arendavec [árendavǝcnepopoln podatek] (arendalec) samostalnik moškega spola

kdor da kaj v zakup; zakupodajalec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

dajálec -lca [dajau̯cam (ȃ)
kdor kaj da, daje: dajalec krvi; pogodba med dajalcem štipendije in štipendistom / dajalec prenočišč

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

dajálec -lca [u̯c] m z -em člov. (ȃ) ~ daril
dajálka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ)
dajálčev -a -o [u̯č] (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

dajálec -lca m
GLEJ SINONIM: darovalec
GLEJ ŠE: krvodajalec

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024

dajalec

GLEJ: dajavec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

dajálec distribúcije -lca -- m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

dajálec licénce -lca -- m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

dajálec prekárija -lca -- m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

dajavec [dajȃvǝc] (dajalec) samostalnik moškega spola

jezikoslovje dajalnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

dajavec samostalnik moškega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

dajavec -vca samostalnik moškega spola
1. kdor kaj daje; SODOBNA USTREZNICA: dajalec
1.1 kdor kaj daruje; SODOBNA USTREZNICA: darovalec
FREKVENCA: 15 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

darovnik [darovník] samostalnik moškega spola

darovalec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

dávec -vca m dajalec, darovalec: Právde Dávecz KMK 1780, 12; dávecz dárov BRM 1823, 298; závec = dávec KAJ 1870, 67; veſzéloga dávcza KŠ 1754; veſzéloga dávcza KŠ 1771

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

desetínec -nca m z -em člov. (ȋ) zgod. |dajalec desetine|
desetínčev -a -o (ȋ) zgod.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

distribucíjska pogódba -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

dobrotnik [dobrọ̑tnik] samostalnik moškega spola

dobrodelnik, dobrotnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

dodelilnik [dodelȋu̯nik] samostalnik moškega spola

darovalec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

ekskluzívna distribucíjska pogódba -e -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

energènt -ênta m, snov. (ȅ é) |dajalec energije|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

fiduciánt -a m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

fiduciárni lastník -ega -a m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

Hipotekarna kreditna pogodba
Naletela sem na izraz hipotekarna kreditna pogodba , ki je verjetno preveden angleški termin mortgage credit agreement , ki označuje pogodbo, ki zavezuje banko, da izplača uporabniku določen denarni znesek, ta pa se zaveže vrniti znesek in obresti, kar tudi zavaruje s hipoteko. Hipotekarna kreditna pogodba se pojavi tudi npr. v Zakonu o potrošniških kreditih (ZPotK-1). Moj pomislek je, ali je ta zveza sploh pravilna, saj po mojem razumevanju pomeni, da gre za kreditno pogodbo, ki je hipotekarna. Menim, da je to jedro problema. Precej boljša rešitev se mi zdi pogodba o hipotekarnem kreditu , saj poimenuje bistvo: hipotekaren je kredit (ne pogodba). Kaj pa vi menite? Kateri izraz je (bolj) pravilen?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

krí1 krví ž (ȋ)
1. rdeča tekočina v organizmu človeka in nekaterih višje razvitih živali: kri brizga iz rane; iz nosa, ust mu teče kri; ekspr. kri mu je lila po roki; vsa kri mu je odtekla; kri se mu je curkoma ulila; v mišice mu doteka vedno manj krvi; izgubil je veliko krvi; dati, odvzeti kri za preiskavo; izkašljati, pljuniti kri; s krvjo oblit obraz; strjena kri; kaplja krvi; sladek okus krvi; sestavine krvi; ugotavljanje alkohola, sladkorja v krvi; rdeča kot kri; lica kakor mleko in kri bela in rdeča / človeška, živalska kri / kri kroži (po telesu); poganjati kri po žilah; toplota krvi / bolezen krvi; izločanje krvi s sečem / poskušal je ustaviti kri odtekanje krvi / brisati kri madeže od krvi; biti oškropljen s krvjo / čevelj ga je ožulil do krvi / komarji pijejo, sesajo kri / ekspr. s krvjo zalite oči / dajalec, darovalec krvi; zaloga (človeške) krvi / ekspr.: žejen krvi; krvi žejen / nadev iz riža in krvi
// nav. ekspr. ta tekočina človeškega organizma, katere izguba pomeni izgubo življenja: darovati, dati, žrtvovati kri (za svobodo); povsod so puščali svojo kri / na bojišču je lila kri v potokih bilo je mnogo mrtvih in ranjenih; tudi v tej deželi teče kri ljudje se borijo in umirajo; dežela je plavala v krvi zelo veliko je bilo ubitih, ranjenih; s krvjo so si priborili svobodo s človeškimi žrtvami; do zadnje kaplje krvi se bomo borili dokler bo še kdo živ; preprečiti prelivanje krvi bojevanje, ubijanje
2. nav. ekspr. ta tekočina pri človeku kot nosilec
a) vitalnosti, temperamenta: skušal je krotiti svojo kri / čisto brez krvi je / z oslabljenim pomenom: bil je burne in nagle krvi; hladne, hude krvi je; po naravi je mirne, nemirne krvi / vroča kri ga je spravila iz ravnotežja / osebe v romanu imajo premalo krvi niso prepričljive
b) čustvenega stanja, vznemirjenosti: kri mu je prekipela, vrela, zavrela; vino mu je razvnelo kri / z oslabljenim pomenom: takšna dejanja povzročajo hudo kri; ohranite mirno kri
c) spolnosti, spolnega nagona: kri ga blodi, meša, mu ne da miru; kri se mu je umirila / z oslabljenim pomenom je mrzle, vroče krvi
č) nekaterih značajskih lastnosti, posebnosti: tako ravnanje mu je v krvi / očetova kri se je začela buditi v njem / z oslabljenim pomenom: potepuške krvi ni mogel zatajiti; nekaj vojaške krvi ima / neukrotljiva lovska kri
3. nav. ekspr., s prilastkom izraža
a) narodno, sorodstveno pripadnost: ima nekaj arabske, ciganske krvi v sebi; iste krvi sva; ta človek je naše krvi / je mešane krvi njegovi starši, predniki so različnih narodnosti, ras / zatajil je lastno kri svojega otroka; vznes. kri njene krvi njen otrok
b) socialno, poklicno pripadnost: gosposke, plebejske, plemenite krvi je / modra kri se ji pretaka po žilah je plemiškega rodu
● 
ekspr. kri je kri sorodstvena povezanost je trdna, močna; ekspr. kri ni voda s človekovim temperamentom, z njegovimi sorodstvenimi vezmi je treba računati; ekspr. kri mu je planila, udarila v glavo zelo je zardel; ekspr. tako dejanje opere le kri dejanje je odpuščeno le, če je kdo od storilcev ubit, umorjen; ekspr. kri mu je šla, silila, stopila v glavo, lica zardel je; ekspr. (nedolžna) kri vpije po maščevanju (po nedolžnem) umorjene(ga) je treba maščevati; ekspr. kri ji je zastala, zledenela (v žilah) zelo se je prestrašila; ekspr. to je postalo meso in kri se je uresničilo; pog., ekspr. ta človek mi pije kri me brezobzirno izkorišča; me zelo muči, trpinči; pog., ekspr. kri mu bom puščal, ko pride izraža zelo visoko stopnjo jeze; ekspr. tako ravnanje mu je prešlo v meso in kri tako ravnanje je postalo njegova navada; ekspr. globoko je brodil po krvi umoril je mnogo ljudi; biti (ležati) v krvi biti (ležati) ranjen in krvav; ekspr. v krvi, s krvjo zatrt upor z velikimi človeškimi žrtvami; vznes. ta zgodovina je napisana s krvjo v času, kraju, na katerega se nanaša ta zgodovina, je bilo mnogo ubitih, mrtvih; ekspr. ima ribjo kri se sploh ne razburi; publ. po naftovodih teče rjava kri nafta
♦ 
anat. arterialna kri iz arterije; venozna kri iz vene; med. konzervirana kri v hladilniku hranjena kri, ki so ji dodane snovi proti strjevanju in glukoza; naval krvi pojav, da se ožilje kakega dela telesa prenapolni z arterialno krvjo; kongestija; transfuzija (krvi)

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

licénčna pogódba -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

lízing tudi leasing -a [lízing-m (ȋ)
ekon. zakup premičnine ali nepremičnine, ki lahko preide v last zakupnika po plačilu določene zakupnine: (od)plačevati lizing; kupiti na lizing; dajalec, jemalec lizinga; oblike lizinga; odobritev, trajanje lizinga; avto, oprema, stanovanje na lizing; obrok za lizing / obrok lizinga zakupnine za tak zakup

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

plačevavec [plačevȃvǝc] (plačevalec) samostalnik moškega spola

kdor izplačuje plače; izplačevalec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

pogódba o franšízingu -e -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

pogódba o prenôsu know-howa -e -- -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

pogódba o prenôsu tehnologíje -e -- -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

prejemálec -lca [prejemau̯ca in prejemalcam (ȃ)
kdor kaj prejema: prejemalec pokojnine / prejemalec in dajalec krvi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

razdelivec [razdelȋvǝc] (razdelilec) samostalnik moškega spola

kdor deli, izplačuje; izplačevalec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

štipendítor -ja m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

zabijálec -lca [u̯c] m z -em člov. (ȃ) ~ pilotov; šport. žarg. ~ golov dajalec, strelec
zabijálčev -a -o [u̯č] (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

založnikar [zalọ̑žnikar] samostalnik moškega spola

kdor denarno omogoči kako delo, dejavnost; financer

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

zastavnik [zastȃvnik] samostalnik moškega spola
  1. nosilec ženitovanjske zastave
  2. kdor da kaj v zastavo; zastavitelj
  3. talec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

zidavec [zidȃvǝc] (zidalec) samostalnik moškega spola

kdor financira gradnjo; investitor

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

Število zadetkov: 36