génskiSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) génska bánka -e -e ž (ẹ̑, ȃ)
sistematično urejena zbirka gensko značilnih organizmov ali njihovih delov, hranjena v ustreznih ustanovah v ustreznih razmerah, ki je namenjena ohranjanju vrst, genskega materiala: nacionalna genska banka; rastlinska genska banka; Odvzem vzorcev biološkega materiala iz narave za genske banke ne sme ogrožati obstoja ekosistemov ali populacij vrst v njihovih habitatih
génska revolúcija -e -e ž (ẹ̑, ú)
velika, hitra sprememba na področju raziskovanja genetike, uporabe genske tehnologije; genetska revolucija: V naravoslovnem muzeju je na ogled razstava z naslovom Genska revolucija, ki ponuja vpogled v človekovo DNK
génska tehnologíja -e -e ž (ẹ̑, ȋ)
1. spreminjanje in preurejanje genov organizmov, zlasti z namenom, da bi ti postali bolj zdravi, odporni, za človeka bolj uporabni; genetski inženiring (1), genski inženiring (1), gensko inženirstvo (1): razvoj na področju genske tehnologije; Gensko spremenjeni organizmi že lep čas burijo duhove zagovornikov in nasprotnikov genske tehnologije
2. tehnologija za spreminjanje in preurejanje genov organizmov, zlasti z namenom, da bi ti postali bolj zdravi, odporni, za človeka bolj uporabni; genetski inženiring (2), genski inženiring (2), gensko inženirstvo (2): uporaba genske tehnologije; V prihodnosti naj bi z gensko tehnologijo preprečevali podhranjenost in bolezni
génski inženíring -ega -a m (ẹ̑, ȋ)
1. spreminjanje in preurejanje genov organizmov, zlasti z namenom, da bi ti postali bolj zdravi, odporni, za človeka bolj uporabni; genetski inženiring (1), genska tehnologija (1), gensko inženirstvo (1): nasprotovati genskemu inženiringu; Transgenski pridelki in človeški genski inženiring v ljudeh zbujajo več nelagodja kot računalniki in internet
2. tehnologija za spreminjanje in preurejanje genov organizmov, zlasti z namenom, da bi ti postali bolj zdravi, odporni, za človeka bolj uporabni; genetski inženiring (2), genska tehnologija (2), gensko inženirstvo (2): Biološka zdravila so samo tista, ki so bila z genskim inženiringom pridobljena iz biološkega materiala
génsko inženírstvo -ega -a s (ẹ̑, ȋ)
1. spreminjanje in preurejanje genov organizmov, zlasti z namenom, da bi ti postali bolj zdravi, odporni, za človeka bolj uporabni; genetski inženiring (1), genska tehnologija (1), genski inženiring (1): Strokovnjaki pravijo, da se z genskim inženirstvom lahko pridobivajo izboljšani in učinkovitejši organizmi, ki jih uporabljajo v farmacevtski, prehrambeni in kemijski industriji in v kmetijstvu
2. tehnologija za spreminjanje in preurejanje genov organizmov, zlasti z namenom, da bi ti postali bolj zdravi, odporni, za človeka bolj uporabni; genetski inženiring (2), genska tehnologija (2), genski inženiring (2): zloraba genskega inženirstva; Več nezaupanja vzbuja najnovejša tehnika žlahtnjenja, gensko inženirstvo, s prenašanjem posameznih, posebej izbranih genov s točno znanimi lastnostmi
génsko prisl. (ẹ̑)
gensko spremenjena hrana; gensko spremenjena živila; Debelost pri otrocih je gensko pogojena
génsko spremenjêni organízem -- -ega -zma m (ẹ̑, é, ī) nav. mn.
organizem, katerega genski material je spremenjen z metodami genske tehnologije; genetsko spremenjeni organizem, GSO: problematika gensko spremenjenih organizmov; gojenje gensko spremenjenih organizmov; Nevladne organizacije so pozvale vlado in parlament k omejitvi uporabe gensko spremenjenih organizmov v kmetijstvu
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
elektrónskiSSKJ -a -o prid. (ọ̑) 1. ki obstaja v digitalni obliki: elektronsko sporočilo; Z naraščanjem števila elektronskih dokumentov se hitro pojavijo podobne težave, s katerimi se srečujejo upravljavci v papirnatih skladiščih 2. ki se nanaša na prenos podatkov in informacij prek računalnikov ali drugih elektronskih naprav: elektronska komunikacija; elektronsko poslovanje; Demokratične čase so napovedovala pisma bralcev, nato pa alternativne in opozicijske publikacije, medtem ko opozicijskih elektronskih medijev v Sloveniji pravzaprav nikoli nismo imeli E (↑)elektrónelektrónska denárnica -e -e ž (ọ̑, ȃ)
1. prostor v računalniškem sistemu finančnega centra, kjer so shranjeni podatki o uporabnikih tega sistema in njihovih vloženih sredstvih: Študentje na nekaterih britanskih univerzah, v Edinburghu in Exetru, imajo dostop do elektronskih denarnic, v katerih nosijo elektronski denar
2. kartica za brezgotovinsko plačevanje, navadno manjših zneskov: Medtem ko se bankomatne kartice uporabljajo za takojšnje plačilo, kreditne pa za odloženo plačilo, so elektronske denarnice predplačniške
elektrónska konferénca -e -e ž (ọ̑, ẹ̑)
konferenca, na kateri s pomočjo informacijske tehnologije sodelujejo prostorsko oddaljeni udeleženci; e-konferenca: Pri nas še malo uveljavljene so zlasti elektronske konference, ki so se drugod že izkazale kot odlična skupinska priprava študentov na izpite
elektrónska póšta -e -e ž (ọ̑, ọ̑)
1. sistem za pošiljanje sporočil med uporabniki računalnikov ali drugih elektronskih naprav, povezanih v omrežja; e-mail1 (1), e-pošta (1), mail1 (1): odgovoriti po elektronski pošti; Hvala bogu, da smo v informacijski dobi, kjer na vsakem koraku lahko uporabljaš internet in elektronsko pošto
2. kar se pošlje, prejme po tem sistemu; e-mail1 (2), e-pošta (2), mail1 (2): poslati elektronsko pošto; nezaželena elektronska pošta; Posebno težko je, ko gredo po zlu pomembni poslovni podatki, nič lažje, ko se izgubijo družinske fotografije ali elektronska pošta
elektrónska redoválnica -e -e ž (ọ̑, ȃ)
storitev, ki staršem omogoča pregled nad šolskimi ocenami in drugimi podatki otroka prek interneta: Elektronsko redovalnico bosta podjetji osnovnim in srednjim šolam predstavili ta ali prihodnji teden
elektrónska táblica -e -e ž (ọ̑, ȃ)
majhni tablici podobna elektronska naprava za evidentiranje prehodov cestninskih postaj: Največjega stroška pri uvajanju elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku ne predstavljajo elektronske tablice, ampak sistemi za nadzor, identifikacijo in obračun
elektrónska tájnica -e -e ž (ọ̑, ȃ)
računalniški sistem, ki sprejema sporočila uporabnikov v slikovni, zvočni ali besedilni obliki: Če modem podpira tudi funkcijo elektronske tajnice, lahko na ta način poslušamo prejeta sporočila ali prek zvočne kartice posnamemo vstopna sporočila
elektrónska váruška -e -e ž (ọ̑, ȃ)
priprava za zaznavanje zvokov v prostoru z otrokom in njihovo prenašanje v drug prostor; babyphone: Večini staršem elektronske varuške ustrezajo, saj lahko ta čas porabijo za svoje obveznosti, pa še cenovno je takšno varstvo najugodnejše
elektrónski časopís -ega -a m (ọ̑, ȋ)
1. elektronska izdaja časopisa, navadno na spletu: Televizijsko podjetje že več let intenzivno razvija tudi svoj elektronski časopis
2. storitev, ki jo ponujajo časopisne hiše, da naročenim uporabnikom po elektronski pošti pošiljajo najnovejše članke: Glede na to, da sem veliko na poti, mi ne uspe sistematično spremljati elektronskih časopisov
elektrónski denár -ega -ja m (ọ̑, á)
1. denar na računih, ki je namenjen brezgotovinskemu poslovanju med različnimi računi: Centralne banke lahko neomejeno ustvarjajo papirnati oziroma elektronski denar, količine zlata pa so omejene
2. brezgotovinsko poslovanje med različnimi računi: Računalniško izmenjavanje poslovnih podatkov je prineslo tudi posodobitev plačilnega prometa, imenovano elektronski denar
elektrónski fórum -ega -a m (ọ̑, ọ̑)
spletno mesto, na katerem lahko uporabniki v obliki pisnega pogovora razpravljajo, zapisujejo svoja vprašanja, mnenja, stališča; forum: Vem, da ni nič novega, kako se ljudje, ki se ne znajo ali ne upajo niti podpisati, varno skriti repenčijo po elektronskih forumih
elektrónski naslòv -ega -ôva m (ọ̑, ȍ ó)
naslov za pošiljanje in sprejemanje elektronske pošte, sestavljen iz standardiziranega zapisa, katerega srednji del je znak @; e-naslov, e-poštni naslov: Odgovore pošljite na elektronski naslov pop@delo.si
elektrónski podpís -ega -a m (ọ̑, ȋ)
kodirana datoteka, ki omogoča preveritev istovetnosti podpisnika; digitalni podpis, e-podpis: Pri elektronski oddaji obrazcev je težava v njihovem podpisovanju, zato lahko uporabnik naroči digitalno potrdilo, elektronski podpis, ki se šteje za enakovrednega fizičnemu
elektrónski slovár -ega -ja m (ọ̑, á)
slovar v elektronski izdaji: Programsko okolje slovarja ponuja številno dodatno orodje, zaradi katerega je elektronski slovar za uporabnika prijaznejši od knjižne izdaje
elektrónski smóg -ega -a m (ọ̑, ọ̑)
elektromagnetna polja, ki nastajajo ob vključenih električnih ali elektronskih napravah; električni smog, elektrosmog: Mislili smo, da si ni treba delati skrbi zaradi sevanj mobilnikov, zaradi tega elektronskega smoga, ki bi nekoč lahko škodoval zdravju
elektrónsko črnílo -ega -a s (ọ̑, í)
tehnologija, ki omogoča grafični prikaz podatkov na posebnih zaslonih, ki niso občutljivi na sončno svetlobo: Elektronsko črnilo je podobno navadnemu, le da vsebuje milijone mikrokapsul, ki so občutljive za spremembo električnega naboja
elektrónsko pisálo -ega -a s (ọ̑, á)
pisalo, s katerim lahko pišemo po posebnem zaslonu: Pero je zgrajeno tako, da ga uporabljamo kot elektronsko pisalo ali pa z njim pišemo po navadnem listu papirja
elektrónsko poslovánje -ega -a s (ọ̑, ȃ)
trgovanje ter komuniciranje in upravljanje odnosov s strankami prek internetnega omrežja: Elektronsko poslovanje omogoča pocenitev državne uprave, povečanje njene učinkovitosti in odzivnosti
elektrónsko trgovánje -ega -a s (ọ̑, ȃ)
nabava in prodaja prek internetnega omrežja: Raziskave so pokazale, da vedno več vodilnih poslovnežev v Evropi vendarle prepoznava prednosti elektronskega trgovanja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
genétskiSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) genétska revolúcija -e -e ž (ẹ̑, ú)
velika, hitra sprememba na področju raziskovanja genetike, uporabe genske tehnologije; genska revolucija: Enaindvajseto stoletje bo gotovo minilo v znamenju genetike. Dobrih 50 let po odkritju zgradbe DNK smo sicer šele na začetku genetske revolucije, toda obeti so zelo dobri
genétski inženíring -ega -a m (ẹ̑, ȋ)
1. spreminjanje in preurejanje genov organizmov, zlasti z namenom, da bi ti postali bolj zdravi, odporni, za človeka bolj uporabni; genski inženiring (1), genska tehnologija (1), gensko inženirstvo (1): razvoj na področju genetskega inženiringa; Med predavanjem je zatrdil, da se ne zavzema za genetski inženiring pri človeku niti ne misli dobro o njem
2. tehnologija za spreminjanje in preurejanje genov organizmov, zlasti z namenom, da bi ti postali bolj zdravi, odporni, za človeka bolj uporabni; genski inženiring (2), genska tehnologija (2), gensko inženirstvo (2): tehnike genetskega inženiringa; Raziskovalcem je pred kratkim uspelo z genetskim inženiringom sintetizirati mišji kostni mozeg, ki ne zavrača transplantata svinjskega tkiva
genétsko prisl. (ẹ̑)
gensko: genetsko spremenjena hrana; Teoretično bi bilo mogoče izvorne celice tudi genetsko spremeniti
genétsko spremenjêni organízem -- -ega -zma m (ẹ̑, é, ī) nav. mn.
organizem, katerega genski material je spremenjen z metodami genske tehnologije; gensko spremenjeni organizem, GSO: vsebovati genetsko spremenjene organizme; Pri proizvodnji hrane se genetsko spremenjenim organizmom ne bomo mogli izogniti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
céstniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) céstni obróč -ega -a m (ẹ̑, ọ̑)
cesta, pot, speljana v obliki obroča okrog naseljenega kraja: ljubljanski cestni obroč; notranji cestni obroč; Treba bo dokončati cestni obroč okoli mesta in glavne ceste spremeniti v šestpasovnice
céstna ovíra -e -e ž (ẹ̑, ȋ)
podolgovata nizka izboklina, ki poteka prečno čez cestišče, namenjena omejitvi, zmanjševanju hitrosti vožnje; grbina, ležeči policaj: Da ne bi prišlo do kake hujše prometne nesreče, predlagam, da bi se na tej cesti zgradilo cestne ovire (grbine), ki bi preprečile veliko hitrost
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
slovénskiSSKJ -a -o prid. (ẹ́) slovénska pomlád -e -i ž (ẹ́, ȃ)
1. čas pred demokratizacijo in osamosvojitvijo Slovenije izpod komunističnega režima v Jugoslaviji: Spomnil bi, da prav v teh dneh praznujemo obletnico dogodkov, ki so naznanili slovensko pomlad in kasneje slovensko osamosvojitev
2. gibanje za demokratizacijo in osamosvojitev Slovenije izpod komunističnega režima v Jugoslaviji: Nobena sedanja politična usmeritev nima niti dejanske niti moralne pravice, da se razglaša za edinega pravega dediča slovenske pomladi
3. stranke, ki so nastale iz gibanja za demokratizacijo in osamosvojitev Slovenije izpod komunističnega režima v Jugoslaviji: Če bi se upoštevali volilni rezultati, bi seveda v kateri koli kombinaciji teh treh strank slovenska pomlad imela večino
slovénski tólar -ega -ja m (ẹ́, ọ̑) od 8. oktobra 1991 do 31. decembra 2006
denarna enota Republike Slovenije; SIT: Zaradi visokega povpraševanja po devizah in krepitve ameriškega dolarja se je v prvi polovici leta nadaljevalo razvrednotenje slovenskega tolarja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
detabuizírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. dopustiti, da se kaj kritično obravnava: Ni mogoče pričakovati, da bi o tem občutljivem vprašanju kdaj dosegli popolno soglasje, zato je prav, da se o tem odkrito spregovori, da se detabuizira tema, ki ljudi vznemirja že precej časa 2. narediti, da kaj ni več skrivana, prikrivana stvar: detabuizirati smrt; Revija naj bi povezala strokovnjake z različnih področij in laike, z njo pa naj bi med drugim poskusili detabuizirati samomor in samomorilsko vedenje E ← nem. detabuisieren iz (↑)de… + (↑)tabú
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
replikánt -a m, člov. (ā á) 1. člov. kdor replicira, da repliko: Vsak replikant naj točno pove, na katero vsebino oziroma razpravo katerega kolega pred sabo je repliciral 2. kopija: Vprašati se moramo, ali smo pripravljeni sprejeti vso razsežnost poskusov z živalmi – 20, 30, 40 živali bi moralo proizvesti in darovati jajčeca, da bi lahko napravili replikanta svojega ljubljenčka E v prvem pomenu (↑)replíka, v drugem ← agl. replicant iz (↑)replíka
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
splétni -a -o prid. (ẹ̑) ki je v zvezi s spletom: spletni brskalnik; spletni naslov; spletne storitve; Naš spletni strežnik je bil zasut z naročili, ki bi jih bilo verjetno še več, če se vmes ne bi sesul E ↑splètsplétna strán -e -í ž (ẹ̑, ȃ ȋ)
mesto na spletu, na katerem so dostopne medijske, besedne, zvočne, filmske vsebine: spletna stran podjetja; obiskovalci spletne strani; Po razgibani debati se je okrogla miza končala, še naprej pa je mogoče svoje mnenje izraziti na spletni strani
splétna umétnost -e -i ž (ẹ̑, ẹ́)
umetnost, ki izrablja možnosti, ki jih daje svetovni splet; netart: Prednost spletne umetnosti je v tem, da je umetnikov atelje lahko že kar galerija, galerija spletne umetnosti pa je le zbirka povezav do umetnin samih
splétni dnévnik -ega -a m (ẹ̑, ẹ̑)
spletno mesto, na katerem avtorji s pomočjo preprostega vmesnika objavljajo besedila, slike, posnetke, bralci pa imajo navadno možnost komentiranja; blog: pisanje spletnega dnevnika; Je že res, da blogersko spletišče deluje samo nekaj mesecev, a vendarle bi od piscev spletnih dnevnikov pričakovali malce več zagnanosti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
ozemljeváti -újem nedov. (á ȗ) ekspr. 1. delati, da kaj postane stvarno, primerno, naravno; prizemljevati (1): Stik z vsakdanjimi opravili, z vsakdanjim življenjem – iz tega nastaja poezija in to je tisto, kar poezijo tudi ozemljuje 2. povzročati, da se kdo spet zaveda resničnosti, mogočega, dovoljenega; prizemljevati (2): Najina nasprotja se lepo dopolnjujejo: on bi v svoji vizionarnosti in ustvarjalnosti odfrčal že kdo ve kam, če ga ne bi ozemljevala, jaz pa bi v svoji togosti splesnela, če me ne bi nenehoma metal iz ravnotežja in oživljal s svojimi pobudami E ↑ozemljíti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
računálniškiSSKJ -a -o prid. (ȃ) računálniška ígrica -e -e ž (ȃ, ȋ)
igra, pri kateri igralec navadno z igralno palico, s pritiskanjem na tipke tipkovnice upravlja s podobami na zaslonu, ki jih ustvarja računalniški program; videoigra, videoigrica: igrati računalniške igrice; Če šolar med počitnicami postane žrtev zasvojenosti z računalniškimi igricami, bo imel ob začetku novega šolskega leta resne težave
računálniška mréža -e -e ž (ȃ, ẹ́)
povezava vozliščnih in osebnih računalnikov: lokalna računalniška mreža; svetovna računalniška mreža; Preko računalniških mrež lahko današnji koncerni, ki bi bili prej nevodljivi, usklajujejo delo več sto tisoč sodelavcev
računálniška písmenost -e -i ž (ȃ, ȋ)
obvladanje temeljnih znanj in veščin za učinkovito uporabo računalnika ter poznavanje nanj navezujočih se možnosti in veščin za uporabo interneta ter komunikacije prek elektronskih medijev: Danes se je prag računalniške pismenosti rahlo dvignil
računálniška simulácija -e -e ž (ȃ, á)
virtualna, računalniška predstavitev predvidene, potencialne situacije, dogodka, abstraktnega modela, pripravljena zlasti v eksperimentalne, raziskovalne namene: Kljub najsodobnejšim računalniškim simulacijam ostajajo podnebni pojavi včasih uganka
računálniška tomografíja -e -e ž (ȃ, ȋ)
rentgensko slikanje organov v različnih presekih z uporabo računalnika; CT1 (1): preiskava z računalniško tomografijo; Znanstveniki upajo, da bi lahko zdravniki že v dveh letih z računalniško tomografijo dobivali natančne podatke o kakovosti pacientovih kosti
računálniška umétnost -e -i ž (ȃ, ẹ́)
umetnost, ki izrablja možnosti, ki jih daje računalnik: mednarodni festival računalniške umetnosti; Umetnik slovenskega rodu je eden svetovnih pionirjev računalniške umetnosti, razpoznaven pa je predvsem po uporabi računalnika kot sredstva za umetniško izražanje
računálniški tomográf -ega -a m (ȃ, ȃ)
naprava za rentgensko slikanje organov v različnih presekih z uporabo računalnika; CT1 (2): Bolnišnica je dobila najsodobnejši računalniški tomograf, ki prikaže tridimenzionalno sliko pljuč in daje več informacij
računálniški tomográm -ega -a m (ȃ, ȃ)
rentgenska slika organov v različnih presekih, sestavljena s pomočjo računalnika; CT1 (3): Sumila sem na metastazo, kar pa smo z računalniškim tomogramom ovrgli
računálniški vírus -ega -a m (ȃ, ȋ)
računalniški program, ki se je sposoben razmnoževati in širiti z enega računalnika na drugega, pogosto z namenom povzročati škodo: Kakor pravijo statistike razvijalcev protivirusnih programov in podobne tehnologije, je število znanih računalniških virusov že preseglo milijon, vsak dan pa se pojavi 20.000 novih škodljivih programov
računálniško jezikoslôvje -ega -a s (ȃ, ȏ)
večdisciplinarno znanstveno področje, ki se ukvarja s statističnim ali na pravilih slonečim modeliranjem naravnih jezikov z računalniškega vidika: Na področju ustvarjanja nacionalnih korpusov je ravno računalniško jezikoslovje tisto, ki zavzema vedno bolj pomembno mesto v okviru jezikoslovnih raziskav
računálniško omréžje -ega -a s (ȃ, ẹ̑)
sistemi, naprave, ki so med seboj povezani zaradi izmenjavanja podatkov, informacij: brezžična računalniška omrežja; postavitev računalniškega omrežja; Zmogljiva računalniška omrežja naj bi prevzela vlogo današnjih samostojnih računalnikov
računálniško opismenjevánje -ega -a s (ȃ, ȃ)
učenje, pridobivanje temeljnih znanj in veščin za učinkovito uporabo računalnika ter nanj navezujočih se možnosti in veščin za uporabo interneta ter komunikacije prek elektronskih medijev: program računalniškega opismenjevanja; delavnice za računalniško opismenjevanje; Spodbujanje računalniškega opismenjevanja lahko prinese konkretne rezultate in izboljša zaposljivost prihodnjih iskalcev zaposlitve
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
čŕniSSKJ -a -o prid. (ŕ) čŕna lúknja -e -e ž (ŕ, ȗ)
1. astron. območje v vesolju s tako močno gravitacijo, da posrka vase celó svetlobo: masivna črna luknja; Sonce bi postalo črna luknja, če bi se njegov premer skrčil s sedanjega skoraj poldrugega milijona kilometrov na pičlih nekaj kilometrov
2. kar povzroča veliko izgubo, škodo, navadno materialno: davčna črna luknja; črna luknja filmske fikcije; Za varčevalce je ostala le tretjina denarja, drugo je šlo v črno luknjo
čŕna tóčka -e -e ž (ŕ, ọ̑)
cestni odsek s pogostimi prometnimi nesrečami: V novogoriški občini bo dodatna prometna nevarnost še naprej prežala na učence in dijake na štirih črnih točkah
čŕni ràk -ega ráka m (ŕ, ȁ á)
skupek izrojenih malignih pigmentnih celic; melanomSSKJ: Izpostavljanje soncu je glavni dejavnik tveganja za razvoj črnega raka
čŕno odlagalíšče -ega -a s (ŕ, í)
nezakonito odlagališče odpadkov v naravi; divje odlagališče: Okoliš obremenjujejo tudi črna odlagališča gradbenih in nevarnih odpadkov
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
povezljív -a -o prid. (ī í í) ki se da povezati z drugim, lahko deluje skladno z drugim; interoperabilen (1): omrežno povezljiv faks; Pisec knjige nikoli ne piše knjige tako, da bi napisal prvo besedo ter razmišljal, katero besedo bi dodal, da bi bila povezljiva s prvo E (↑)povézati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
bulimíja -e ž (ȋ) duševna motnja, ki se kaže v pretirani potrebi po hrani, jedenju in bljuvanju: Se vam ne zdi, da se v javnosti bulimija in anoreksija velikokrat preveč površno razlagata kot »motnja hranjenja, povezana predvsem s tem, da bi zadostili idealu družbe biti lep in mlad, torej suh« E ← nlat. bulimia ← gr. bulīmia 'volčja lakota'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
osípnik -a m, člov. (ȋ) šol. kdor opusti začeto šolanje: Da bi preprečili neuravnoteženost med ponudbo in povpraševanjem po delu, bi morali izboljšati izobraževalni sistem tako, da bi znižali število osipnikov in okrepili usposabljanje zaposlenih E (↑)osíp
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
tehnikálija -e ž (á) 1. podatek, ki je zanimiv in razumljiv predvsem strokovnjakom in specialistom kake stroke: Podrobno poznavanje tehnikalij ni nujno, dobro pa je vsaj približno vedeti, kaj podpira vaš blog, da boste imeli pri nameščanju orodij manj težav 2. nebistvena, nepomembna podrobnost: Predlagam, da bi zadevo uredili v obliki amandmaja poslanske skupine, čeprav gre za čisto tehnikalijo, da ne bi bilo potem zapletov pred objavo v Uradnem listu 3. tehnični izdelek: Trenutno najbolj aktualna, se pravi modna, trendovska tehnikalija so GSM telefoni, ki bodo pa najbrž kmalu izgubili avro celo v deželah tranzicije in postali nekaj običajno koristnega E ← nem. Technikalie iz (↑)téhnika
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
bolónjskiSSKJ -a -o prid. (ọ̑) ki se nanaša na enotni evropski sistem visokošolskega izobraževanja, ki predvideva medsebojno primerljivost študijskih programov: novi bolonjski programi; bolonjski sistem; Diplomiranci na prvi bolonjski stopnji imajo v svojem nazivu pred imenom napisano le dipl. (ne univ. dipl.), na drugi stopnji pridobijo naslov magister, na tretji pa doktor znanosti E po italijanskem mestu Bologna, kjer so leta 1999 ministri evropskih držav podpisali deklaracijo o reformi sistema visokošolskega izobraževanjabolónjska refórma -e -e ž (ọ̑, ọ̑)
reforma s istema visokošolskega izobraževanja, ki se je na podlagi Bolonjske deklaracije na slovenskih univerzah postopoma uvajala od leta 2005: uresničevanje bolonjske reforme; Bolonjska reforma naj bi povečala učinkovitost in kakovost našega študija ter omogočila, da bi se diplomirani strokovnjaki z različnih univerz lahko zaposlovali v vseh evropskih državah
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
stopníščniSSKJ -a -o prid. (ȋ) stopníščni vzpenjálec -ega -lca m (ȋ, ȃ)
naprava, ki omogoča vožnjo po stopnicah z invalidskim vozičkom; stopniščni vzpenjalnik: Vodstvo šole se je poskušalo dogovoriti z ministrstvom, da bi kupilo stopniščni vzpenjalec, s katerim bi se dijak lahko povzpel v prvo nadstropje, kjer ima pouk
stopníščni vzpenjálnik -ega -a m (ȋ, ȃ)
naprava, ki omogoča vožnjo po stopnicah z invalidskim vozičkom; stopniščni vzpenjalec; stopniščni vzpenjalec: Dobili so stopniščni vzpenjalnik, namenjen za prevoz otrok z gibalnimi motnjami, ki so jih morali doslej iz nadstropja v nadstropje prenašati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
vróčiSSKJ -a -e prid. (ọ́) vróča línija -e -e ž (ọ́, í)
1. telefonska povezava z ustanovo, ki daje ali zbira posebne informacije; hot line (1), vroča telefonska linija (1), vroči telefon (1): Za zdaj naj bi bili bolj pozorni na okolico in poklicali vročo linijo, če bi zaznali kaj sumljivega
2. telefonska povezava, po kateri je mogoče poslušati erotične zgodbe ali sodelovati v erotičnem pogovoru; hot line (2), vroča telefonska linija (2), vroči telefon (2): Po sklepu sodišča je treba zaposlenim na vročih linijah, ki si denar služijo s pripovedovanjem opolzkih zgodbic v telefonsko slušalko, zagotoviti enake pravice kot vsem drugim delavcem
vróča telefónska línija -e -e -e ž (ọ́, ọ̑, í)
1. telefonska povezava z ustanovo, ki daje ali zbira posebne informacije; hot line (1), vroča linija (1), vroči telefon (1): Noč in dan je odprta vroča telefonska linija, na katero sprejemajo opozorila meščanov na sumljivo vedenje v njihovi okolici
2. telefonska povezava, po kateri je mogoče poslušati erotične zgodbe ali sodelovati v erotičnem pogovoru; hot line (2), vroča linija (2), vroči telefon (2): Število oglasov za vedeževalske storitve strmo narašča in preti, da bo v bližnji prihodnosti ogrozilo železni repertoar bujnih bejb v okvirčkih z vročimi telefonskimi linijami
vróča típka -e -e ž (ọ́, ȋ)
tipka ali kombinacija tipk na tipkovnici računalnika, telefona, ki sproži določeno funkcijo ali program: Številčne tipke lahko delujejo kot vroče tipke, ki omogočajo dostop do izbrane funkcije le s pritiskom ene tipke
vróča žémljica -e -e ž (ọ́, ẹ̑) nav. mn., ekspr., v zvezi s kot
blago, ki hitro poide oziroma se dobro prodaja: kupovati se kot vroče žemljice; prodajati se kot vroče žemljice; Večina vstopnic za tekme je pošla kot vroče žemljice
vróči stòl -ega stôla [stou̯] m (ọ́, ȍ ó) ekspr.
položaj, delovno mesto, na katerem je oseba izpostavljena javnemu ocenjevanju, javni presoji, kritiki; vroči stolček: Iščemo človeka, ki bo na vročem stolu sedel vsaj do konca kvalifikacij za svetovno prvenstvo
vróči stôlček -ega -čka [stou̯čək] m (ọ́, ō) ekspr.
položaj, delovno mesto, na katerem je oseba izpostavljena javnemu ocenjevanju, javni presoji, kritiki; vroči stol: Legendarni vratar, tedaj v vlogi selektorja, se je zaradi rušilnega plazu kritik na račun sloga igre odpovedal vročemu stolčku
vróči telefón -ega -a m (ọ́, ọ̑)
1. telefonska povezava z ustanovo, ki daje ali zbira posebne informacije; hot line (1), vroča linija (1), vroča telefonska linija (1): Vroči telefon lahko uporabljajo državljani v tujini, če zaidejo v težave
2. telefonska povezava, po kateri je mogoče poslušati erotične zgodbe ali sodelovati v erotičnem pogovoru; hot line (2), vroča linija (2), vroča telefonska linija (2): Neki Italijan je zavrtel številko vročega telefona, pa se mu je iz spalnice oglasila – lastna žena
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
ljúdskiSSKJ -a -o prid. (ȗ) ljúdska iniciatíva -e -e [inicijativa] ž (ȗ, ȋ)
pravica po predpisih organizirane skupine občanov, da zastopa kako mnenje, predlog, zahtevo ljudi, iz katerih izhaja, in predlaga kak zakon ali zakonsko spremembo: Obravnava predloga zakona, vloženega v okviru ljudske iniciative, ne bi zadržala obravnave drugih predlaganih zakonov, ki se nanašajo na isto področje
// tako organizirana skupina občanov: Ljudska iniciativa je vložila zahtevo za razveljavitev sklepa
// predlog, pobuda, zahteva državnemu organu, ki jih predlaga tako organizirana skupina občanov: vložiti ljudsko iniciativo; V Švici ni redkost, da smejo volivci zaradi zavlačevanja državnih organov o kakšni ljudski iniciativi odločati šele nekaj let po tem, ko je bila vložena
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
časôvnica -e ž (ȏ) 1. grafični prikaz vnaprej časovno opredeljenega, določenega poteka česa: pregledna časovnica; časovnica za izvedbo reform; Marsikdo bi si želel kakšno informacijo o nastopajočih, ne nazadnje se to spodobi že zaradi spoštovanja do glasbenikov, in program s časovnico 2. vnaprej časovno opredeljen, določen potek česa: Če bi se takrat pogovori zavlekli v naslednje leto, bi lahko prišlo do dodatnih zapletov, tako pa je bila časovnica idealna 3. delovno polje v računalniškem programu za obdelavo videa, kjer so v časovnem zaporedju razvrščeni slikovni in zvočni posnetki; timeline (1): Ko imamo v oknu časovnice zbrane vse videoposnetke, jih je treba razdeliti na posamezne kadre 4. podstran nekaterih spletnih aplikacij, kjer so v časovnem zaporedju prikazana obvestila, na katera je uporabnik naročen; timeline (2): Uporabnikom, ki se nam zdijo zanimivi, sledimo, to pa pomeni, da se na naši domači časovnici poleg lastnih pojavljajo tudi objave teh uporabnikov E (↑)časóven
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
pámetniSSKJ -a -o prid. (á) ki deluje z umetno inteligenco: pametni pralni stroj; Nekateri napovedujejo celo, da bomo pametne naprave upravljali kar z našimi mislimi E (↑)pámetpámetna híša -e -e ž (á, í)
hiša z računalnikom, ki centralno vodi in usklajuje določene sisteme in opravila z namenom zmanjšati uporabo energije: Pri opremi bodo upoštevali najnovejša dognanja s področja varčne rabe energije, hiše bodo imele tudi možnost nadgradnje s tehnologijo pametne hiše
pámetna kártica -e -e ž (á, ȃ)
plastična kartica z vdelanim čipom za hranjenje informacij: čitalnik pametne kartice; tehnologija pametne kartice; uporaba pametne kartice; Zaenkrat še ne uporabljamo pametnih kartic za podpisovanje vsake transakcije, vendar pa že razmišljamo, kako bomo sistem dogradili v prihodnosti
pámetna tábla -e -e ž (á, ȃ)
elektronska tabla, navadno povezana z računalnikom in projektorjem, ki deluje kot zaslon na dotik; interaktivna tabla: Šola ima zdaj povsem novo telovadnico s fitnesom, prenovljen gledališki amfiteater, knjižnico, učilnice so opremljene s pametnimi tablami in drugo multimedijsko opremo
pámetni telefón -ega -a m (á, ọ̑)
elektronska naprava, ki združuje funkcije prenosnega računalnika in mobilnega telefona; komunikator (1): Podjetja, ki bi šla v prestrukturiranje, bi svojim zaposlenim lahko kupovala pametne telefone namesto prenosnih računalnikov, saj za pošiljanje elektronske pošte zadostujejo
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
domáčiSSKJ -a -e prid. (á) domáča strán -e -í ž (á, ȃ ȋ) rač.
spletna stran z vsebino določene osebe, podjetja: izdelati domačo stran; obiskovati domačo stran; Domače strani so urejene po temah, izbiramo pa lahko med desetimi: od umetnosti in zabave prek športa in potovanj do novic in tehnologije
domáči stúdio -ega -a [studijo] m (á, ú)
ustrezno tehnično opremljeni prostori v domači hiši, domačem stanovanju za snemanje (glasbe): Vokale sem posnel v domačem studiu, ki sem si ga uredil v garaži svojega doma
domáči vídeo -ega -a m (á, ȋ)
videoposnetki, narejeni s snemalno opremo za domačo rabo, namenjeni predvajanju v domači hiši, domačem stanovanju: Hotel sem, da je sproščena, kot da bi snemali družinski domači video, hkrati pa je morala biti zelo prepričljiva
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
funkcionálniSSKJ -a -o [funkcijonalni] prid. (ȃ) funkcionálna písmenost -e -i ž (ȃ, ȋ)
sposobnost branja, pisanja, razumevanja praktičnosporazumevalnih besedil in osnov računskih operacij ter matematičnih predstav: Ne moremo pričakovati, da bodo učitelji materinščine sami postorili vse, da bi naši šolarji dosegli ustrezno stopnjo funkcionalne pismenosti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
pasôvniSSKJ -a -o prid. (ō) ki ima določen obseg porabe: pasovna energija; Odjemalci s stalnim pasovnim odjemom imajo povsod v svetu nižjo ceno od tistih, ki energijo uporabljajo intervalno, po potrebi E (↑)páspasôvno financíranje -ega -a s (ō, ȋ)
redno namensko financiranje delovanja v javnih neprofitnih ustanovah: Za bolonjsko reformo piše, da je bila zasnovana na veliki gospodarski rasti, izvajati pa smo jo začeli v času recesije, in da bi potrebna sredstva zanjo morali zagotoviti s pasovnim financiranjem
pasôvna širína -e -e ž (ō, í) rač.
količina prenosa podatkov na časovno enoto: razpoložljiva pasovna širina; zagotovljena pasovna širina; zakup pasovne širine; Omrežje Ethernet je deljeno omrežje – celotno pasovno širino (10 ali 100 Mb/s) v omrežju si vsi uporabniki delijo med seboj
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
síviSSKJ -a -o prid. (í) síve célice -ih -lic ž mn. (í, ẹ̑) ekspr.
možgani: male sive celice; Trenirajmo svoje možgane: sive celice morajo delati vsak dan, da ostanemo mladostni tudi v razmišljanju
síva ekonomíja -e -e ž (í, ȋ)
gospodarska dejavnost, ki temelji na opravljanju dela v nasprotju z zakonskimi določili, brez nadzora pristojnih državnih organov: preprečevanje sive ekonomije; Siva ekonomija je dokaz, da v malem gospodarstvu v resnici ni vse tako, kot bi moralo biti
síva péga -e -e ž (í, ẹ́)
mesto, področje, ki je, ostaja neopaženo, zunaj dosega kake dejavnosti: Vsak njegov uspeh je pomemben korak Slovenije iz literarne sive pege
sívi pánter -ega -ja m, člov. (í, á) ekspr.
starejši postaven, sposoben moški: Hollywood ga potrebuje kot nekakšnega sivega panterja akcijskega filma
sívi tŕg -ega -a m (í, ȓ r̄)
nezakonito trgovanje: Na sivem trgu se posojila dajejo ponavadi brez garancij, samo na podlagi zaupanja med podjetji
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
ádidaska -e ž (ȃ) nav. mn., pog. športna copata; supergaSSKJ, teniska: nositi adidaske; obuti adidaske; Hoja v adidaskah je v primerjavi s hojo v čevljih pravi užitek – kot da bi bos stopal po mehki travi E po imenu nem. tovarne Adidas iz ljubkovalnega imena Adi in prvega zloga priimka ustanovitelja Adolfa Dasslerja (1900–1978)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
aferáštvo -a s (ȃ) ekspr. odkrivanje, povzročanje afer: Namesto da izgubljamo energijo v brezplodnem aferaštvu, bi bilo mnogo bolje, da bi vzpostavili takšne mehanizme, ki bodo vnaprej onemogočali korupcijo in državi škodljive posle E iz aferáš iz (↑)afêra
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
čipíran -a -o prid. (ȋ) označen z mikročipom, na katerem je številka, s katero je mogoče najti podatke o lastniku: čipirana žival; Nimamo registra čipiranih mačkov, zato si želim, da bi v zavetišču vzpostavili internega, da bi lahko izsledili lastnike E ↑čipírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
nèuporábnik -a m, člov. (ȅ-ȃ) kdor ni uporabnik: neuporabnik interneta; neuporabnik mobilnega telefona; Neuporabniki mobilne telefonije se bolj strinjajo s trditvama, da otroci ne bi smeli imeti mobilnih telefonov in da bi morali uporabo mobilnega telefona brez prostoročnega kompleta med vožnjo strožje kaznovati E (↑)nè… + (↑)uporábnik
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
obporódni -a -o prid. (ọ̑) ki je v zvezi z zadnjimi dnevi nosečnosti in prvimi dnevi po rojstvu otroka; perinatalni (1): obporodna stiska; Če bi radi, da se pri nas glede lajšanja obporodnih bolečin kmalu kaj spremeni, mislim, da bi se morali v tej smeri izobraževati tudi in predvsem vodje porodniških oddelkov E iz ob poródu
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
poklíkati -am dov. (ȋ) 1. drugega za drugim klikniti: poklikati svoj izbor; poklikati vse podstrani; Datoteke, ki jih želimo arhivirati, lahko določimo na dva načina – izberemo celoten imenik ali pa datoteke poklikamo posamično 2. pritisniti navadno levi gumb na računalniški miški in s tem izbrati možnost, funkcijo, prikazano na zaslonu računalnika; klikniti (1): dvakrat poklikati; Dejstvo je neizpodbitno – če sami ne poklikamo trojanca ali z virusom okužene datoteke, skoraj ni načina, da bi se ta naselil v naš računalnik E ↑klíkati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
prizemljíti -ím dov. (ī í) 1. narediti, da zračno vozilo pristane ali da kaj ali kdo ostane na tleh: Varnostni protiteroristični ukrepi so prizemljili na stotine letal 2. ekspr. narediti, da kaj postane stvarno, primerno, naravno; ozemljiti (1): Velja prizemljiti nekatere že evforične kupne navade domačih odjemalcev 3. ekspr. povzročiti, da se kdo spet zaveda resničnosti, mogočega, dovoljenega; ozemljiti (2): Konkurenca bi marsikoga prizemljila E iz zemljíti iz (↑)zêmlja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
analógniSSKJ -a -o prid. (ọ̑) 1. ki podaja podatke, informacije zvezno, nepretrgano: analogni zapis; Včasih je veljalo, da digitalni zaslon zagotavlja mnogo kakovostnejši prenos slike, vendar je obdelava analognega signala tako močno napredovala, da razlike skoraj ne opazimo več 2. ki deluje na osnovi tako podanih podatkov in informacij: analogni modem; analogni priključek; analogni telefon; Priprava zmore natančnost laserskega gramofona in dobro osredotočenost, ne da bi pri tem izgubil kaj od naravnosti analogne naprave 3. ki kaže določeno veličino s kazalci na številčnici namesto z na zaslonu izpisanimi števili: analogna ura; Armaturno ploščo sestavljata velik analogni števec hitrosti in manjši digitalni prikazovalnik E ← nem. analog iz (↑)analogíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
kúpčkanje -a s (ȗ) 1. dogovarjanje o razdelitvi denarja, položajev, navadno na moralno sporen način: Zdi se, da jim je več do kupčkanja sredstev, kot do tega, da bi ustanovili učinkovito turistično organizacijo 2. razporejanje: Ne gre nam v glavo, da bo kupčkanje odpadkov prej ali slej postalo način življenja E ↑kúpčkati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
offline -- in off-line -- cit. [ôflájn] v prid. rabi (ȏ-ȃ) ki je brez povezave z računalnikom, računalniškim omrežjem, navadno internetom: Možnost offline delovanja omogoča, da telefon prejeta elektronska sporočila shrani na disk telefona in s tem omogoči, da elektronska sporočila lahko beremo in pišemo, ne da bi bili na internetu ali kadar nimamo signala E ← agl. off-line iz off 'stran, proč' + line v pomenu 'zveza'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
player -ja cit. [plêjer] in plêjer -ja m (é) 1. elektronska naprava, ki povzroči, da postane zvočni ali slikovni zapis zlasti glasbenega ali filmskega dela slišen, viden; predvajalnik: Player ima na kartici tudi vhod za digitalno povezavo z enotami CD-ROM | Vsak heker lahko skopira plošče na medmrežje, s čimer so zastonj na voljo vsakomur, ki ima računalnik, modem in plejer 2. člov. kdor zna dobro predstaviti in uveljaviti svoje znanje, sposobnosti: Ko si tako javno izpostavljen, si stalno v nekakšnem medijskem sunku, si igralec, player, stalno na odru | Vem, da vi niste ključni pri tej zadevi, da ste le orodje v rokah veliko pomembnejših igralcev, plejerjev, bi rekli ta mladi E ← agl. player iz play 'igrati'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
prenaložítiSSKJ -ím dov. (ī í) 1. prenesti program, datoteko s pomnilniške naprave, omrežja v pomnilnik, na trdi disk računalnika, mobilnega telefona; naložiti (1): Ta dodatek vam bo omogočil, da filmček enostavno prenaložite v svoj računalnik 2. ponovno namestiti programsko opremo: prenaložiti laptop; Je napaka v tem, da sem prejšnje gonilnike le zbrisal in nato naložil nove, ne da bi prenaložil windowse? 3. prenesti naloženo premoženje v drugo naložbo: Finančna družba je delnice prenaložila v druge sklade E (↑)naložíti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
sesúvanje -a s (ú) pog. 1. onemogočanje, preprečevanje delovanja: Bolje bi bilo, da se ukvarja s promocijo lastnih projektov, kot da energijo vlaga v sesuvanje tistega, kar šele pripravljajo njegovi kolegi 2. prenehanje delovanja: Zamiki pri prenosu, zasedene zveze na strani ponudnikov storitev in sesuvanje spletnih iskalnikov razkrivajo celotno zgodbo o nepopolnosti sodobne informacijske tehnologije 3. jemanje pomena, veljave, vrednosti: Če se danes kdo junači s sesuvanjem partijskega režima, mu je treba prišepniti, da je že davno mrtev E ↑sesúvati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
solíranje -a s (ȋ) 1. petje, igranje dela skladbe, ki ga izvaja kdo sam, ne hkrati z drugimi, ali tako, da so drugi le spremljava: Glasbeniki so zaključili pripev in prešli na soliranje: solist je zgrabil lok in potegnil pod kobilico, da je glasbilo zacvililo, in pustil ton zveneti 2. pog. delovanje brez pomoči, upoštevanja drugih: V prepirljivi koaliciji se ne eni ne drugi ne počutijo dobro, le da doslej niso vedeli, komu bi se soliranje bolj izplačalo, in zato že leto dni tičijo skupaj E ↑solírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
zablúziti -im dov. (ú ȗ) pog. 1. z napačnim ravnanjem priti v slab, neugoden položaj: zabluziti odnos s starši; zabluziti v šoli; Trdno sem prepričan, da šport na splošno izvrstno varuje otroke že v osnovni šoli, da ne bi zabluzili 2. nekoristno porabiti čas: Cel dan sem zabluzil 3. vsebinsko prazno in na predolg način povedati, napisati: V blogu zna večkrat zabluziti, da bog pomagaj 4. imeti spolni odnos brez namena trajnejše zveze, navadno samo enkrat: Bila sem mu všeč in sva zabluzila E ↑blúziti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
ántikorupcíjski -a -o in ántikorúpcijski -a -o prid. (ȃ-ȋ; ȃ-ú) ki je proti korupciji; protikorupcijski: antikorupcijski urad; antikorupcijski zakon; antikorupcijska politika; Korupcija je največje zlo družbe in če bi pristali na to, da zmanjšujemo pritisk, antikorupcijski pritisk, potem bi seveda ravnali zelo slabo E (↑)anti... + (↑)korupcíjski
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
bíoprideláva -e in bío prideláva -- -e [bijopridelava] ž (ȋ-ȃ) pridelava samo z uporabo naravnih, organskih snovi; biološka pridelava: Neki ekonomist mi je pred časom dejal, da bi, če bi male kmetije preusmerili v biopridelavo, lahko odprli od 150 do 180 tisoč delovnih mest E ↑bío… + ↑prideláva
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
diverzificírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. narediti kaj bolj raznovrstno: diverzificirati gospodarstvo; Idealno bi bilo, če bi dobili takšnega strateškega investitorja, ki želi tudi sam diverzificirati svoj proizvodni program 2. narediti, da kaj pride na več mest, se porazdeli na več enot: diverzificirati premoženje; Banka je sprejela pomembno odločitev o spremembi smernic o vlaganju deviznih rezerv, s čimer bo diverzificirala portfelj E ← nem. diversifizieren iz lat. diversus 'raznovrsten' + facere 'delati'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
enoúmnež -a m, člov. (ȗ) kdor zagovarja miselnost, usmeritev, ki zahteva razumevanje, ravnanje na en sam način: Če ne bi bilo preveč žalostno, bi se na glas krohotal tistim enoumnežem, ki so prepričani, da je državo mogoče obdržati na nogah le z večjimi davki, ko zmanjkuje denarja E (↑)enoúmen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
impeachment -a cit. [impíčment] in impíčment -a m (ȋ) postopek odstavitve, odpoklica funkcionarja zaradi očitkov, dvomov o ustreznosti njegovega dela: Glasovanje je bilo tesno, saj so za prvi impeachment v evropski zgodovini potrebovali dve tretjini glasov v 141-članskem parlamentu | Impičment naj bi bili preložili zgolj zato, da bi poslanci temeljito pretehtali ves postopek glasovanja E ← agl. impeachment iz impeach 'obtožiti, poklicati na odgovornost' ← stfrc. empe(e)chier 'ovirati, zadrževati' < poznolat. impedicāre
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
janšízem -zma m (ī) politična usmeritev, kot jo razvija in zastopa slovenski politik Janez Janša: Znani politik meni, da bi kriza na desnici lahko porodila tudi kako novo stranko, ki bi se distancirala od janšizma in se usmerila v drugačno politiko E po politiku Janezu Janši (1958–)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
konsénzni -a -o prid. (ẹ̑) ki je v zvezi s konsenzom; soglasniSSKJ, konsenzualni: konsenzni odbor; konsenzna rešitev; konsenzna skupina; Jasno je, da bi vsi raje imeli konsenzno pot, če bi le bila produktivna E (↑)konsénz
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
kónzulka -e ž, člov. (ọ̑) uradna predstavnica, ki zastopa koristi države in njenih državljanov v tuji državi: častna konzulka; generalna konzulka; italijanska konzulka; Rekli so, da bi bila čast, če bi imeli edino žensko konzulko v Ljubljani E (↑)kónzul
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
logístikaSSKJ -e ž (í) 1. dejavnost, ki se ukvarja z načrtovanjem, organizacijo in koordinacijo premika, prevoza česa, koga od začetne do ciljne točke: vodja logistike; področje logistike; Logistika odhoda ter nastanitve reprezentance in spremstva za evropsko prvenstvo nas časovno ne preganja 2. dejavnost, ki se ukvarja z organizacijo in koordinacijo medsebojno odvisnih delovnih enot, faz kakega procesa: Prejšnji teden sem na koalicijskem sestanku predlagal, da bi v kratkem pripravili širši posvet vodstev koalicijskih strank, na katerem bi dorekli logistiko delovanja E ← agl. logistics ← frc. (l'art) logistique 'veščina razporejanja čet' iz srfrc. logis 'nastanitev'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
nabòrSSKJ -ôra m (ȍ ó) 1. uradni postopek za ugotovitev sposobnosti športnikov za igranje v moštvu, ligi: Vnela se je vroča razprava o tem, kdo bi bil na letošnjem naboru za ligo NBA prvi izbor, če bi se seveda vsi trije športniki odločili, da bodo študij zapustili po prvem letu in se zapisali profesionalni košarki 2. navadno z rodilnikom urejena množica: pester nabor; nabor podatkov; nabor znakov; Trenutni zavarovalni rezultati so tudi posledica prenizkih premij, prevelike škodne pogostosti ali preširokega nabora storitev E < *naborъ iz (↑)nabráti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
nèsprejèm -éma m (ȅ-ȅ ȅ-ẹ́) dejstvo, da kaj ni sprejeto, se ne sprejme; nesprejetje: nesprejem proračuna; nesprejem ustave; nesprejem zakona; Na nujnih sejah bi odločali o nujnih aktih, katerih nesprejem bi povzročil težko popravljive posledice za delovanje države E (↑)nè… + (↑)sprejèm
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
obvòdSSKJ -óda m (ȍ ọ́) 1. priprava, ki premosti obolelo žilo ali oboleli del drugega votlega organa: Šlo je za vstavitev srčnega obvoda, operacijo pa so opravili na oddelku za bolezni srca na leipziški medicinski fakulteti 2. med. operacija, pri kateri se premosti obolela žila ali oboleli del drugega votlega organa; bypass1 (1), premostitvena operacija: V zadnjih letih smo dodali vrsto novih dejavnosti: delamo koronarografije, žilne obvode, nove operacije na oddelku za otorinolaringologijo 3. kar se naredi, uporablja namesto obstoječega zaradi potrebe ali koristi koga; bypass1 (2): Zakonodaja takšnega ravnanja sicer ni izrecno prepovedovala, toda logično bi bilo, da si sklad obvoda z javnimi sredstvi ne bi smel privoščiti E iz *obvêsti iz (↑)vêsti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
prèdkúhani -a -o prid. (ȅ-ȗ) delno ali v celoti vnaprej pripravljen, navadno s toplotno obdelavo: predkuhani korenček; predkuhana žita; Razmišljala sem, da bi ji naredila zamrznjene paketke mesa in riža (predkuhane ali ne), ki bi jih potem pogrela vsak dan E iz prèdkúhati iz (↑)pred... + (↑)kúhati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
preferírati -am nedov. (ȋ) dajati prednost, ugodnost komu, čemu: V mestu ne živi zato, ker mu ne bi uspelo zaslužiti denarja, da bi si postavil hišo, ampak zato, ker preferira življenje v mestu E ← nem. präferieren ← frc. préférer < lat. praeferre, prvotno 'nositi naprej, spredaj'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
preusposábljati -am nedov. (á) omogočati, da kdo pridobi sposobnosti za drugo delo kot do sedaj: preusposabljati dolgotrajno brezposelne; Zakaj ne bi prezaposlovali in preusposabljali tistih, ki so že zdaj brezposelni, in ne tistih, ki naj bi postali brezposelni? E ↑preusposóbiti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
prodajljív -a -o prid. (ī í í) ki se da prodajati: prodajljive delnice; prodajljivo blago; Znižanje bi v prvi vrsti okrepilo komercialno produkcijo, pomembno pa bi vplivalo tudi na manj prodajljive programe E (↑)prodájati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
rèanimacíjski -a -o in rèanimácijski -a -o prid. (ȅ-ȋ; ȅ-á) ki se nanaša na reanimacijo: reanimacijski oddelek; reanimacijsko vozilo; Primarno helikoptersko reševanje v okviru urgentnih centrov naj bi se odvijalo tako, da bi s helikopterjem na mesto nezgode letele najbolj usposobljene bolnišnične reanimacijske ekipe E (↑)rèanimácija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
regionálec -lca [regijonaləc] m (ȃ) 1. člov. kdor si prizadeva za koristi, uveljavitev določene regije: Regionalci pravijo, da ne bodo slepo sledili navodilom iz prestolnice 2. kar deluje na regionalni ravni: Slovenski letalski prevoznik bo ostal regionalec 3. člov. prebivalec določene regije: Če bi takrat vladna koalicija prisluhnila lokalcem in regionalcem, bi bilo financiranje že nekaj let urejeno E univerbizirano iz regionálni predstávnik, prebiválec
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
transgenírati -am dov. in nedov. (ȋ) s pomočjo tehnologije spremeniti gensko zasnovo: V največ petih letih naj bi transgenirali piščance, da bi bili odporni proti virusu H5N1 E ↑transgén
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
veroučênec -nca m, člov. (é) učenec verouka; veroukar: starši veroučencev; seznam veroučencev; Glede na sedanjo zakonodajo bi lahko izvajali preverjanje veroučencev tako, da bi njihovo znanje zadostilo znanju, ki se zahteva pri predmetu Verstva in etika E iz učênec vére
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
zajebáncija -e ž (á) vulg. 1. draženje, norčevanje; zafrkancijaSSKJ: ne dovoliti si zajebancije na svoj račun; Ne bi bilo prvič, da bi požrl zajebancijo tistega zoprnega tipa 2. neresno, šaljivo dejanje ali ravnanje: konec zajebancije; Če drugi nočejo, bova midva naredila kakšno zajebancijo za ljudi, če ne drugega, bova plesala na kamionu E ← hrv., srb. zajebàncija iz (↑)zajébati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
nèrezidénčni -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ima svoje stalno prebivališče, sedež zunaj države, v kateri posluje: nerezidenčni vojaški ataše; nerezidenčni veleposlanik; V ozadju je bojazen, da bi vključitev v sistem avtomatične izmenjave informacij povzročila vračanje prihrankov v države, iz katerih prihajajo nerezidenčni varčevalci E (↑)nè + (↑)rezidénčennèrezidénčna (hranílna) vlóga -e -e -e ž (ȅ-ẹ̑, ȋ, ọ̑)
hranilna vloga na nerezidenčnem računu: obdavčenje nerezidenčnih vlog; Pogajanja, ki jih je treba skleniti do letošnjega aprila, doslej niso obrodila nobenih rezultatov, saj Švica odločno zavrača pošiljanje informacij o nerezidenčnih hranilnih vlogah
nèrezidénčni račún -ega -a m (ȅ-ẹ̑, ȗ)
bančni račun fizične ali pravne osebe, ki ga ima ta v državi zunaj svoje matične države: nakazilo na nerezidenčni račun; Tožilstvo opozarja, da je bila zoper dva obdolženca zaradi uporabe ponarejenih listin pri odpiranju nerezidenčnega računa fiktivne firme vložena obtožba, vendar je postopek na sodišču zastaral
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
anoréksičen -čna -o prid. (ẹ̑) 1. ki ima anoreksijo; anorektičen: biti anoreksičen; V singapurskih bolnišnicah se zdravi okrog 70 odstotkov anoreksičnih deklet, ki bijejo težek boj s hrano in telesno težo
// ki se nanaša na anoreksijo: anoreksični simptomi; Oseba z anoreksično motnjo si ne more pomagati, da ne bi mislila na svoje telo 2. ekspr. zelo vitek, suh: Ne mara debelih, ugajajo mu anoreksične ženske 3. ekspr. prazen, brez vsebine: anoreksična denarnica; anoreksična prireditev; Slovenski film ni anoreksičen, nasprotno, z vedno večjo žlico zajema življenje, kar potrjujejo gledalci, kritiki in tuji festivali E ↑anoreksíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
béliSSKJ -a -o prid. (ẹ́) béla hálja -e -e ž, člov. (ẹ́, á) nav. mn.
oseba v beli delovni halji, navadno zdravnik: Nekateri farmacevtski izdelki se na slovenskem trgu oglašujejo v navezi z belimi haljami
béla karavána -e -e ž (ẹ́, ȃ)
skupina smučarjev in njihovih spremljevalcev, ki se udeležujejo zimskih smučarskih tekmovanj v različnih krajih: Moška bela karavana se je ustavila na Vitrancu, kjer upajo, da bo slovensko občinstvo pomagalo našim fantom do težko pričakovanih vidnejših rezultatov
béla knjíga -e -e ž (ẹ́, í)
zbirka pravil, navodil, reform, zahtev za urejanje in upravljanje: bela knjiga zdravstvene reforme; bela knjiga o vzgoji in izobraževanju; Bela knjiga bo lahko dragocen vir smernic za slovensko zakonodajo
béla smŕtSSKJ -e -i ž (ẹ́, ȓ) ekspr.
snov bele barve, ki škoduje zdravju, zlasti mamilo: trgovci z belo smrtjo; Sol je treba uživati zmerno; nekateri ji z drugimi besedami pravijo tudi bela smrt
béla stávka -e -e ž (ẹ́, ȃ)
stavka, pri kateri se ovira utečeni potek dela z neizvajanjem delovnih nalog, obveznosti v celoti ali z njihovim pretirano natančnim izvajanjem: bela stavka sodnikov; Sindikat carinikov je v četrtek zjutraj preklical napovedano belo stavko, ki bi morala trajati do prihodnjega petka
béli církus -ega -a m (ẹ́, ȋ)
smučarska tekmovanja: Povratka v beli cirkus se je nadvse veselila
béli ovrátnik -ega -a m, člov. (ẹ́, ȃ) ekspr.
pripadnik visokega družbenega sloja, zlasti predstavnik politike, gospodarstva: korupcija belih ovratnikov; kriminal belih ovratnikov; Službe, v katerih se zaposlujejo beli ovratniki, same po sebi velikokrat niso zagotovilo za dobro življenje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
kljúčniSSKJ -a -o prid. (ȗ) kljúčna beséda -e -e ž (ȗ, ẹ̑)
1. beseda ali besedna zveza, ki povzema širše besedilo ali sobesedilo: Ključna beseda človeškega sveta je čas
2. beseda ali besedna zveza, ki se uporablja za iskanje informacij v knjižnicah ter v elektronskih in spletnih zbirkah besedil: iskanje po ključnih besedah; Vtipkate ključno besedo, sprožite iskanje in dobite seznam zadetkov
3. rač. osnovni element programskega jezika, ki označuje določen ukaz: Ključna beseda je in, s katero povemo, da bi radi pretvarjali enote
4. beseda ali besedna zveza, ki omogoča komunikacijo prek storitev SMS: Naročnik lahko pošlje tudi SMS s ključno besedo poraba na številko 1919
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
krítičniSSKJ -a -o prid. (í) krítična jávnost -e -i ž (í, á)
posamezniki ali skupina ljudi, ki kritično presojajo predvsem delo vlade in aktualna družbena dogajanja: strokovna kritična javnost; biti na očeh kritične javnosti; Jasno je, da se v tem uradnem odgovoru skriva prezir do tiska in kritične javnosti
krítična mása -e -e ž (í, ȃ)
najmanjša stopnja, količina česa, potrebna za začetek spremembe: doseči kritično maso; kritična masa ljudi; pomanjkanje kritične mase; Kulturni projekti na tako majhnem trgu, kot je Slovenija, težko ustvarijo kritično maso, ki bi jim pomagala živeti in uspeti samo na podlagi prodajne, ekonomske logike
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
merílnikSSKJ -a m (ȋ) merílnik korákov -a -- m (ȋ, ȃ)
priprava za štetje korakov; pedometer: Da bi bilo vse skupaj še zanimivejše, s telefonom v škatli dobite tudi merilnik srčnega utripa in merilnik korakov, ki ga je treba pritrditi na športni čevelj
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
pásjiSSKJ -a -e prid. (á) pásja procésija -e -e ž (á, ẹ̑) ekspr.
nepomembna javna prireditev: udeležiti se vsake pasje procesije; Ob sobotah in nedeljah se ne dogaja tako rekoč nič, če hočejo novinarji napolniti strani, morajo na skoraj vsako pasjo procesijo
pásja šóla -e -e ž (á, ọ̑)
tečaj, namenjen urjenju in socializaciji psa: policijska pasja šola; Prvi korak je obisk pasje šole oziroma najbližjega kinološkega društva, kjer bodo izšolani strokovnjaki pomagali tečajnikom in njihovim psom
pásje zavetíšče -ega -a s (á, í)
začasno bivališče za zavržene pse: nelegalno pasje zavetišče; Kinologi in mediji se neprestano trudijo, da bi ljudje, ki si želijo imeti psička te ali one pasme, raje posvojili kakšnega psa, ki se je zaradi neprijaznih okoliščin znašel v pasjem zavetišču
pásji hotél -ega -a m (á, ẹ̑)
podjetje, ki ponuja oskrbo za pse v času, ko so njihovi lastniki odsotni: Zanima ga, kje je kakšen dober pasji hotel, po možnosti v bližini Ljubljane
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
potujíti -ím dov. (ī í) narediti kaj tuje s postopnim vnosom tujih prvin v družbo, jezik: Osrednje medije so postopoma potujili E (↑)tujítipotujíti se -ím se dov. (ī í)
privaditi se tujemu v družbi in jeziku in to postopoma tudi prevzeti: Zdi se mi, kakor da bi se bila potujila tudi že naša lepa zemlja sama, celo tista čudovita ljubljanska ravan
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
prográmskiSSKJ -a -o prid. (ȃ) prográmska podpóra -e -e ž (ȃ, ọ̑)
1. omogočanje delovanja določenih opravil z ustreznimi računalniškimi programi: ustrezna programska podpora; Vgradili so programsko podporo za hitro in učinkovito faksiranje
2. prodaja in vzdrževanje programske opreme: Izvajajo rešitve na ključ, za katere nudijo strojno in sistemsko programsko podporo ter vzdrževanje
prográmski jêzik -ega -íka m (ȃ, é í)
skupek skladenjskih in pomenoslovnih pravil, podatkovnih struktur in vmesnikov, ki programerju služijo kot orodje pri izdelavi računalniškega programa: priljubljen programski jezik; znanje programskega jezika; Basic je bil splošno priznan kot najlažji programski jezik
prográmski pás -ega -ú in -a m (ȃ, ȃ ȗ; ȃ)
čas predvajanja televizijskih vsebin: najbolj gledan programski pas; osrednji programski pasovi; Varuhinja je vodstvu televizije predlagala, da bi bilo v programski pas risank bolje umestiti otroško nanizanko
prográmski vmésnik -ega -a m (ȃ, ẹ̑)
del programske opreme, ki omogoča povezavo funkcij različne strojne opreme in prenos podatkov med različnimi strojnimi platformami: uporabniški programski vmesnik; Programski vmesnik je postal sestavni del programske opreme za brezpapirno poslovanje in računovodstvo
prográmsko oródje -ega -a s (ȃ, ọ̑)
program, ki izvaja določena opravila, povezana z delovanjem računalnika ali z drugim programom: poznavanje programskih orodij; uporaba programskega orodja; V programsko opremo sodijo operacijski sistemi, omrežni operacijski sistemi, razvojna programska orodja in podatkovne baze
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
raztròsSSKJ -ôsa in -ósa m (ȍ ó; ọ́) raztròs pepéla -ôsa in -ósa -- m (ȍ, ẹ̑; ó; ọ́)
obred, pri katerem se pepel pokojnika raztrese na posebnem delu pokopališča ali posebej določenem prostoru: Na ministrstvu so v razlagi zakona navedli, da se raztros pepela na določenem mestu zunaj pokopališča lahko opravi z dovoljenjem upravne enote, na območju katere naj bi bil ta obred oziroma pokop
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
snowboarder -ja cit. [snôu̯bórder] m, člov. (ȏ-ọ́) kdor se vozi po snegu stoje na snežni deski; bordar (1), border (1), deskar (1): Snowboarderji imajo svojo modo, pazljivo izbirajo glasbo, v nekaterih sredinah imajo celo lastni žargon
// športnik, ki se vozi po snegu stoje na snežni deski; bordar (//), border (//), deskar (1//): Enajst let sem se trudil, da bi postal najboljši snowboarder na svetu E ← agl. snowboarder iz ↑snowboard
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
stík1 SSKJ -a m (ȋ) stíki z jávnostmi -ov -- -- in stíki z jávnostjo -ov -- -- m mn. (ȋ, á; ȋ, ā)
načrtovano in usmerjano komuniciranje med organizacijo in javnostjo z namenom doseganja medsebojnega razumevanja, uresničevanja skupnih interesov; odnosi z javnostmi, piar1 (1), piarovstvo, PR: vodja stikov z javnostmi; Dela bodo poskušali izpeljati tako, da bi bil promet čim manj moten, so sporočili iz občinske službe za stike z javnostmi
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
típkaSSKJ -e ž (ȋ) típka ctrl -e -- [cətərələ̀] ž (ȋ, ə̏)
tipka na računalniški tipkovnici, ki v kombinaciji z drugimi tipkami tem dodeli neko drugo funkcijo; krmilka: Da bi označili določeno poved znotraj odstavka, premaknite kazalec nad poljubni del odstavka, ki ga nameravate označiti, pritisnite in držite tipko ctrl in hkrati kliknite z levo tipko miške
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
urádniSSKJ -a -o prid. (ȃ) urádna medicína -e -e ž (ȃ, ȋ)
medicina, ki uporablja le znanstveno preverjene načine zdravljenja; znanstvena medicina: zaupati uradni medicini; stališče uradne medicine; zdravila uradne medicine; Mnogi se zavzemajo, da bi uradna medicina bolj delala z roko v roki s komplementarno
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
zóbniSSKJ -a -o prid. (ọ̄) zóbna nítka -e -e ž (ọ̄, ȋ)
mehka najlonska ali svilena nitka, ki se uporablja za odstranjevanje zobnih oblog in delcev hrane med zobmi: uporabljati zobno nitko; čiščenje zob z zobno nitko; Čiščenje zob bi bilo potrebno po vsakem obroku, zato je morda pametno, da zobno nitko vedno nosimo s seboj
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
zvóčniSSKJ -a -o prid. (ọ̄) zvóčna kártica -e -e ž (ọ̄, ȃ) rač.
plošča tiskanega vezja v računalniku, ki omogoča snemanje in predvajanje zvoka; glasbena kartica: zunanja zvočna kartica; Osebni računalnik je lahko opremljen z dobro zvočno kartico in je pravi snemalni studio
zvóčni semafór -ega -ja m (ọ̄, ọ̑)
semafor ali naprava, ki slepim in slabovidnim na prehodih za pešce z zvočnim signalom nakaže zeleno ali rdečo luč: Opozorila bi, da zvočni semaforji na prehodih za pešce niso dovolj glasni in zlasti pri daljših prehodih se je zelo težko orientirati po njihovem zvoku
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
živálskiSSKJ -a -o prid. (ȃ) živálska móka -e -e ž (ȃ, ọ́)
krmilo, ki se pridobiva s sežiganjem živalskih trupel: okužena živalska moka; proizvodnja živalske moke; zaloge živalske moke; Francoski predsednik je od vlade zahteval, naj prepove krmljenje živine z živalsko moko, da bi tako preprečili širjenje bolezni norih krav
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
balírka -e ž (í) stroj za baliranje: Zagorelo je v mehanskem delu balirke, potem se je ogenj hitro širil, tako da so bili vsi traktoristovi napori, da bi požar pogasil, zaman E ↑balírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
bárbika -e ž (ȃ) 1. igrača, ki predstavlja dekle vitke postave in dolgih, navadno svetlih las: Barbike gredo še vedno dobro v promet, enako velja tudi za njihove ponaredke 2. člov. ekspr. mlada ženska, ki po videzu spominja na tako igračo: Vsi od žensk vendarle ne pričakujejo, da bi bile videti kakor barbike, da in jih ne silijo v plastične operacije E ← agl. Barbie po hčeri oblikovalke te lutke
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
bróker -ja m, člov. (ọ̑) pog. 1. kdor opravlja borzne posle po nalogu komitenta; borzni posrednik: uspešen broker; Iščejo brokerja, da bi ob sprostitvi trgovanja na borzi čim prej prodali svoje delnice 2. posrednik: Ne morem razumeti, da lahko brokerji ponujajo nižjo ceno zavarovanja, kot jo ponujajo zavarovalnice E ← agl. broker 'mešetar, posrednik'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
deindeksácija -e ž (á) ekon. ureditev vrednostnih razmerij, izraženih z indeksi, tako da sprememba enega ne pogojuje več spremembe drugega: deindeksacija plač; Inflacijo lahko znižamo tudi z deindeksacijo, a izvedena mora biti tako, da v začetnem obdobju ne bo prizadela socialno najšibkejših, ki naj bi imeli na dolgi rok od nje največ koristi E ← agl. deindexation iz (↑)de… + tvor. od (↑)índeks
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
destinácija -e ž (á) kraj, do katerega se pride, pripotuje, navadno z določenim namenom: priljubljena destinacija; turistična destinacija; Nekaterim se zdi, da Slovenija ni destinacija za hitro razvijajoča se tuja podjetja in da bi morala celo sama seliti svoje zmogljivosti v države, ki imajo ugodnejše pogoje za proizvodnjo E (← nem. Destination) ← frc. destination 'namen, cilj potovanja' ← lat. dēstinātio 'določitev'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
dónor -ja m (ọ́) 1. člov. med. kdor daruje svoje telesne organe ali spolne celice; dajalecSSKJ, darovalecSSKJ: Čeprav je v Aziji največ posmrtnih donorjev na število prebivalcev ravno v Singapurju, dve tretjini prebivalstva še vedno odločno zavračata možnost, da bi dali svoje organe 2. vet. žival, zlasti govedo, ki da spolne celice: živali donorji 3. kem. atom ali molekula, ki odda enega ali več elektronov drugi snovi: donor dušika; V vodnem tetraedru je osrednja vodna molekula vedno donor, sosednji dve molekuli pa sta akceptorja vodika v vodikovi vezi E ← agl. donor ← stfrc. doneur < lat. dōnātor iz dōnāre 'darovati'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
drážbenik -a m, člov. (ȃ) kdor vodi dražbo; dražbarSSKJ, dražilecSSKJ: Če si dražbenik, je bistvo, da prodajaš za drugega, ne pa da ponujaš svoje stvari; s tem tudi ne bi imel dodatnega zaslužka E (↑)drážben
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
invazíven -vna -o prid. (ȋ) med. 1. ki se nanaša na vdor, navadno mikroorganizmov, v veliki množini v telo: Salmonela je invaziven mikroorganizem, ki se lahko iz črevesja s krvjo razširi do drugih organov 2. ki se nanaša na vraščanje, prodiranje kakega tkiva v drugo tkivo: invazivni rak materničnega vratu; Histološke analize so pokazale, da gre za zelo invazivne tumorje 3. ki se nanaša na prodor v telo z instrumentom: invaziven poseg; V želji, da bi odpravili potrebo po anesteziji in bolnišničnem zdravljenju ter skrajšali nezmožnost za delo, so zdravniki razvili številne manj invazivne metode zdravljenja krčnih žil E ← agl. invasive ← srfrc. invasif < srlat. invāsīvus iz invadere 'vdreti, napasti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
kíbicati -am nedov. (ȋ) pog. s prepričevanjem povzročati pri kom psihično pripravljenost, da kaj stori; nagovarjatiSSKJ: Pri dveh fantkih me zdaj kibicajo, da bi se morali potruditi še za kakšno punčko E (↑)kíbic
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
meníjski -a -o in menujski -a -o cit. [meníjski] prid. (ȋ) ki se nanaša na meni: Menijsko vrstico je mogoče tudi posebej vklopiti, tako da naj vas ne skrbi, da bi ostali brez nje E ↑mení
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
nízkopôdni -a -o prid. (ī-ō) ki pri vstopu nima nobene stopnice: nizkopodni mestni avtobus; nizkopodni tramvaj; nizkopodni vagon; Da bi bila vožnja kar se da udobna tudi za starejše prebivalce in invalide, podjetje že več let kupuje le nizkopodne avtobuse z nagibno tehniko, ki omogočajo lažji vstop in izstop E iz nízki pòd
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
nostálgik -a m, člov. (á) kdor ima močno, otožno željo po tem, kar je v preteklosti čutil, imel: večni nostalgik; Čeprav tudi sama sodim med nostalgike, ki pogosto tarnajo, da nam je bilo nekoč lepše, kot nam je danes, sem morda premlada, da bi znala natančno razložiti, zakaj tako mislim E ← nem. Nostalgiker k (↑)nostalgíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
pizdún -a m, člov. (ȗ) vulg. ničvreden, neznačajen moški: navaden pizdun; Škoda, da se nisem rodil večji pizdun in egoist, da bi lahko izkoriščal vse po vrsti E (↑)pízda
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
pòdzaposlênost -i in pòdzapôslenost -i ž (ȍ-é; ȍ-ȏ) 1. zaposlitev s skrajšim delovnim časom, delna upokojitev, občasna zaposlitev: Klasičen primer podzaposlenosti so ljudje, ki delajo skrajšani delovni čas, želeli pa bi delati polni 2. zaposlitev pod ravnijo delovne zmožnosti ali drugačna od poklicnega področja, od poklicne usposobljenosti: odpraviti podzaposlenost; oblike podzaposlenosti; Vse večja bo tudi podzaposlenost mladih – kar pomeni, da se bo vse več mladih diplomantov znašlo na delovnih mestih, ki ne ustrezajo njihovi izobrazbi ali sploh smeri študija E iz pòdzaposlèn iz podzaposlíti iz (↑)zaposlíti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
speed -a cit. [spíd-] in spíd -a m (ȋ) močno sintetično mamilo, ki se uporablja kot poživilo: Zaljubila sem se v nekega fanta, ki je bil z mano samo zato, ker je mislil, da se drogiram in bo prek mene prišel do speeda | Ne uporabljaj spida in kokaina, da bi premagal depresijo E ← agl. speed, prvotno 'hitrost'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
škorpijónSSKJ -a m (ọ̑) 1. člov. kdor je rojen v astrološkem znamenju škorpijona: V drugi polovici leta boste samski škorpijoni spoznali osebo, ki bo imela pomembno mesto v vašem življenju 2. živ. avtomatska pištola, ki strelja zlasti v rafalih: škorpijon z dušilcem zvoka; Na vprašanje odvetnika, kako ve, da naj bi imel obtoženi v roki prav škorpijona, je pojasnil, da orožje pozna, in je pištolo celo narisal E ← nem. Skorpion < lat. scorpiō ← gr. skorpíos
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
tabloídnost -i ž (ȋ) lastnost, značilnost tabloida: Pričakovati je, da bodo mediji, ki so povečini podlegli čarom tabloidnosti, nekaj časa licitirali morebitna imena, da bi si dvignili naklado E ↑tabloídni
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
transákcijski -a -o prid. (á) ki se nanaša na transakcijo: Predstavnica ministrstva za finance je podprla idejo, da bi bile transakcijske cene javno dostopne in povedala, da se s tem problemom ukvarjajo tudi na njihovem ministrstvu E (↑)transákcijatransákcijska analíza -e -e ž (á, ȋ)
1. teorija osebnosti in komunikacije za osebnostno rast in pozitivno spremembo: Spoznanj transakcijske analize danes ne uporabljamo le pri svetovanju, temveč tudi pri izobraževanju zaposlenih v podjetjih ali pri vadbi policistov
2. psihoterapevtska metoda, ki temelji na analizi komunikacije posameznika z okoljem: Z zdravljenjem družinskih vezi se ukvarjajo različne terapevtske metode: družinska postavitev, družinska in zakonska terapija pa tudi transakcijska analiza
transákcijski račún -ega -a m (á, ȗ)
bančna storitev, ki imetniku računa omogoča prejemanje prilivov, dvigovanje gotovine in nakazovanje (denarja) tretjim osebam: imetnik transakcijskega računa; register transakcijskih računov; številka transakcijskega računa; Zasebnik mora imeti za opravljanje poslovne dejavnosti ločen transakcijski račun
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
ugovórnik -a m, člov. (ọ̑) kdor ugovarja čemu: V primeru neupravičenega ugovora se šteje, kot da ugovor ni bil podan, tako da ugovornik ne bi neupravičeno pridobil koristi (odlog plačila) E (↑)ugóvorugovórnik vestí -a -- m, člov. (ọ̑, ȋ)
vojaški obveznik, ki uveljavlja pravico do civilnega služenja vojaškega roka: Vpoklicani, ki želijo dobiti status ugovornika vesti, morajo najpozneje 15 dni pred pričetkom vojaškega roka poslati vlogo z utemeljitvijo razlogov
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
vèletŕžnicaSSKJ -e ž (ȅ-ȓ) 1. tržnica, na kateri se kupuje in preprodaja blago v velikih količinah: preselitev veletržnice; zaprtje veletržnice; Tokijska veletržnica že od leta 1923 s posebnim zakonom zapoveduje, da je treba vso prodajo na debelo opraviti z dražbami, da ne bi bilo dogovarjanja pod mizo 2. velika tržnica: Na osrednji mestni veletržnici z usnjenimi izdelki prodajajo ponaredke E (↑)vele...2 + (↑)tŕžnica
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
viktimizácija -e ž (á) 1. pravn. izpostavljanje žrtve kaznivega dejanja, diskriminacije dodatnim nevšečnostim: Za predlagatelje nove medijske zakonodaje je pomembno, da ne bi otroci ob tem, kar so že hudega izkusili, postali še predmet javnega prikazovanja in s tem dodatne viktimizacije 2. razglašanje koga za žrtev: ideologija viktimizacije; Živimo v kulturi viktimizacije; dobronamerni terapevti in socialni delavci, ki spodbujajo ljudi, da se oklepajo identitete žrtve, lahko povzročijo veliko škodo E ← agl. victimisation iz victim 'žrtev' ← lat. victima
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
zaklépatiSSKJ -am nedov. (ẹ̑) delati, da se onemogoči, omeji uporaba česa ali prepreči nezaželeno izvajanje ukazov, navadno z geslom ali šifriranjem: zaklepati telefon; zaklepati datoteke; Da bi se izognili neželenemu vzpostavljanju zveze, je priporočljivo zaklepati tipkovnico E < pslov. *zaklepati h (↑)klepáti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
pick-up1 -a in pickup -a cit. [pík-áp] m (ȋ-ȃ) 1. poltovorno osebno vozilo z odprtim tovornim prostorom: terenski pick-up; velik pick-up; V zavojih in med zaviranjem pick-up seveda ne zmore dinamike osebnega avtomobila, zato je treba slog vožnje ustrezno prilagoditi 2. priprava za ojačevanje zvoka, ki se pritrdi na akustično brenkalo ali godalo: izum mikrofona in električnega pick-upa; Na svojem novem albumu sem se odločila sama programirati in posneti večino stvari, tudi zato, da izkoristim sintetizatorski pick-up, ki ga imam vgrajenega v kitaro E ← agl. pick-up iz pick 'pobrati' + up 'gor'pick-up2 -- v prid. rabi
pick-up vozilo in vozilo pick-up; Zbira denar za violinski lok, potreboval pa bi še pick-up mikrofon za ozvočenje klasične violine za džez
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
skeníranje -a s (ȋ) 1. pretvorba napisanega ali naslikanega na papir v elektronsko obliko z elektronsko napravo: skeniranje knjig; Obdelava podatkov obsega skeniranje in optično prepoznavanje popisnih obrazcev
// ekspr. hitro branje, pregled: Preletite razprti strani časnika in če vas nič ne pritegne, obrnite stran in nadaljujte s skeniranjem 2. vnos črtne kode v računalnik: Dosledno skeniranje črtne kode bi zmanjšalo napake pri izdaji zdravil 3. pregled stanja: Po končanem skeniranju datoteke se prikaže pogovorno okno s sporočilom o najdenih napakah
// ekspr. pozorno, kritično opazovanje: Po skeniranju okolice sem ugotovila, da je še vse na istem mestu E ↑skenírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
adrenalínSSKJ -a m (ȋ) ekspr. stanje povečane vznemirjenosti, psihofizične aktivnosti, ki ga povzroča povečano izločanje hormona adrenalina: pogrešati adrenalin pri delu; tekmovalni adrenalin; Prijel se je je sloves, da je odvisnica od adrenalina, saj jo zabavajo dejavnosti, ki bi se jim večina izognila E ← agl. adrenalin, nem. Adrenalin iz lat. adrēnālis 'nadledvični' iz ad 'pri, k' + tvor. od rēn 'ledvica'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
aerogéni -a -o prid. (ẹ̑) ki se širi po zraku: aerogena okužba; Za zdaj ni podatkov, da bi se okužba prenašala z aerogenim prenosom E ← nlat. aerogenes iz (↑)aero... + (↑)génaerogéno prisl. (ẹ̑)
Bolezen se širi aerogeno
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
astrológinja -e ž, člov. (ọ̑) ženska, ki se ukvarja z astrologijo: Prijateljica astrologinja mi je zadnjič omenila, da se je pri njej oglasilo kar nekaj strank, ki jih nikoli ne bi pričakovala E (↑)astrológ
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
azbestóza -e ž (ọ̑) med. bolezen zaradi nabiranja azbestnih vlaken v pljučih: oboleti za azbestozo; Z neozdravljivo azbestozo že od julija čaka na odgovor uradnikov z ministrstva za delo, da bi se smel predčasno upokojiti E ← nlat. asbestosis iz (↑)azbést
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
bankomátski -a -o prid. (ȃ) ki se nanaša na bankomat; bankomatni: bankomatsko omrežje; bankomatsko poslovanje; Bojazen, da bi zlorabe nastale tudi na bankomatih NLB, ni tako majhna, saj ima banka največjo bankomatsko mrežo pri nas E (↑)bankomát
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
bílokácija -e ž (ȋ-á) pojavitev iste osebe hkrati na dveh ali več krajih: Znan je bil tudi po tem, da je v svojih pridigah okrcal napake duhovnikov in škofov, po pričevanju očividcev pa je imel dar bilokacije E ← nem. Bilokation, nlat. bilocatio iz (↑)bi… + (↑)lokácija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
bíotehnológ -a [bijotehnolog-] m, člov. (ȋ-ọ̑) strokovnjak za biotehnologijo: Biotehnologi, ki razvijajo gensko spremenjene organizme, bi morali dokazati, da njihovi izdelki niso škodljivi E po zgledu agl. biotechnologist, nem. Biotechnologe iz (↑)bio... + (↑)téhn(ika) + gr. -logos iz (↑)lógos
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
brazgotínjenje -a s (ȋ) med. proces nastanka brazgotine: Da bi bil proces brazgotinjenja čim ugodnejši in krajši, je treba brazgotino vsakodnevno deset do dvajset minut masirati E (↑)brazgotíniti se
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
címer -mra m, člov. (í) pog. sostanovalec, navadno v dijaški ali študentski sobi: Slišala sem, da naj bi stanovalki cimer šel na živce, zato ga je prijavila E ← nem. Zimmer(kamerad) iz Zimmer 'soba' + Kamerad 'tovariš'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
čútenjski -a -o in čutênjski -a -o prid. (ú; ē) ki se nanaša na čutenje: Namen terapije je, da si člani skupine med seboj pomagajo z izmenjavo izkušenj, saj naj bi jim to omogočilo prepoznati vedenjske in čutenjske vzorce pri sebi in pri drugih E (↑)čútenje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
dekomisíja -e ž (ȋ) postopek, s katerim se naredi, da za okolje nevaren obrat, naprava preneha delovati, biti v uporabi; razgradnja: dekomisija jedrske elektrarne; Meddržavni sporazum naj bi uredil vprašanje dekomisije odpadkov E ← agl. decommission iz (↑)de… + commission v pomenu 'uporaba'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
dekriminalizírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. prenehati obravnavati kaj kot nezakonito, kaznivo: dekriminalizirati prostitucijo; Nekateri menijo, da bi morali droge dekriminalizirati in legalizirati 2. prenehati obravnavati koga kot prestopnika, kriminalca: Dopolnjeni predlog zakona dekriminalizira samo osebe, ki se vdajajo prostituciji E ← nem. dekriminalisieren iz (↑)de… + ↑kriminalizírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
denacionalizácijski -a -o in denacionalizacíjski -a -o [denacijonalizacijski] prid. (á; ȋ) ki se nanaša na vrnitev nacionaliziranega premoženja prejšnjim lastnikom: denacionalizacijski upravičenec; denacionalizacijska odločba; Pri podrobnejših pogovorih so nekateri kupci ugotovili, da bi bil nakup tega premoženja zaradi nerešenih denacionalizacijskih vprašanj in številnih plomb zanje preveliko tveganje E (↑)denacionalizácija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
dokapitalizacíjski -a -o in dokapitalizácijski -a -o prid. (ȋ; á) ekon. ki se nanaša na dokapitalizacijo: dokapitalizacijske delnice; dokapitalizacijska vsota; Osebno menim, da bi lahko dobro in strokovno vodstvo v pol leta našlo dokapitalizacijski denar, a očitno niso bili sposobni E ↑dokapitalizíratidokapitalizacíjski délež -ega -a in dokapitalizácijski -ega m (ȋ, ẹ̑; á)
delež, s katerim se upravlja v procesu dokapitalizacije: Podjetje je v Moravske toplice vložilo 1,5 milijona evrov, kar pomeni 35-odstotni dokapitalizacijski delež oziroma 8,7-odstotni delež v celotni masi kapitala delniške družbe
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
dolvôdni -a -o prid. (ó) ki ima smer vodnega toka; nizvodniSSKJ: Logično bi bilo, da se reka izrablja tudi naprej v dolvodni smeri E (↑)dôl + (↑)vôdendolvôdno prisl. (ó)
V petek zvečer so dolvodno od čistilne naprave v Vipavi opazili pogin rib
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
dotcom -a in dot-com -a in dot.com -a cit. [dôtkom in dótkom] m (ȏ; ọ̑) internetno podjetje s končnico .com: V nasprotju z zdravo pametjo so podjetja, ki so hotela vložiti kapital, zasipala dotcome z milijoni, čeprav se ti niso potrudili niti toliko, da bi jim obljubili dobiček E ← agl. dot-com iz dot 'pika' + com(mercial) 'trgovski, trgovinski'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
drive-in -- cit. [drájvin] v prid. rabi (ȃ) ki se nanaša na kraj, kjer lahko opravite storitev, ne da bi izstopili iz avta: drive-in restavracija in restavracija drive-in; Drive-in kino se vrača v modo E ← agl. drive-in iz drive 'voziti' in in 'v'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
dvóstárševski -a -o prid. (ọ̑-á) ki se nanaša na družino, ki ima oba starša: V Sloveniji je danes že tretjina enostarševskih družin in nikjer ni dokazano, da bi bile te družine slabše, kot so dvostarševske E iz dvá stárša
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
džánki -ja in junkie -ja cit. [džánki] m, člov. (ȃ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu kdor je zasvojen z mamili; narkomanSSKJ, mamilarSSKJ, drogeraš, drogiranec, fiksar, mamilaš, narkič, zadrogiranec: Sin je tipičen džanki, ki ga heroin že drži v kleščah in doma krade, da bi si za izkupiček kupil nov odmerek droge E ← agl. junkie iz junk 'ropotija, odpadki', v slengu tudi 'droga'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
džíns -a in jeansSSKJ -a cit. [džíns] m (ȋ) 1. trpežna, groba bombažna tkanina v keprovi vezavi zlasti za hlače: Leta 2001 smo namestili novo linijo za izdelavo džinsa in dodatne predilne stroje, da bi lahko sledili velikemu povpraševanju na trgu po teh tkaninah 2. hlače, oblačilo iz take tkanine: V vrstah skritih trgovinic v ulici Canal si lahko kupil ure in džins, ročne torbice in majice, denarnice in pasove, vse z ročno prišitimi etiketami znamenitih oblikovalcev E ← agl. jeans, skrajšano iz Je(a)ne fustian 'genovsko blago' iz stagl. Jene 'Genova' in fustian 'bombažno blago, barhant'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
égomaníja -e ž (ẹ̑-ȋ) pretirano občudovanje samega sebe, zlasti svoje moči: Pred tem, da bi šel v fundamentalno destrukcijo, me varuje moja lastna etika, moj odnos do dela in reda, pa tudi egomanija, narcizem, samoljubje, če že hočete E (↑)égo + (↑)maníja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
égotríp -a m (ẹ̑-ȋ) 1. potreba po dokazovanju lastne vrednosti, pomembnosti, zlasti pred samim seboj: Ko se čutimo poklicane izboljšati družbo okrog sebe, poskrbimo za ustrezen ton, ne smemo pa ljudi iritirati zgolj zato, da bi zadostili lastnemu egotripu 2. kar izraža tako potrebo: To je samo en slabo napisan egotrip! 3. člov. kdor kaj dela iz potrebe po dokazovanju lastne vrednosti, pomembnosti, zlasti pred samim seboj: Kako se obnese sobivanje dveh egotripov, kreativcev in egocentrikov? E ← amer. agl. egotrip 'dejanje, izkušnja, dogodek, ki godi egu' in 'egoističen ali egocentričen človek' iz (↑)égo + (↑)tríp
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
ekologíst -a m, člov. (ȋ) 1. pristaš gibanja, ki si prizadeva za čisto in zdravo okolje: O stanju morja v Tržaškem zalivu in ob slovenski obali je s strani ekologistov slišati veliko kritičnih pripomb 2. član stranke, ki si prizadeva za čisto in zdravo okolje: Ekologisti so v brazilskem parlamentu dosegli pomembno zmago: preprečili so sprejem predloga kmetijskega lobija, da bi zaščiteni del amazonskega gozda zmanjšali na polovico E (↑)ekologíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
ekspêrtka -e ž, člov. (ȇ) strokovnjakinja, ki daje mnenja, nasvete o zadevah iz svoje stroke; izvedenkaSSKJ, ekspertinja: Policisti, ki so mu sledili, so ugotovili, da se je v nekem lokalu srečal z ekspertko, ki bi v njegovi zadevi morala izdati svoje nepristransko mnenje E (↑)ekspêrt
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
évroligáš -a m, živ. (ẹ̑-á) moštvo, ki tekmuje v evroligi: slovenski evroligaš; Proti nasprotni ekipi nas čaka težko delo, saj gre za znanega evroligaša; da bi zmagali, moramo njegovo igro dobro proučiti E ↑évrolíga
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
fáca -e ž (á) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu 1. prednja stran glave; obrazSSKJ: Faca nehote pripoveduje zgodbe o našem značaju 2. člov., navadno s prilastkom oseba ne glede na spol; človekSSKJ: Na fotografijah je polno znanih fac 3. člov. človek kot nosilec za okolico zanimivih, posebnih lastnosti in kake posebne, izvirne, navadno pozitivne značilnosti: prava faca; Manj ko sem se trudil, da bi ugajal, večja faca sem bil v njihovih očeh E ← hrv., srb. fȁca ← agl. face 'obraz' ← stfrc. face < lat. faciēs 'obraz, izgled, oblika'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
fan -a cit. [fên] in fên -a m, člov. (ȇ) kdor čuti in izraža zelo pozitiven odnos do koga, česa; oboževalecSSKJ: Posluša veliko latino glasbe, je velik fan salse | Igrali smo pred občinstvi drugih glasbenih skupin in si želeli, da bi imeli tudi mi toliko fenov E ← agl. fan, skrajšano iz (↑)fanátičen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
feedback -a cit. [fídbek] in fídbek -a m (ȋ) odziv na kak izdelek, storitev, opravljeno nalogo, ki proizvajalcu, izvajalcu služi kot osnova za izpopolnitev; povratna informacija: Kolikor lahko sam ocenim feedback s strani študentov, so z mojim delom zadovoljni | Diplomanti ne berejo več forumov, da bi dali kak fidbek E ← agl. feedback iz feed 'hraniti, krmiti' + back 'nazaj, spet'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
fintírati -am nedov. (ȋ) 1. pog. z določenim namenom zavajati koga v zmoto; varatiSSKJ: Arthur je svoje viteze dobro fintiral: da se ne bi tepli za stolčke, jih je posedel za okroglo mizo 2. šport. žarg. pri športni igri delati gib, ki naj zmede nasprotnika: Običajno pri strelih z bele točke uspešno fintira vratarja, to pot pa je močno sprožil strel vsaj meter mimo leve vratnice E (↑)fínta
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
gokartíst -a m, člov. (ȋ) športnik, ki se ukvarja z gokartom: prekaljeni gokartist; Bojazen, da bi bil lahko park tehnične kulture prehrupen zaradi nenehnega cviljenja zavor, treningov in dirk gokartistov in motoristov, so izrazili tudi nekateri lastniki in najemniki lokalov E (↑)gókárt
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
goncourt -a cit. [gonkúr -ja] m, živ. (ȗ) nagrada za najboljše prozno delo preteklega leta v francoski književnosti, ki jo vsako leto podeljuje francoska akademija Goncourt: prejeti goncourta; Če si napisal še tako dobro knjigo in ti jo je izdal manjši založnik, ki ga ni med četverico, nimaš nobenih, ampak resnično nobenih možnosti, da bi dobil goncourta E ← frc. goncourt po nagradi Prix Goncourt, ki jo podeljuje Société littéraire des Goncourt 'Literarno združenje Goncourt', imenovano po ustanovitelju Edmondu Huotu de Goncourtu (1822–1896) in njegovem bratu Julesu Alfredu Huotu de Goncourtu (1830–1870)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
googlati -am cit. [gúglati] in gúglati -am nedov. (ȗ) iskati informacije na spletu s spletnim iskalnikom Google: Pripravljen sem googlati, da bi dobil podatke | Že 3 dni pridno guglam in iščem otok za najin dopust E ← agl. google po imenu spletnega iskalnika Google® (od 1997) istoimenskega ameriškega podjetja iz googol 'deset na stoto potenco'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
harekríšnovec -vca m, člov. (ȋ) pripadnik verske skupnosti, ki časti hinduističnega boga Krišno; krišnovec: Večina razmišlja o harekrišnovcih kot o sekti, ne da bi vedeli, kakšno veličastno znanje se skriva v njihovih religioznih spisih E po mantri Hare Krišna ← stind. hare kṛṣṇa, po vzdevku bogu Višnuju Hare in imenu boga Krišna
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
hášišar -ja m, člov. (ȃ) kdor uživa hašiš: Naj priznajo, da bi radi legalizirali mamila samo zato, ker so hašišarji E (↑)hášiš
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
intervéntni -a -o prid. (ẹ̑) ki se nanaša na intervenco: interventni ukrep; interventni zakon; interventna dela po poplavah; Vsakogar, ki bi pogrešanega Kamničana videl ali kar koli vedel o njem oziroma njegovem izginotju, policija prosi, da obvesti najbližjo policijsko postajo ali pokliče interventno številko policije 113 E ← agl. intervenient iz (↑)intervenírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
irokéza -e ž (ẹ̑) pričeska, pri kateri so lasje ob straneh glave pobriti, na sredi dolgi in oblikovani podobno petelinjemu grebenu: Če hoče igralec povedati, da se v njem skriva pravi bojevnik, si omisli irokezo, če naj bi bil neusmiljen, si glavo obrije E ← agl. Iroquis (hairstyle) 'irokeška (pričeska)' po frc. imenu indijanskega ljudstva Irokezi
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
izlóžek -žka m (ọ̑) količina česa, kar je izdelano, narejeno z ročnim, strojnim, umskim delom; output: osnovni izložek; Pomembno je dodajanje vrednosti z vodenjem, kar pomeni, da bi morali biti izložki vodje vedno večji kot vložki v njegovo delo E (↑)izložíti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
kartíst -a m, člov. (ȋ) športnik, ki se ukvarja s kartingom: Da bi se lahko kosali s konkurenco, so bili slovenski kartisti primorani trenirati v tujini E (↑)kárt
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
kerámičar -ja m, člov. (á) 1. izdelovalec predmetov iz žgane gline; keramikSSKJ: Da bi slovenski keramičarji lahko prišli v tesnejši stik z velikimi ustvarjalci, društvo pripravlja strokovne ekskurzije in obiske mednarodnih bienalnih razstav 2. polagalec keramičnih ploščic: Za prenovo je smiselno najeti podjetje oziroma mojstra, ki je specializiran za obnovo kopalnic in ima podizvajalce za posamezna dela, od vodoinštalaterjev do keramičarjev E (↑)kerámika
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
kíberprôstor -óra in kíber prôstor -- -óra in cyber prôstor -- -óra cit. [sájbər] m (í-ó í-ọ́; á, ó ọ́) računalniško, internetno okolje; kibernetični prostor, kibernetski prostor: V kiberprostoru ni potrebe, da bi se premikali naokrog v telesu, kot ga imate v fizični resničnosti E ↑kíber… + (↑)prôstor
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
klepetátiSSKJ -ám nedov. (á ȃ) pogovarjati se prek internetne storitve, ki omogoča sinhrono komunikacijo med uporabniki; chatati: Ni bilo dneva, bolje noči, da ne bi kar nekaj ur klepetal s pomočjo računalniške tipkovnice E ↑klepèt
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
klientelístični -a -o [klijentelistični] prid. (í) ki je v zvezi s sistemom odnosov, v katerem imajo prednost znanci vplivnih oseb, ne glede na merila kakovosti in sposobnosti: klientelistični interesi; klientelistične povezave; Pogosto koalicija in vlada ne storita nič, da bi preprečili koruptivno in klientelistično ravnanje nekaterih svojih funkcionarjev E ↑klientelízem
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
kolumnístični -a -o prid. (í) ki je v zvezi s kolumnisti ali kolumno: kolumnistično pisanje; Tukaj in zdaj me je prvič v življenju zamikalo, da bi po vzoru enega od svojih kolumnističnih kolegov uporabila vsaj pet klicajev E ↑kolumníst
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
kontinuitétni -a -o prid. (ẹ̑) polit. žarg., od leta 1991 ki je v zvezi z nadaljevanjem predhodnega političnega režima: kontinuitetna politika; Kadar je na oblasti pomladna vlada, potegnejo ven ene, kadar je kontinuitetna vlada, potegnejo ven druge, da bi pri lobiranju dosegli najboljše razmere za svojo organizacijo E ↑kontinuitéta
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
lamaístični -a -o prid. (í) ki je v zvezi z lamaisti ali lamaizmom: lamaistični samostan; lamaistični verski voditelj; Za nas bi utegnilo biti zelo pomembno, da je bil med nami dalajlama, čigar sliko njegovi verniki skrivaj hranijo v svojih bornih hišah in za čigar zdravje v zaporih molijo lamaistični duhovniki E ↑lamaíst
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
logírati se -am se dov. in nedov. (ȋ) pog. vnesti podatke, navadno uporabniško ime in geslo, s katerimi je mogoče dostopati do uporabniškega računa računalnika, spletne strani, sistema; prijaviti se, prijavljati se: Danes zjutraj, ko sem se logiral v Googlovo klepetalnico, da bi pokramljal s sestro, se je program molče nadomestil z novejšo različico E ← agl. log (in), prvotno 'vpisati se v kontrolno knjigo', k log(book), 'kontrolna knjiga'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
mánga -e ž (ȃ) japonski strip z realistično črno-belo sliko, dinamično kompozicijo zgodb, roboti, nasiljem: manga in anime; Umetniki mange pogosto vključujejo v svoje delo zahodne teme in zgodbe, ne da bi izgubili japonski pridih E ← agl. manga ← jap. manga iz man 'zabavati se' + ga 'slika'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
margína -e ž (ȋ) 1. rob, obrobje družbenega ali kulturnega dogajanja, življenja; marginala (1): družbena margina; politična margina; Vesela sem, ker so me nekateri dramatiki pripoznali kot svojo, čeprav si želim ostati na margini 2. ljudje, ki niso vključeni v družbeno dogajanje, življenje; marginala (2), obrobna skupina: Razvojni program sem izdelal z namenom, da bi lokacijo kulturnega centra odprli in jo napravili dostopno za vso publiko: otroke in odrasle, elito in margino E ← lat. margo, rod. marginis, 'rob, meja'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
mastíf -a m, živ. (ȋ) velik, močen, težek pastirski pes marelične, rdečerjave, srebrnosive barve s črno masko: angleški mastif; neapeljski mastif; tibetanski mastif; Rejci mastifa si želijo poiskati gen za dolžino dlake, da bi se izognili preveliki kosmatosti legla, saj se lahko tudi kratkodlakim mastifom skotijo dolgodlaki mladiči E ← agl. mastiff iz stfrc. mastin k lat. mānsuēs 'krotek'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
médijec -jca m, člov. (ẹ́) medijska oseba: Po razglasitvi zmagovalca so se medijci usuli v konferenčno dvorano, da bi pričakali Ruse E (↑)médij
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
meníngoencefalítis -a m (ȋ-ȋ) med. vnetje možganskih ovojnic in možganskega tkiva: klopni meningoencefalitis; Na klope in nevarnost, da bi se po njihovem ugrizu lahko okužili z meningoencefalitisom in borelijo, strokovnjaki opozarjajo že zgodaj pred pomladjo E nlat. meningoencephalitis iz (↑)mening(ítis) + (↑)encefalítis
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
nadgradítiSSKJ -ím dov. (ī í) rač. 1. zamenjati ali dopolniti dele kakega sistema z novejšimi, zmogljivejšimi: nadgraditi cestninski sistem; nadgraditi sistem umetnega zasneževanja; nadgraditi z novo tehnologijo; Občina razmišlja, da bi sistem daljinskega ogrevanja z biomaso nadgradila s proizvodnjo električne energije 2. zamenjati dele programske ali strojne opreme z novejšo, zmogljivejšo: nadgraditi spletno stran; Evropski telekomunikacijski svet je za zaščito pred škodljivimi internetnimi vsebinami nadgradil program za varnejšo rabo interneta E (↑)gradíti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
nàdstándard -a m (ȁ-ȃ) standard, ki presega navadno, običajno, ustaljeno raven: zagotavljati nadstandard; cestni nadstandard; nadstandard šole; Pri stanovanjih bi morali obdavčiti nadstandard, da bodo ljudje, ki imajo več stanovanj, plačevali višje davke E (↑)nad… + (↑)stándard
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
naložítiSSKJ -ím dov. (ī í) 1. prenesti program, datoteko s pomnilniške naprave, omrežja v pomnilnik, na trdi disk računalnika, mobilnega telefona; prenaložiti (1): naložiti datoteko; naložiti pisave v tiskalnik; Dosežke in rezultate, ki so plod dela množice strokovnjakov, je mogoče v nekaj minutah priklicati iz medmrežja in naložiti v svoj računalnik 2. ekspr. natvesti: Naložil jima je, da bi z njima rad napravil intervju, v stanovanje pa sta ga spustili, ker je hotel telefonirati E (↑)ložíti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
našpônati -am dov. (ȏ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu 1. napeti, nategniti: našponati vrv; Ploščo je premazal z lepilom, nanj našponal svilo in dal sušit 2. zvišati, dvigniti, povečati: našponati ceno; našponati ritem; našponati vrtljaje; Svetloba je sila porazna, sam bi zato pretvoril v črno-belo in našponal kontraste
// izkoristiti, izrabiti vse razpoložljive možnosti: Našponali so urnik, kolikor se je dalo 3. povzročiti visoko stopnjo čustvene vznemirjenosti: našponati sceno; V polurnem nastopu je dodobra našponal slovensko mladino 4. prevarati: Našponal jih je, da se je zaletel v podboj vrat, kar so mu vsi verjeli E ↑špônati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
navijáčica -e ž, člov. (á) 1. ženska, ki ob tekmah s klici, ploskanjem spodbuja eno izmed moštev ali posameznega tekmovalca: glasna navijačica; klubska navijačica; Manjša skupina danskih navijačic je izbrala igralce, ki so jim najbolj padli v oči 2. pripadnica organizirane skupine deklet, ki na tekmah z vzklikanjem, petjem in plesom spodbuja eno izmed moštev: V odmoru, ko so za nadaljevanje tekmovanja pripravljali led, se jim je pridružil še kakšen ducat nizozemskih navijačic v oranžnih dresih, ki so skušale publiko spodbuditi, da bi pela in ploskala 3. ekspr. navdušena privrženka: Na dirkah me spremlja, ker je moja največja navijačica E (↑)navijáč
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
nèodvísnik -a m, člov. (ȅ-ȋ) neodvisen človek: postati neodvisnik; neodvisnik od politike; Žal mi je, da zaradi napak voditeljev te kampanje niso bili izvoljeni v upravni odbor sposobni ljudje iz vrst neodvisnikov, ki bi znali in tudi hoteli narediti kaj koristnega E (↑)nè… + (↑)odvísnik
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
néokatehumenát -a m (ẹ̑-ȃ) rel., po drugem vatikanskem koncilu uvajanje navadno že krščenih odraslih vernikov v poglobljeno življenje po načelih rimskokatoliške vere: začeti neokatehumenat; vodenje neokatehumenata; Neokatehumenat želi pomagati, da bi po povezovanju božje besede, oznanjevanja, liturgije in moralnega spreobrnjenja posamezniki obnovili dar krsta, ki so ga že prejeli
// skupnost, skupina, ki se uvaja v tako življenje: Nama je na samem začetku zelo veliko pomagala zakonska skupnost, ki je pozneje prerasla v neokatehumenat E ← nlat. neocatechumenatus iz (↑)neo… + ↑katehumenát
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
nèpremičnínar -ja m, člov. (ȅ-ȋ) kdor se ukvarja s posredovanjem med prodajalcem in kupcem nepremičnin: S posredovanjem nepremičninarja so prvotno nekoliko višjo ceno zbili na 125.000 evrov in nič ni kazalo, da izbrana hiša ne bi mogla več postati njihova E (↑)nèpremičnína
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
nèsprejétje -a s (ȅ-ẹ̑) dejstvo, da kaj ni sprejeto, se ne sprejme; nesprejem: nesprejetje amandmaja; nesprejetje proračuna; Nesprejetje tega zakona bi povzročilo vladno krizo E (↑)nè… + (↑)sprejétje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
nutricíst -a m, člov. (ȋ) strokovnjak za prehrano; nutricionist, prehrambenik (2): Francoski nutricisti so dolgo vihali nosove nad kislim zeljem, ljubitelji pa si že petnajst let prizadevajo, da bi javnost spoznala vse njegove blagodejne učinke E ← agl. nutricist iz lat. nūtrīcāre 'hraniti, prehranjevati'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
odstopítiSSKJ odstópitiSSKJ -im dov. (ī; ọ́ ọ̑) narediti, povzročiti, da kdo preneha opravljati pomembnejšo javno funkcijo ali službo; odstavitiSSKJ: Zaradi te afere bi morali takoj odstopiti ministra E (↑)stopíti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
operacionalizácija -e [operacijonalizacija] ž (á) 1. stanje, ko je kaj operacionalizirano: Operacionalizacija spremembe 80. člena ustave je zapisana v ustavnem zakonu; veljala bo samo za letošnje volitve, za prihodnje bi jo bilo treba prenesti v sistemski volilni zakon 2. proces, v katerem se kaj operacionalizira: operacionalizacija zakona; Nacionalni kulturni program je zasnovan tako, da je njegova operacionalizacija v kar največji meri neodvisna od menjav politične oblasti E (↑)operacionalizírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
opioíd -a [opijoid-] m (ȋ) farm. zdravilo za lajšanje hudih bolečin, ki vsebuje opij: Samo 12 odstotkom bolnikov so zdravniki predpisali močan opioid, 30 odstotkov bolnikov pa še dodatno jemlje zdravila brez recepta, da bi si olajšali bolečino E ← agl. opioid, nem. Opioid iz (↑)ópij
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
oznákaSSKJ -e ž (ȃ) 1. osnovna enota računalniških označevalnih jezikov, navadno zapisana v lomljenih oklepajih; tag (1), značka (1): Poleg oznake <summary> nam je na voljo še precej drugih, nihče pa nam ne brani, da bi dodali še svoje 2. niz znakov, ki označuje spletne vsebine in se uporablja predvsem za iskanje in prikaz teh vsebin; tag (2), značka (2): Iskanje fotografij je nasploh dobra stran tega programa, saj je možno iskanje po naslovih ali lastnih oznakah, imenu, zgodovini glede na več različnih parametrov, vrsti datotek, podrobnostih in motivih E (↑)oznáčiti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
pasjeljúbec -bca m, člov. (ȗ) ekspr. 1. ljubitelj psov: Probleme imam, kadar pasjeljubci psa pobožajo in ga s tem zmedejo 2. poznavalec psov: Da ti psi ne bi nikoli smeli biti skupaj, bili so dobesedno jurišni bataljon, so besede uglednega pasjeljubca in skrbnika štirinožcev z dolgoletnimi izkušnjami E iz ljúbec psôv
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
perésnikSSKJ -a m (ẹ̑) 1. ahek p renosni r ačunalnik, navadno brez tipkovnice, v katerega se vnašajo podatki z neposrednim dotikom zaslona: peresniki in navadni prenosniki; Peresnik naj bi bil primeren za poslovno in industrijsko rabo, predvsem kot zaslonski terminal za dostop do zbirk podatkov 2. nav. mn. poševno prirezan makaron: Peresnike kuham v osoljeni vodi po navodilu o dolžini kuhanja, a vedno kako minuto manj 3. nalivnemu peresu podoben medicinski pripomoček za natančno odmerjanje in poenostavljeno injiciranje zdravila: vbrizgavati inzulin s peresnikom; Raziskovalci so ugotovili, da peresnika vsebujeta dobro odmerjeno količino, kar je za bolnike bistveno E (↑)peró
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
permisivízem -zma m (ī) 1. miselnost, nazor, po katerem so odločitve glede ravnanja prepuščene posamezniku, skupini, ne oziraje se na veljavne družbene norme, pravila: Šolski permisivizem z rušenjem jasno določenih pravil in učiteljeve avtoritete proizvaja ravno nasprotne učinke od želenih 2. nevztrajanje pri svoji volji, svojem stališču, zahtevi, upoštevati določena pravila, načela: Vse polno je simptomov ohlapnega permisivizma brez prave avtoritete, dogovarjanja brez pravega smisla in za vsako ceno, ko vsakdo lahko govori, da nikomur ne bi bilo treba nič povedati E ← agl. permissivism iz ↑permisíven
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
plák -a m (ȃ) 1. obloga na zobeh, kjer se zadržujejo in razmnožujejo bakterije; zobna oblogaSSKJ: zobni plak; Priporočam mehke ščetine, zlasti zato, ker enako uspešno odstranijo plak z zobnih površin, le da so veliko prijaznejše do dlesni 2. obloga, navadno maščobna, ki se nabira na notranji steni žile in zožuje njen premer: Telesna dejavnost naj bi preprečevala nastanek strdkov in plakov v krvnem obtoku 3. med. ploščata bolezenska sprememba na koži, v tkivu: Zdravilo se, tako kot druga biološka zdravila s to indikacijo, uporablja za zdravljenje zmerne do hude psoriaze s kožnimi plaki pri odraslih, ki se niso odzvali na drugo sistemsko zdravljenje E ← agl. plaque, nem. Plaque ← frc. plaque 'plošča, ploščica', prim. (↑)plakéta
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
plečnikoslôvka -e ž, člov. (ȏ) strokovnjakinja za raziskovanje življenja in dela Jožeta Plečnika; plečnikologinja: Imenovali smo poseben odbor za prenovo stavbe in vanj vključili tudi plečnikoslovko, da bi zgradba v čim večji meri ohranila svoj stari sijaj E ↑plečnikoslôvec
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
pòdmení -ja in podmenu -ja cit. [pòdmení] m (ȍ-ȋ) računalniški meni, ki se odpre iz drugega menija in ponudi seznam novih ukazov ali izbir: prikazati podmeni; izbrati iz podmenija; Ima narejen horizontalni meni, vendar bi rad, da se še podmeni odpre v horizontali in ne navpično E (↑)pod... + ↑mení
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
pogooglati -am cit. [pogúglati] in pogúglati -am dov. (ȗ) 1. poiskati informacije na spletu s spletnim iskalnikom: Danes zvečer bom znanega športnika v hotelski sobi pogooglal in skušal dobiti tudi posnetek njegovega dvoboja | Preden se potencialni pacient odpravi v zasebno ambulanto, zdravnika dodobra pogugla 2. krajši čas iskati informacije na spletu s spletnim iskalnikom: Mislim, da bi se splačalo malce pogooglati in preveriti po internetu | Dajmo malo poguglati po spletu E ↑googlati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
popípsati -am dov. (ȋ) pog. razpršiti sredstvo proti mrčesu na kaj: Kadar nismo v varnem zavetju zaprtih prostorov, torej na sprehodu v parku ali gozdu, klopov in drugih pikajočih žuželk ne moremo kar popipsati, kljub temu pa lahko preprečimo, da bi nas napadle E iz pípsati iz ↑píps
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
populíst -a m, člov. (ȋ) politik, ki skuša ugajati čim širšim družbenim slojem, navadno z dajanjem všečnih obljub in trditev: desničarski populist; nacionalistični populist; Da ne bi izpadel populist, ne bom posebej razpravljal o problemih, kot sta počasna izgradnja pediatrične klinike in onkološkega inštituta E ← nem. Populist ← agl. populist iz lat. populus 'ljudstvo'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
povolílni -a -o prid. (ȋ) ki je v zvezi s časom po volitvah: povolilna koalicija; povolilno obdobje; povolilno sodelovanje; Zdaj, ko naj bi se povolilna evforija zmagovitih strank in žalost manj uspešnih že nekoliko umirili, je verjetno pravi čas, da javnost seznanimo z načrti za koalicijo E iz po volítvah
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
pozicioníranje -a [pozicijoniranje] s (ȋ) 1. umeščanje česa, iskanje mesta za kaj, zlasti v političnem, poslovnem svetu: politično pozicioniranje; Osebno menim, da je prišel čas, ko bi morali poiskati novo vizijo pozicioniranja gospodarstva 2. določanje lege v prostoru: satelitsko pozicioniranje; Vojaški sateliti za globalno pozicioniranje omogočajo spremljanje vsakega tovornjaka na cesti E ↑pozicionírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
prádédi -ja m, člov. (ȃ-ẹ̑) pog. praded; pradedekSSKJ: Da bi jima bili vsi dnevi polni veselja, sreče in zdravja, so želje pradedija Janeza in vseh drugih E (↑)prá... + ↑dédi
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
predpisoválni -a -o prid. (ȃ) 1. ki je v zvezi s predpisovanjem: Država s spodbujevalnimi in predpisovalnimi ukrepi zagotavlja nadaljnji razvoj in rabo slovenščine na vseh področjih javnega življenja 2. ki (rad) predpisuje: Na tem mestu bi bilo smiselno načeti predpisovalno naravo njene kritike, ki nakazuje, da je vsako umetniško delo, ki vsebuje umetnikovo telo, nujno reakcionarno E (↑)predpisováti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
prèdvolítve -tev ž mn. (ȅ-ȋ) predhodne volitve: strankarske predvolitve; sistem predvolitev; Glede organizacije predvolitev tako kot pri drugih pomembnih zadevah države nikoli ne bodo dopustile zveznemu centru, da bi jim dajal ukaze E (↑)pred... + (↑)volítev
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
problematizíranje -a s (ȋ) delanje, povzročanje, da kaj postane problem: javno problematiziranje; problematiziranje revolucije; Nekateri poskušajo s problematiziranjem manj pomembnih vprašanj, ki bi jih z nekaj dobre volje zlahka uskladili, preusmeriti zanimanje s temeljnih vsebinskih poudarkov E (↑)problematizírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
prótipirátski -a -o prid. (ọ̑-ȃ) ki je proti piratom ali piratstvu; antipiratski: protipiratski program; protipiratski zakon; protipiratska organizacija; protipiratska zaščita; Protipiratske zmožnosti naj bi uporabnikom preprečevale, da s pekači CD izdelujejo kopije posnetih plošč E iz próti pirátom
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
prótizahódni -a -o prid. (ọ̑-ọ̑) ki je proti zahodnjakom ali Zahodu: protizahodno razpoloženje; Da bi preprečili preusmeritev ljudske jeze k domačemu režimu, so v državi dolga leta dovoljevali krepitev protiameriških in protizahodnih čustev med ljudstvom E iz próti Zahódu
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
puzzle2 -el cit. [pázle] in púzle -el ž mn. (ȃ; ȗ) 1. sestavljanka iz ploščic nepravilnih oblik z narisanim delom slike, ki nastane na koncu sestavljanja; puzzle1 (1), puzzli (1): Kratkočasi se z zlaganjem puzzel | Ko dobi za rojstni dan puzle, ugotovi, kako zelo je talentirana za njihovo sestavljanje 2. kar je sestavljeno iz več elementov, delov; puzzle1 (2), puzzli (2): Zaradi svoje prihodnosti sem se moral kot del puzzel vklopiti v celotno dogajanje | Dokler gre le za majhne rane, ni težav, težje je, če se zgodi kaj hujšega, saj ljudje nismo puzle, da bi nas lahko sestavil skupaj E ↑puzzle1
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
rasterizácija -e ž (á) priprava, izdelava rastra: rasterizacija slike; Da bi karseda poenostavili in pocenili laserske tiskalnike, so nekateri proizvajalci krmilnik za rasterizacijo dokumenta prenesli iz tiskalnika v računalnik in ga izvedli programsko E ↑rasterizírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
rave1 -va cit. [rêjv-] in rêjv -a m (ȇ) 1. zvrst elektronske plesne glasbe, popularne zlasti v devetdesetih letih, za katero je značilna mešanica tehna, trancea, hardcora, housa: Kakšno vrednost ima rave, ki je postal ples najširših množic najstnikov? | Kamor koli pogledaš, povsod navdušena množica, ki je ob dnevni svetlobi za en dan pozabila na vsakdanje skrbi in prepire in se zabava v ritmu tehna in rejva 2. glasbena prireditev, na kateri udeleženci plešejo na raversko glasbo; rave party, rave zabava: Kar sem sam hodil na rave, sem se zelo zabaval; v tej glasbi je nekaj, kar odpira vrata ekstatičnosti in sam sem se počutil povezan z ljudmi | Čeprav bi kdo pomislil, da se odpravlja ven, v lajf, kot pravijo mladi, dvaindvajsetletni fant ni odhajal niti v gledališče, niti v gostilno, niti na rejv E ← agl. rave, prvotno 'besnenje, divjanje, razsajanje'rave2 -- v prid. rabi
raverski: rave kultura; Na letališču Gabrk pri Divači se je konec minulega tedna zbralo približno pet tisoč mladih, ki so prisluhnili rave glasbi številnih domačih in tujih didžejev
rave zabáva -- -e in rêjv zabáva -- -e ž (ȇ, ȃ)
glasbena prireditev, na kateri udeleženci plešejo na raversko glasbo; rave (2), rave party: Berlinske rave zabave Love Parade se je udeležilo rekordnih 1,5 milijona obiskovalcev
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
reálSSKJ -a m (ȃ) brazilska denarna enota: Oblasti so menda tik pred tem, da dokončno razkrinkajo nogometno mafijo, ki naj bi s prirejenimi tekmami zaslužila več kot milijon realov E ← špan., port. real, prvotno 'kraljev, kraljevski', < lat. rēgālis
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
rockabilly1 -ja cit. [rokabíli] m (ȋ) 1. zgodnja oblika rokenrola z močnim vplivom country glasbe, z začetkom v 50. letih 20. stoletja: Takrat ni bilo v navadi, da bi se v rockabillyju pojavil klavir, zato so številni bolj uveljavljeni glasbeniki kmalu postali pozorni na energičnega Lewisa 2. člov. kdor izvaja tako glasbo: Mnogi rockabillyji Elvisa sploh ne kujejo v zvezde 3. člov. kdor se navdušuje za tako glasbo: Nekaj rockabillyjev pod odrom se je razvnelo E ← agl. rockabilly iz (↑)róck + (hill)billy 'hribovec'rockabilly2 -- v prid. rabi
rockabillyjevski: Na festivali bosta nastopili dve rockabilly skupini
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
rókerica -e in rockerica -e cit. [rókerica] ž, člov. (ọ̄) 1. ženska, ki se navdušuje za rokovsko glasbo: Po duši sem rokerica, navdihuje me glasba iz petdesetih let, imam vročo željo, da bi nekoč naredila izpit za motor in si ga kupila 2. rokovska glasbenica: Kot gostja bo na prireditvi nastopila neuničljiva rokerica E (↑)rócker
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
samohódstvo -a s (ọ̑) dejstvo, da je kdo samohodec: Pozimi absolutno odsvetujemo samohodstvo; v gore naj bi se podajali vsaj v paru E (↑)samohódec
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
sámoomejeválni -a -o prid. (ȃ-ȃ) ki sam sebe omejuje: Obstajal je samoomejevalni ukrep, da se zamrzne izvajanje zakonov, ki bi imeli velike finančne posledice E (↑)samo... + (↑)omejeválensámoomejeválno prisl. (ȃ-ȃ)
Vse bonitete in privilegiji, ki jih naši funkcionarji uživajo, se morajo razumeti in uporabljati restriktivno in samoomejevalno
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
satanizírati -am nedov. in dov. (ȋ) pripisovati komu, čemu satanske lastnosti: Prizadevanja, ki satanizirajo določenega politika, da bi vzbudila strah pred njim, so bržkone napačna E (↑)sátan
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
sprêjanje -a s (ȇ) nanašanje spreja na kaj: V obupnem poskusu, da bi se uprli trajnam, barvanju in sprejanju ji bodo lasje nekega dne še izpadli
// risanje, zlasti grafitov, s sprejem na kaj: V času sprejanja imajo grafitarji pogosto pri sebi samo nekaj sprejev, saj z manjšo količino laže pobegnejo E ↑sprêjati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
sprogramírati -am dov. (ȋ) 1. pripraviti nov računalniški program ali del njega, navadno s programskim jezikom: Nekega večera nisem mogel zaspati in sem idejo zrisal na robček, nato sem jo v enem dnevu sprogramiral za splet, pozneje pa še mobilno različico 2. ekspr. načrtno razviti ali zavreti določene sposobnosti, lastnosti koga: Družba me je sprogramirala tako, da bi se ji pustil avtomatično voditi: moje misli imajo vgrajen filter družbene zavesti E ↑programírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
stenícaSSKJ -e ž (í) prisluškovalna naprava, skrita navadno v steni: Posebno pozornost so pred vselitvijo namenili varnostnim ukrepom, da bi preprečili nameščanje stenic E = cslov. stěnica, hrv. stjènica, stčeš. stěnice < pslov. *stěnьnica iz (↑)sténa
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
stránkarskopolítičen -čna -o prid. (ȃ-í) ki se nanaša na strankarsko politiko: strankarskopolitični nameni; Doslej se je spretno izogibal skušnjavi, da bi se opredelil glede vprašanj strankarskopolitične in ideološke narave E iz stránkarska polítika
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
surfanje -a cit. [sə̀rfanje] in sŕfanje -a s (ə̏) 1. šport, pri katerem se stoji na jadralni deski in vozi po vodi s pomočjo vetra; deskanje (1), jadranje na deski, windsurfing: Za surfanje obstaja več različnih vrst desk in jader, ki so za različne moči vetrov tudi različno veliki | Da bi ušel brezizhodni monotoniji doma, se je lotil najbolj ekstremnih oblik srfanja v neurju
// šport, pri katerem se vozi po valovih z desko brez jadra; deskanje (1//): Tisto pravo surfanje vedno bolj prihaja tudi v Slovenijo, surfanje, kjer potrebujemo samo desko in valove | Med srfanjem na visokem valu pred Perthom ga je tik pod gladino spremljal najmanj tri metre dolg, a na srečo očitno sit morski morilec 2. pregledovanje strani na svetovnem spletu; brskanje, deskanje (3): Surfanje po spletnih straneh mi pomeni predvsem sprostitev | Ko bo otrok opravil svoje obveznosti, lahko toliko in toliko časa porabi za igranje ali za srfanje po spletu E ↑surfati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
svinčéniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) ekspr. ki je v zvezi s pritiski v minulem obdobju, zaznamovanem s komunističnim, socialističnim režimom: svinčeni časi; svinčena leta; V svinčenih sedemdesetih nismo mogli odpreti časopisa in prižgati televizorja, ne da bi nam ob tem polnili glavo z režimskim nakladanjem E (↑)svínec
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
šarádaSSKJ -e ž (ȃ) ekspr. pretveza, pri kateri se ustvarja vtis, da je kaj resnično ali urejeno dobro, čeprav dejansko ni: politična šarada; Šaradi z odpiranjem že odprte tovarne naj bi po kuloarskih informacijah botrovala neka druga politična odločitev E ← nem. Scharade, agl. charade ← frc. charade 'zlogovna uganka' ← provans. charrado 'klepet'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
špônati -am nedov. (ȏ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu 1. napenjati, nategovati: Sila petih ali šest napetih jeklenih kablov bi ustrezala eni vlakovni kompoziciji, Črnokalski viadukt pa bo šponalo kar 50 takih kablov
// igrati, zlasti brenkala: Ali je zvezdnik že nekdo, ki dobro poje in odlično špona kitaro? 2. gnati, priganjati: Ta oddaja bo vrhunska, šponajo nas na polno, imajo stroga pravila, danes sem bil ves dan na snemanju
// poganjati: šponati do daske voziti z največjo možno hitrostjo; Včasih vidiš bus, ki ga šofer špona kot norca, po možnosti z mobitelom v roki
// gnati se: Sem pač tak: nekaj časa zelo radikalno šponam v eno smer, potem lahko presekam in začnem stvar od začetka 3. varati: Gospodarji iz ozadja nas lepo šponajo: pokupili so nam tovarne, da delamo za male pare, pa še vse je dražje E ← nem. spannen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
športologíja -e ž (ȋ) veda o športu; športoslovje: magister športologije; Videti je, da bi avtor rad legitimiziral psihoanalizo v športologiji E iz športológ iz (↑)špórt + gr. -logos iz (↑)lógos
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
telegéničen -čna -o prid. (ẹ́) ki ima tako zunanjost, da je posebno primerna za snemanje in prikazovanje na televiziji: Enostavno ni telegeničen, pred kamero njegov sicer zelo prijetni nasmeh postane prisiljen, lesen, izraža se nesproščeno, ne ve, kaj bi z rokami, z eno besedo: ne gre mu E ← agl. telegenic iz (↑)tele(vizíja) + (↑)(foto)géničen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
téleinformátika -e ž (ẹ̑-á) veda, ki združuje znanja in tehnologije s področja računalništva in telekomunikacij: Katera smer v teleinformatiki ima takšne možnosti, da bi se v prihodnjih petih letih splačalo v njen razvoj vložiti milijon dolarjev? E ← agl. teleinformatics iz (↑)tele… + (↑)informátika
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
time-outSSKJ -a cit. [tájm-áu̯t] m (ȃ-ȃ) prekinitev opravljanja kake dejavnosti, posebej v napetih situacijah: Pogajalci so si po slabih dveh urah razprave vzeli enourni time-out, med katerim se je vladna stran preselila v drugo sobo, da bi našla morebitne rešitve za vsebinske ovire pri sklepanju sporazuma E ← agl. time-out iz time 'čas' + out 'zunaj'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
tóm -a in -- in TÓM -a in -- m (ọ̑) do junija 2003 letna obrestna mera za denarne obveznosti in terjatve v domači valuti, ki zagotavlja ohranitev njihove realne vrednosti; temeljna obrestna mera: V Banki Slovenije priznavajo, da bi tom po veljavni metodologiji hipotetično res lahko bil negativen, čeprav je to po njihovem mnenju malo verjetno E kratica za t(emeljna) o(brestna) m(era)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
ubesedíliti -im dov. (í ȋ) izraziti z besedilom: govorno ali pisno ubesediliti; Cilj pouka je, da bi gimnazijci znali svoje esejsko razmišljanje ubesediliti E iz *besedíliti iz (↑)besedílo
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
urbanologíja -e ž (ȋ) veda, ki se ukvarja s proučevanjem urbanih naselij z vidika njihovega načrtovanja, arhitekture, sociologije: Interdisciplinarna urbanologija je prispevala k urbanizmu teoretično osnovo, ne da bi ga ločila od arhitekture kot njegove kulture E ↑urbanológ
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
vatikaníst -a m, člov. (ȋ) novinar, specializiran za poročanje o dogajanju v Vatikanu: dolgoletni vatikanist; italijanski vatikanisti; Za komentar članka smo prosili znanega vatikanista, ki je napisal, da se z dejstvi strinja, le interpretiral bi jih drugače E ← it. vaticanista po imenu države Vatikan
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
vídeoígrica -e in vídeo ígrica -- -e ž (ȋ-ȋ) igra, pri kateri igralec navadno z igralno palico, s pritiskanjem na tipke tipkovnice upravlja s podobami na zaslonu, ki jih ustvarja računalniški program; računalniška igrica, videoigra: priljubljena videoigrica; biti zasvojen z videoigricami; Proizvajalci igrač se bojijo, da bi zaradi uporabne elektronike in proizvajalcev videoigric izgubili svoje najmlajše, najbolj privržene kupce E ↑vídeoígra
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
vídeopredvajálnik -a in vídeo predvajálnik -- -a m (ȋ-ȃ) elektronska priprava za predvajanje videoposnetkov: digitalni videopredvajalnik; prenosni videopredvajalnik; Ta projektor je pravi posebnež med vsemi preizkušenimi, saj lahko z njim predstavimo različna gradiva, ne da bi potrebovali računalnik ali videopredvajalnik E ↑vídeo... + ↑predvajálnik
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
videotéka -e ž (ẹ̑) 1. ustanova, ki sistematično zbira, hrani in izposoja videokasete, DVD-je; videoklub: spletna videoteka; lastnik videoteke; Omrežja za izmenjavo datotek so zagotovo trn v peti glasbenih založb in filmskih studiev, saj so eden izmed razlogov, da je upadla prodaja plošč in izposoja v videotekah 2. sistematično urejena zbirka videokaset, DVD-jev: domača videoteka; Na voljo je digitalna videoteka, ki naj bi jo neprestano dopolnjevali z novimi filmi E ← nem. Videothek, it. videoteca iz ↑vídeo... + (↑)(biblio)téka
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
vprogramírati -am dov. (ȋ) rač. dodati v programsko kodo: Ves trud velikih založb, da bi v svoje izdelke, cedeje, vprogramirale kodo zoper presnemavanje oziroma pirate, je vnaprej obsojen na propad E (↑)programírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
zadékati -am dov. (ẹ̑) pog. 1. obleči v topla oblačila ali tesno oviti v debelejše blago zaradi zaščite pred mrazom: zadekati dojenčka v odejo; Zadekajte se, kapa in rokavice niso odveč 2. prekriti z blagom: Nekateri zadekajo svoja okna z debelimi zavesami in roletami, da jim ne bi slučajno kdo gledal, kaj imajo na krožniku E iz *dékati iz (↑)déka2
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
zadétostSSKJ -i ž (ẹ̑) pog. stanje, navadno z mamili, omamljenega človeka: občutek zadetosti; Med razloge, kaj jih je privedlo do prve uporabe droge, so anketiranci navedli radovednost, željo po zadetosti in željo, da bi pozabili na svoje težave E ↑zadéti se
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
zadrogíranec -nca m, člov. (ȋ) kdor je zasvojen z mamili; mamilarSSKJ, narkomanSSKJ, drogeraš, drogiranec, džanki, fiksar, mamilaš, narkič: Dave je bil nekaj časa videti kot popoln zadrogiranec, zdaj pa je v sobo prišel svež in mladosten, kot da bi mu bilo deset let manj od njegovih štiridesetih E ↑zadrogíran
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
zamaskíranec -nca m, člov. (ȋ) zamaskiran človek: oboroženi zamaskiranci; napad zamaskirancev; Zamaskirancem sploh ne bi smeli dovoliti udeležbe na mirovnem shodu, saj kdor resno misli prispevati k miru, ne samo, da ne skriva svojega obraza, ampak se za mir zavzema tudi javno E (↑)zamaskírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
zasvájanje -a s (á) povzročanje, da kdo postaja zasvojen s čim: Kot pravi direktor Laboratorija za farmakološke poskuse pri Ameriškem državnem inštitutu za zlorabe mamil, poznajo že več snovi, ki bi lahko preprečile zasvajanje s kokainom E ↑zasvájati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
zméšatiSSKJ -am dov. (ẹ́) pog. združiti, sestaviti posnete zvoke, govorjenje ali slike v skladno, smiselno celoto; zmiksati: zmešati novo kompilacijo; zmešati orkestralno glasbo in vokal; Si predstavljate, da bi kdo zmešal klasično glasbo in razbijanje električnih kitar izpod prstov britanskega punkovskega benda, ki je bil popularen v 70. letih 20. stoletja? E ↑méšati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
zúnajbolníšnični -a -o [zunajbou̯nišnični] prid. (ú-ȋ) ki ne poteka v bolnišnici: zunajbolnišnična dejavnost; zunajbolnišnično zdravljenje; Strokovnjaki opozarjajo, da je nujna zunajbolnišnična obravnava bolnikov, ki bi dopolnjevala zdravljenje v bolnišnicah E iz zúnaj bolníšnice
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
zúnajstránkarski -a -o prid. (ú-ȃ) ki ni v stranki ali v okviru stranke: zunajstrankarska osebnost; zunajstrankarska pobuda; Iz stranke je izstopil, da bi se kot zunajstrankarski kandidat potegoval za funkcijo predsednika republike E iz zúnaj stránke
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
raeljánec -nca m, člov. (ȃ) pripadnik raeljanstva: vodja raeljancev; Verska sekta raeljancev, ki verjame, da so življenje na Zemlji ustvarila vesoljska bitja, je investirala nekaj milijonov dolarjev v znanstveni projekt genetskega kopiranja človeških bitij E po francoskem športnem novinarju, glasbeniku in duhovnem voditelju Claudeu Vorilhonu (1946–), ki si je nadel ime Raël, kar naj bi pomenilo 'božja luč', verjetno zloženo iz imena egipčanskega boga Ra + hebr. el 'bog'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.