnika ~ vsake tri dni; knj. pog. ~ vsake toliko se nam oglasi kdaj pa kdaj; ob četrt ~ osem; Vrnil se je ~ starost |ko je bil star|; ~ večer; ~ pustni torek; Ni se odzval ~ prvi klic
3. vezljivostni prepisati posestvo ~ sina; iti ~ lov; misliti ~ mater; spoznati se ~ glasbo; paziti ~ otroka; biti jezen ~ ves svet; nor ~ gobe; Ura gre ~ polnoč
4. vzročnostni poročiti se ~ materino željo; Ne oglasi se ~ trkanje; napiti se ~ jezo
5. lastnostni razlagati ~ dolgo in široko; ~ kratko ostrižen; ~ tak način tako; delan ~ roko; videti ~ lastne oči; noge ~ iks; poud. Jabolk je bilo ~ tone |zelo veliko|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
naívno2 povdk. (ȋ) ~ bi bilo pričakovati, da se bo vse samo uredilo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
naj1 člen.
I. s povednim naklonom
1. 3. os.
a) spodbuj. ~ nas ne čaka; Priče ~ se zglasijo na sodišču; ~ mu bo lahka domača zemlja; Vrag ~ ga vzame
b) zadržk. Pa ~ bo po tvojem; ~ gre, če že hoče; Grdo nas gledajo. ~ nas
c) v vprašalnih stavkih Kaj ~ naredimo; ~ to res verjamem; Kje ~ vzamem denar; Ali ~ grem ali ne; Kako ~ vem, kaj nameravajo
2. 1. os. To je potrebno, če ~ se izognemo posledicam; ~ ti povem, kako se je to zgodilo; publ. Predvsem ~ poudarim njeno požrtvovalnost; publ. Komaj je zdržal do cilja. A ~ povem, da je komaj okreval po bolezni
II. s pogojnim naklonom, domnev. Kupil je parcelo, na kateri ~ bi gradil hišo; Denar ~ bi zbrali s samoprispevkom; Proizvodnja ~ bi se začela še letos; Ustanovili so odbor, ki ~ bi raziskal zadevo; Ta šola ~ bi usposabljala za življenje; To izjavo ~ bi (bil) izrekel na skrivni seji; To bolezen ~ bi povzročile neke glivicenáj -- m (ȃ) Nad vsakim prizadevanjem visi neki ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
nàjmanj4 tudi nájmanj in nàjmànj tudi nájmànj presoj. člen. (ȁ; ȃ; ȁȁ; ȃȁ) poud. Drži se, kot da je ~ general |vsaj|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
najókati tudi najokáti -am in najókati tudi najokáti -jóčem dov.; drugo gl. jokati (ọ́/á ọ́; ọ́/á ọ́) neobč. kaj Po bajki so te studence najokale vile z jokom, solzami ustvarilenajókati se tudi najokáti se -am se in najókati se tudi najokáti se -jóčem se (ọ́/á ọ́; ọ́/á ọ́) za kom Ni se še najokal za njo; Pustite jo, da se ~a
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
nájti nájdem dov. -i -ite; nášel -šla tudi našèl našlà; pokr. nájdel -dla, nájden -a; nájdenje; (nàjt) (á) koga/kaj ~ star kovanec; ~ gobo; Kdor išče, ta ~e; Lišaje ~emo celo v krajih, kjer življenje ni mogoče |so, rastejo|; poud. V tej trgovini ~ete vse |lahko kupite|; ~ besedo v slovarju; ~ delo |dobiti|; poud.: ~ moža z drugo |zalotiti|; Fant, da mu ne ~eš para |dober; postaven|nájti se nájdem se (á) neobč. Pisatelj se je našel šele v zadnjem romanu |je dosegel umetniško zrelost|; prakt.sp. ~emo ~ pred kinom dobimo se, srečamo se
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
nakísati -am dov. -an -ana; nakísanje (ȋ) kaj ~ raztopino s kislinonakísati se -am se (ȋ) Mleko se je nakisalo |malo skisalo|; slabš. Pusti jo, da se ~a |se najoka|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
nakúhati -am dov. -an -ana; nakúhanje (ú ȗ) kaj ~ veliko jedi; poud. nakuhati komu kaj Pazi, da ti kakšne ne ~a |pripravi neprijetno presenečenje|nakúhati se -am se (ú ȗ) Ta riž se zelo ~a
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
nakuríti in nakúriti -im dov. nakúrjenje; drugo gl. kuriti (í/ȋ/ú ú) poud. koga Kdo te je tako nakuril |razjezil, razdražil|; poud. nakuriti koga proti komu |nahujskati, naščuvati|; redk. nakuriti komu kaj Pazi, da ti kakšne ne ~i zagode
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
nalàšč1 tudi nálašč prisl. (ȁ; ȃ)
1. vzročn. ~ nagajati komu; ~ siliti v nevarnost; poud. Ne grem, ~ ne |iz kljubovanja|
2. namer. ~ se je obrnil stran, da ne bi pozdravil; Oprosti, nisem te ~ zadel; poud. ~ za to ne boš hodil v trgovino |samo zaradi tega|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
namigováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -án -ána; namigovánje; (-àt) (á ȗ) na kaj ~ ~ neprijetne izkušnje; namigovati komu ~ sodelavcu z očmi, da odide
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
namúčiti -im dov. -en -ena (ú ȗ) koga Dovolj so jo namučilinamúčiti se -im se (ú ȗ) Veliko se je namučil, da je preživel družino
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
napóti povdk. (ọ́) Umakni se, da ne boš ~; napoti komu/čemu biti ~ drug drugemu; poud. biti ~ sam sebi |biti slabe volje, nerazpoložen|; prim. pot3
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
napráviti -im dov. naprávljen -a; naprávljenje (á ȃ) ~ cesto, čevlje; ~ črto potegniti; ~ ogenj zanetiti; ~ otroka za v šolo obleči; pomožniški pomen: ~ križ pokrižati se; ~ skok skočiti; ~ izlet; poud.: ~ kariero |uspeti|; ~ konec čemu |ustaviti, končati|; ~ konec nad čim |obupati|; ~ križ čez kaj |opustiti prizadevanje, odnehati|; napraviti komu/čemu kaj ~ balkonu streho; Kaj ti je napravil, da jokaš?napráviti se -im se (á ȃ) Na vodi se je napravil led je nastal, se je pojavil; knj. pog. Vreme se bo napravilo izboljšalo, spremenilo; napraviti se kakšnega ~ ~ bolnega; knj. pog. lepo se napraviti se obleči
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
narávno2 povdk. (á) ~ je, da je to storil
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
naréd povdk. (ẹ̑) neobč. pripravljen: biti ~ za kaj; Vedno so ~, da nastopijo; Prtljage še nima ~; biti ~ v pol ure napravljen, oblečen; Most bo kmalu ~ narejen, popravljen
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
naróbe3 povdk. (ọ̑) Račun je ~; ~ je, da ga niso pravočasno obvestili; poud.: Če samo malo zamudi, je že ~ |so doma v skrbeh, nejevoljni|; Z njim je nekaj ~ |ni popolnoma zdrav; nima urejenega razmerja do okolice|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
naučíti -ím dov. naúčil -íla, nam. naučít/naučìt; drugo gl. učiti (í/ȋ í) koga/kaj česa ~ deklico angleščine; ~ hčer kuhanja, lepega vedenja; poud. ~ otroka pameti |spametovati ga|; naučiti koga/kaj na kaj ~ otroke na red |navaditi|; ~ slepega brati; ~ psa, da mirno čakanaučíti se -ím se (í/ȋ í) kaj ~ ~ pesem; ~ ~ tuji jezik; naučiti se česa ~ ~ kuhanja; ~ ~ brati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
naváditi -im dov. navájen -a (á ȃ) koga/kaj česa ~ otroke šivanja; ~ sina brati; ~ psa, da pride na klic; navaditi koga/kaj na kaj ~ izseljence na novo okoljenaváditi se -im se (á ȃ) koga/česa ~ ~ profesorice; ~ ~ kaditi; navaditi se na koga/kaj ~ ~ ~ novo okolje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
navájati1 -am nedov. -ajóč; -an -ana; navájanje (á; ȃ) kaj ~ dokaze; dobesedno ~; publ. To nas navaja k sklepu, da je govoril resnico iz tega sklepamo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
navíjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; navíjanje (í) kaj ~ žico, vrv; ~ uro; knj. pog. ~ plošče na ves glas preigravati; poud. ~ cene |zviševati, dvigati|; poud. navijati koga ~ sodelavca, da vse pove |pregovarjati, siliti|; navijati za koga/kaj šport. ~ ~ domače; poud. ~ ~ izlet |navduševati se, potegovati se|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
navzkríž2 povdk. (í) poud.: Želje posameznikov so si pogosto ~ |si nasprotujejo|; Pazite, kaj delate, da ne bo kaj ~ |narobe|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
nazádnje2 člen. (ȃ)
1. dodaj. Fant je bister in ~ dovolj star, da se sam odloči; Ne ~ je treba upoštevati njegovo mladoletnost
2. domnev. Hiša je ~ le hiša, čeprav je še tako majhna; poud. Skladba preseneča zaradi iznajdljivosti in ne ~ zaradi neposrednosti |in zlasti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
nèdélavec -vca m z -em člov. (ȅẹ́) Protestu so se pridružili tudi ~i; poud. Ni sprejemljivo, da bi dobri delavci podpirali ~e |nedelavne ljudi|nèdélavka -e ž, člov. (ȅẹ́)nèdélavčev -a -o (ȅẹ́)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
nekdó nekóga tudi nékdo nekóga m, nedol. zaim. človeškosti nekómu, nekóga, nekóm, nekóm (ọ́; ọ̑; ẹ̑ ọ́; ẹ̑ ọ̑) ~ prihaja; Z nekom se je zadržala; Mislila sem, da je ~ drug; Ali ni ~ pred vrati?; Če bi ●~ potrkal, mu ne odpri kdo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
nèlógično2 povdk. (ȅọ́) ~ je, da mu ugovarja
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
nènavádno2 povdk. (ȅȃ) ~ je, da niso protestirali; ~ mi je pri srcu
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
nèobičájno2 povdk. (ȅȃ) ~ je bilo, da ni telefoniral nenavadno
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
nèrazumljívo2 povdk. (ȅí) ~ je, da se je tako odločil
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
nèrazúmno2 povdk. (ȅú) ~ je, da gre zdaj v gore
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
neródno1 nač. prisl. -ej(š)e (ọ́; ọ́) ~ hoditi; Tako ~ je padel, da si je zlomil roko
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
nèsporazúm -a m (ȅȗ) poravnati ~; poud.: Da ne bo ~a: To je vaša dolžnost |izraža podkrepitev|; omilj. Tako mnenje je ~ |zmota, zabloda|; pogosti ~i |prepiri, spori|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
nevárno2 povdk. (á) ~ je, da bi zaradi hujšanja zbolela; ~ je bilo govoriti resnico
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
nèverjétno2 povdk. (ȅẹ́) ~ je, da ga še niso našli; ~, a resnično; poud. Kako je zrasel, ~ |izraža začudenje|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
nèzaslíšano2 povdk. (ȅȋ) poud. ~, jaz da sem kriv |nemogoče|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
nèzmotljív -a -o (ȅí; ȅȋ ȅí ȅí) ~ čut; Misli, da je ~nèzmotljívost -i ž, pojm. (ȅí) ver. papeževa ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
neznáno2 povdk. (á) komu Ni mu bilo ~, da ga ne marajo; oditi ~ kam; stanovati ~ kje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
nìč4 -- s, nik. mer. štev. zaim. (ȉ) ~ želja, veselja; Z ~ denarja se ne da ~ kupiti; Čisto ~ premoženja nimamo; Pri ~ stopinj Celzija se led taja
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
nìč7 povdk. (ȉ) Kaj pa je, da je tak nemir zunaj? -Nič ni; To ni ~, če si se malo opraskala; Ali jaz nisem ~?
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
nocój čas. prisl. (ọ́) ~ me je strah; ~ bo poslovilna večerja; Za ~ je obljubil, da pride
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
normálno2 povdk. (ȃ) ~ je, da se po operaciji slabo počuti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
ó2 razpolož. medm. (ọ̑) ~, kako lepo; ~ glej, kdo je prišel; ~, še kako me zanima; ~, da bi bili že doma; nenaglašeno ~ máti, ~ domovína
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
ob [poudarjeno òb] predl.
I. z mest.
1. mestovni prostorski sprehajati se ~ živi meji; Šentjakob ~ Savi; pluti ~ obali; opombe ~ robu; stati ~ stebru pri; drug ~ drugem; sloneti ~ oknu pri
2. časovni, zlasti pred besedami na ustničnik tudi varianta o: ~ novem letu; ~ koncu vojne; ~ nedeljah; zbuditi se ~ treh; ~ lepem vremenu; pozdrav ~ prihodu
3. vzročnostni ~ močnem poku si poškodovati bobnič; ~ tako slabem učitelju učenci ne morejo napredovati; °~ pravilni rešitvi križanke dobite nagrado → za pravilno rešitev
4. lastnostni živeti ~ kruhu in vodi; študirati ~ stričevi podpori; redk.: Da ~ kratkem povem na kratko; obresti plačati ~ letu čez eno leto
II. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. varianta ób..
1. smerni prostorski prisloniti lestev ~ zid; vreči kozarec ~ tla; zadeti se obenj [bə]; spotakniti se ~ kamen
2. časovni, zastar. potovati ~ noč ponoči
3. vezljivostni obregniti se obnjo; drgniti se ~ podboj; biti ~ barvo, denar |izgubiti|; neknj. ljud. Krava je prišla ~ mleko |ga je izgubila|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
občútek -tka m (ȗ) ~ bolečine; vidni ~; ~ za hitrost; hoditi v temi po ~u; voziti z ~om; imeti ~, da jih je več meniti, domnevati; poud. povedati z ~om ponosa |s ponosom|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
obdelováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; obdelovánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ njivo; ~ podatke; publ. ~ zgodovino mest raziskovati, preučevati; poud. obdelovati koga Toliko časa ga je obdeloval, da je pristal |pregovarjal, pridobival|; ~ izzivalca s pestmi |tepsti, pretepati|; ~ priseljence z najgršimi izrazi |zmerjati|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
obletéti -ím dov. obletèn -êna; drugo gl. leteti (ẹ́ í) kaj Ptica je nekajkrat obletela drevo; poud. obleteti koga Obletele so me druge misli |obšle|; brezos. Obletelo me je, da bi odšel |pomislil sem|obletéti se -ím se (ẹ́ í) Drevje se ~i |izgubi listje|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
obligírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; obligíranje (ȋ) neobč. (pravno) obvezovati, zavezovati: koga/kaj Ta izjava nas ~aobligírati se -am se (ȋ) neobč. (pravno) se obvezati, zavezati: Obligiral se je, da bo delo opravil v roku
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
obljúbljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; obljúbljanje (ú) komu koga/kaj ~ tekmovalcem nagrado; dov. ~am, da bom stvar uredil obljubimobljúbljati se -am se (ú) ~a ~ deževen dan
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
obrátno2 povdk. (ȃ) Analize kažejo, da je ravno ~; publ. Ni neumno, kar predlagaš, ~, zelo primerno je nasprotno
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
obsodíti in obsóditi -im dov.; drugo gl. soditi (í/ȋ/ọ́ ọ́) koga česa ~ vojaka tatvine; ~ otroka, da laže; obsoditi koga/kaj ~ morilca; publ. Tisk je obsodil nasilje; obsoditi koga na kaj ~ povzročitelja na denarno kazen; poud. obsoditi koga za koga/kaj ~ nedolžnega za izdajalca |ga imeti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
obúpno2 povdk. (ú/ȗ) ~ je, da nihče nič ne stori
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
obvéščati -am nedov. -ajóč; -an -ana; obvéščanje (ẹ́) koga/kaj o čem ~ javnost o svojem delu; Starše ~amo, da bo vpis prihodnji torek
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
obvézati in obvezáti -véžem dov. obvézanje; drugo gl. vezati (ẹ́/á ẹ́) koga/kaj ~ rano; obvezati koga k/h čemu ~ pričo k molku; obvezati koga za kaj ~ delavca za nalogo; obvezati komu kaj ~ ranjencu rokoobvézati se in obvezáti se -véžem se (ẹ́/á ẹ́) ~ ~ z ruto; poud. Obvezal se je, da jim bo pomagal |obljubil je, zagotovil je|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
obvezováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; obvezovánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ rano; obvezovati koga k/h čemu ~ zdravnika k molku; obvezovati komu kaj ~ ponesrečencu glavoobvezováti se -újem se (á ȗ) poud. ~uje ~, da bo vestno opravil svojo nalogo |obljublja, zagotavlja|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
očítno2 povdk. (í) ~ je, da to ni mogoče
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
očíto povdk. (í/ȋ) star. očitno: ~ je bilo, da se je zmotil
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
odbrusíti2 in odbrúsiti -im dov.; drugo gl. brusiti2 (í/ȋ/ú ú) slabš. |odgovoriti|: komu Odbrusil jim je, da se jih to nič ne tiče
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
odkímati -am dov. odkímanje (ȋ) komu prijazno ~ prišlecu |odzdraviti|; odkimati z/s čim ~ z glavo; Odkimal je, da se ne strinja
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
odkopáti -kópljem tudi odkopáti -ám dov. odkopánje; drugo gl. kopáti (á ọ́; á ȃ) koga/kaj ~ skriti predmet; odkopati kaj od česa ~ zemljo od drevesaodkopáti se -kópljem se tudi odkopáti se -ám se (á ọ́; á ȃ) Sneg ga je zasul, da se je komaj odkopal izkopal; poud. odkopati se iz česa ~ ~ ~ dolgov |poravnati dolgove|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
odmévati -am nedov. -ajóč, -áje; odmévanje (ẹ́) Klici ~ajo po dolini; neobč. V njegovem glasu ~a razočaranje se kaže, je vidno; odmevati od česa Dolina ~a ~ vriskov; brezos. Zavpil je, da je odmevalo od stenodmévati se -am se (ẹ́) star. odmevati: Koraki se glasno ~ajo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
odrêči -rêčem dov.; drugo gl. reči (é) komu/čemu kaj ~ športniku pravico do nastopa; neobč. Noge so mu odrekle odpovedale; Ni mu odrekla, da bo šla z njimodrêči se -rêčem se (é) komu/čemu ~ ~ dediščini; ~ ~ sinu; publ. odreči se koga Družba se ga je odrekla ni ga več sprejela
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
odskakováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála; odskakovánje; (-àt) (á ȗ) Ljudje so odskakovali, da jih avto ne bi poškropil; odskakovati od česa poud. Žoga ~uje ~ tal |se odbija|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
odstópati -am nedov. odstópanje (ọ́; ọ̑) Omet ~a; Predsednik izjavlja, da ~a; odstopati od česa ~ ~ svojih načel; publ. Cene ~ajo ~ lanskega povprečja → se ločujejo, razlikujejo; publ. odstopati po čem To blago ~a ~ kvaliteti → je zelo kvalitetno
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
odtehtávati -am nedov. -ajóč; -an -ana; odtehtávanje (ȃ) komu kaj ~ kupcem krompir; odtehtavati koga/kaj Meni, da izumi ~ajo umetnine
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
oménjeno povdk. (ẹ́) ~ je bilo, da pride
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
opíjati -am nedov. -ajóč; -an -ana; opíjanje (í) koga z/s čim ~ prišleca s slivovko; poud. To, da ima oblast, ga ~a |dela nekritičnega, nerazsodnega|opíjati se -am se (í) ~ ~ do nezavesti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
oplašíti in oplášiti -im in oplašíti -ím dov. oplášil -íla, nam. oplášit in oplašít/oplašìt; oplášenje in oplašênje; drugo gl. plašiti (í/ȋ/á á; í/ȋ/á ȃ; í/ȋ í) koga/kaj ~ tatu, da opusti svoj namen
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
oporékati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; oporékanje (ẹ̑) komu/čemu Sodelavci mu ~ajo; publ. Temu predlogu ni kaj ~ je dober; oporekati kaj publ.: ~ veljavnost listine zanikovati, ne priznavati; Ni mogoče ~, da je ta pobuda slaba trditi, reči; star. ~ svojo prejšnjo trditev preklicevati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
oprostíti -ím dov. oprôsti -íte; opróstil -íla, -ít/-ìt, oproščèn -êna; oproščênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) komu kaj ~ učencem zamudo; oprostiti koga česa ~ zadržanega dolžnosti, pravn. obtožbe; oprostiti koga Sodišče ga je oprostilo; star. ~ talce osvoboditi; Oprosti, to pa ne drži |izraža ugovor, nejevoljo|; Oprosti, nisem mislil tako |izraža opravičilo|; Oprostite, da vas motim |izraža vljudnost|oprostíti se -ím se (í/ȋ í) komu ~ ~ učitelju zaradi zamude opravičiti se
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
òrka razpolož. medm. (ȍ) kletv.: ~, to je bilo življenje; ~, ne vidiš, da je polno
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
oséba -e ž, člov. (ȋ) ~e istega spola; glavna ~ v romanu; pravna, uradna ~; jezikosl. prva, druga, tretja ~; plačati tisoč tolarjev na ~o; On za svojo ~o trdi, da je bolje tako |izraža omejitev|; biti hišnik in vratar v eni ~i |hkrati, obenem|; neobč. Ni hotel opaziti moje ~e mene; publ.: pisati ljubljeni ~i |ljubljeni, ljubljenemu|; ženske ~e ženske; ~e moškega spola moški; šalj. Sprejel nas je šef v lastni ~i |osebno, sam|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
osrčeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; osrčevánje; (-àt) (á ȗ) neobč. opogumljati, hrabriti: koga ~ omahljivceosrčeváti se -újem se (á ȗ) neobč. opogumljati se, hrabriti se: Osrčevala se je, da bo bolje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
ostáti ostánem dov. -i -íte; -àl -ála; (-àt) (á ȃ)
1. |ne prenehati biti, se nahajati|: ~ na deželi; poud.: ~ na cesti |ne dobiti službe, stanovanja|; Nič mu ne ~e v glavi |ničesar si ne more zapomniti|; knj. pog. ~ doma zaradi otrok |ne zaposliti se|; Ustvarjalni dosežki ~ejo |ne prenehajo biti, obstajati|; Hrana vsak dan ~e; poud. Mesto so porušili, da ni ostal kamen na kamnu |popolnoma|; Sprejemni izpiti ~ejo |ne bodo odpravljeni|; Napovedana predstava ~e
2. pomožniški pomen ~ poštenjak, poud. mož beseda |kdor naredi, kar je bilo obljubljeno|; ~ buden; ~ brez denarja; ~ na miru, pri miru; brezos. Ostalo bo še naprej mraz
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
ostrašíti -ím in ostrášiti -im dov. ostrášil -íla in ostrášil -a, nam. ostrašít/ostrašìt in ostrášit; ostrašênje in ostrášenje; drugo gl. strašiti (í/ȋ í; á ȃ) koga/kaj ~ otroka, da si ne upa dalje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
pa1 [poudarjeno pà] vez.
I. z vejico
1. protiv. Vem, ~ ne povem; na vrhu strmega, ~ ne previsokega hriba; Rekel je, da pride, ~ ga od nikoder ni
2. posled. Prosili so me, ~ sem jim posodil; Poravnaj škodo, ~ te ne bomo tožili; mlada, ~ naivna, in mu je vse verjela; Preveč sem privil, ~ je počilo
II. brez vejice
1. vezal., knj. pog. ti ~ jaz; Sedeli smo ~ se pogovarjali o tem ~ onem; Pojdi ~ zapri vrata
2. stopnj. Kar naprej nas uči: to ~ to, tako ~ tako
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
pádati -am nedov. -ajóč, -áje; pádanje (á ȃ; ȃ) opotekati se in ~; ~ v prepad; ~ vznak, naprej; Na tem mestu ~a kamenje; poud. Na zemljo ~a noč |noči se|; Ponoči ~a rosa; Zračni tlak ~a; publ. Tolar ~a |Vrednost tolarja se manjša|; poud. Trdnjave so padale ena za drugo |so jih zavzemali|; publ. Padala so vprašanja vpraševali so; padati v kaj poud. ~ ~ duševne krize |večkrat doživljati duševne krize|; knj. pog. ~ ~ nezavest omedlevati; knj. pog. ~ ~ sobo drug za drugim nepričakovano prihajati; padati po kom/čem Kaplje ~ajo ~ dežniku; poud.: Pesti so padale po hrbtu |udarjale|; ~ ~ nasprotnikih |napadati jih|; brezos., poud.: Padalo je po glavi, hrbtu, rokah |tepli so jih|; Kaže, da bo padalo |deževalo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
pàh razpolož. medm. (ȁ) ~, on da je nedolžen
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
pámetno2 povdk. (á) Včasih je ~, da molčiš
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
peklíti -ím [pe in pə] nedov. pêkli -íte tudi peklì -íte in pèkli -íte; -íl -íla, pekljèn -êna; pekljênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) poud. koga Krivica ga ~i |povzroča veliko trpljenje|; Žeja ga ~i |žejen je|peklíti se -ím se [pe in pə] (í/ȋ í) poud. |zelo se truditi, si prizadevati|: ~ ~, da bi preživel družino
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
pès2 povdk. (ə̏) nizk. Ni ~, da je tako |ni dvoma|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 798 zadetkov.