Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

búča,* m. 1) der Kürbis (cucurbita pepo); buče saditi; buče svinjam dajati*; — 2) der Flaschenkürbis; — ein daraus verfertigtes Gefäß: die Kürbisflasche, Z.; der Weinheber, Št., Cig.; ein Schöpfgefäß, Notr., C.; — 3) ein bauchiges Gefäß: ein bauchiger Krug, C., Št.; — die Destillierflasche, Cig.; Heronova b., der Heronsball, Cig. (T.), Sen. (Fiz.); — = pol bokala, polič, Ip.-Erj. (Torb.); — 4) der Schädel = glava (zaničlj.); dobiti po buči; prazna buča, leeres Gehirn; — 5) die Beule, die Anschwellung, ogr.-Valj. (Rad).
čȃst, -ȋ, f. 1) die Ehre; čast, komur čast (gre), Ehre, wem Ehre gebürt; na (v) čast biti komu, jemandem zur Ehre gereichen; časti iskati, ehrgeizig sein; časti lakomen, ehrgeizig; — die Verherrlichung, die Ehre; vse za božjo čast! na čast njegovega rojstnega dne; čast dajati komu, jemanden verherrlichen, preisen; čast bodi Bogu! Gott sei gepriesen! — 2) die Würde: kraljeva čast, die königliche Würde, generalska čast, die Generalswürde; odpovedati se poveljniški časti, die Feldherrnwürde niederlegen; — 3) die persönliche Ehre, der gute Name; čast komu jemati, krasti, die Ehre abschneiden; časti mu je mar, er hat Ehre im Leibe; hišna čast, die Hausehre.
dácija, f. die Abgabe, die Steuer, Guts., Jarn., Cig.; cesarju dacijo dajati, Schönl., Jap. (Prid.); Zdaj dacijo plačuje, Zdaj delavce ima, Npes.-K.; — der Zoll, Štrek.; — prim. dac.
dajáti, dájem, (dajèm), dájam, vb. impf. zu geben pflegen, geben; d. in opravljati, leisten, DZ.; v Boga ime d., Almosen geben; hvalo d. komu, jemanden lobpreisen; Boga dajati komu, grüßen, Npes.-Vraz; — anbieten; dajal sem mu denar, pa ga ni hotel vzeti; sto goldinarjev je že dajal za kravo; — zuschreiben: ne store tudi cestovinarji tega, ki jim toliko trdo srce dajate? Ravn.; — kriv, dolžan se dajem, ich bekenne ("gebe") mich schuldig: tatvine se dolžan daje, Boh.; — d. se, mit einander streiten, zanken: hudo sta se dajala.
dávati, -vam, -vljem, vb. impf. = dajati, Mur., vzhŠt., ogr.
hrána, f. 1) die Nahrung, die Kost; tečna h., ausgiebige Kost; družinska h., die Gesindekost; na hrano vzeti, na hrani imeti koga, hrano dajati komu, in die Kost nehmen, die Kost geben; na hrani biti pri kom, in der Kost sein; zastonj hrano imeti, einen Freitisch haben; ob svoji hrani biti, bei eigener Kost sein; — die Victualien, Cig., Jan.; — dušna h., geistige Nahrung; — 2) das Gericht, die Speise, Ščav.-C.
hvála, f. 1) das Lob; hvalo dajati komu, jemanden preisen, verherrlichen; pojte hvalo Gospodu, lobsinget dem Herrn; hvale vreden, lobenswert; hvale, Lobsprüche, C.; velike hvale dajati, große Lobsprüche ertheilen, Cig.; na hvale kam priti, auf lobende Anempfehlung hin irgend wohin kommen, C.; hvalo šteti komu, eine Lobrede jemandem halten, M.; svoja hvala se po blatu valja, = eigenes Lob stinkt, Npreg.; — 2) der Dank; hvala! ich danke! hvala lepa! (lepo hvalo, Št.-C.); schönen dank! lepa hvala Vam bodi za pisemce, Levst. (Zb. sp.); — hvala (bodi) Bogu! Gott sei Dank! hvalo (hvale) dolžan biti, zu Dank verbunden sein, Cig., nk.; — 3) na hvalo priti (hoditi, biti), zustatten kommen, zugute kommen, Cig., Jan., C., Dol.; morda mi utegne še na hvalo priti, (= "so dass ich Dank dafür wissen werde"), Levst. (Zb. sp.); vse to gospodarju na hvalo pride, Vrtov. (Km. k.); te ugodnosti bodo vsem na hvalo hodile, DZ.; — po hvali mi je = na hvalo mi je, C.; es ist mir erwünscht, Jan.; tudi: v hvalo mi je, C.
jábołkọ, n. 1) der Apfel; dekle, lepo kakor j., C.; — 2) jabolku podoben sad: margranovo j., der Granatapfel, Dalm.; kraljevsko j., die Ananas, Cig.; — zlata jabolka, Goldäpfel (aurantiaceae), Cig. (T.), Tuš. (R.); zlato j., die Orange, V.-Cig.; — zlato j., die Türkenbundlilie (lilium martagon), Cig., Nov.-C.; — rajsko j., der Paradiesapfel (solanum lycopersicum), Tuš. (R.), DZ.; volčje j., das Saubrot (cyclamen europaeum), Cig.; — krompirjevo j., die Beere des Erdäpfelkrautes, Cig.; — hrastovo j., der große Gallapfel, C.; — 3) "v jabolko" pobirati, dajati, t. j. pri svatovščinah za nevesto darove pobirati, dajati, Cig., Npes.-K.; — tudi za novo leto pobirajo "z jabolko" denar, katerega darovalci zatikajo v jabolko, Tolm.; — 4) apfelähnliche Knorpel- und Knochenbildungen: der Kehlkopf, Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Som.); — Adamovo j., der Adamsapfel, M.; — j. na kolenu, die Kniescheibe, Cig.; — das Haupt des Arm- und Schenkelbeines, Cig.; — 5) der Knopf an der Spitze des Thurmes; — 6) das Capitäl, der Säulenkopf, Cig. (T.); — 7) der Läufer an der Schnellwage, das runde Laufgewicht, Cig. (T.).
kok 1., m. dajati komu kok = potuho dajati komu, GBrda-Erj. (Torb.); — Levst. (Rok.) primerja it. cucco, Muttersöhnchen.
kǫ́t 1., m. 1) der Winkel; v kotu čepeti; vse kote preiskati, premesti; po vseh kotih iztikati — morski k., die Bucht, C.; — 2) die Auszüglerwohnung: imam k. v hiši; velik kos kruha si je izgovoril pa kot do smrti, Gor.; imel je izgovorjen kot, Jurč.; na kotu biti, im Ausgedinge sein, Dol.-M.; na kotu živeti, DZ.; brat mi mora kot dajati do smrti, Jurč.; — 3) der Winkel (math., phys.): prav, oster, top k., rechter, spitzer, stumpfer Winkel, Cig. (T.), Cel. (Geom.); odbojni k., der Reflexionswinkel, odklonski k., der Ablenkungswinkel, Sen. (Fiz.); vidni k., der Sehwinkel, Erj. (Som.); dvogledni k., die Parallaxe, Cig. (T.); — pl. kota (poleg: koti), Mur., Mik. (V. Gr. IV. 24.); vsa kota iztekniti, Str.
krkətati, -ətȃm, -áčem, vb. impf. tak glas od sebe dajati, kakor kokoš, kadar jastreba vidi, Krelj; — tudi purman krketa, Mik., Glas.
kúhałnica, f. 1) der Kochlöffel; (kuhȃłnica, Št.); v kuhalnico dajati, bei Hochzeiten Geschenke geben, Cig.; — 2) die Schiene der Töpfer (die Töpfe von innen zu ebnen), Cig.
lȃzina, f. 1) der Pachtzins für einen Neubruch: lazino dajati, Dol.; — 2) = 1. laz 1), M., C., Goriš.-Erj. (Torb.).
milostínja, f. das Almosen, Mur., Cig., Jan., Mik.; v pušico milostinjo dajati, Zv.
mȋta, f. 1) = mito, das Bestechungsgeld, das Bestechungsgeschenk, Cig., Jan., ogr.-Mik., kajk.-Valj. (Rad); mito nositi, dajati, zu bestechen suchen, Dol.; na mite je zdaj vse navajeno, jvzhŠt.; mnoge mite obečati, kajk.-Valj. (Rad); — 2) der Zoll, Mur., Cig.
mítọ, n. 1) die Bestechungsgabe, Dict., Habd.-Mik., Jan., ogr.-M.; mita jemati, mito jemati in pravdo pripogibati, Dalm.; dar ali mito, Središče-Kres; m. dajati = podkupovati, Dict., Vrt.; — 2) der Lehenzins, Guts.; das Mietgeld, Mur.; na mito dana, vzeta zemlja, das Lehen, Guts.; — der Zins: na mito posoditi, C.; — der Wucher, Jarn.
mȗtəc 2., -tca, m. der Klingelbeutel, Cig.; v m. pobirati, dajati, Lašče-Levst. (Rok.); — prim. 3. muta 2).
namèt, -mę́ta, m. 1) das Aufgeworfene, das Angehäufte, Cig., Jan.; der Wall, das Festungsbollwerk, Cig., Valj. (Rad); — was das Wasser angesetzt hat, der Anwurf, Cig.; — der Straßenanwurf, der Schotter, C.; — ein gebahnter Weg, ogr.-C.; — 2) die Steuerauflage, der Aufschlag, DZ., Valj. (Rad); die Kriegscontribution, C.; — 3) pl. nameti, Winke, Fingerzeige, Mur., Jan.; namete dajati, Anspielungen machen, Svet. (Rok.); — tudi: námet.
napȃjati, -am, vb. impf. ad napojiti; tränken, zu trinken geben: n. živino; n. ljudi, = obilo jim piti dajati (vina); — bewässern, Jan., Levst. (Močv.); — n. les, Holz imprägnieren, Cig. (T.).
náuk, náuka, naúka, m. der Unterricht; krščanski n., der Religionsunterricht; krščanski n. imeti, die Christenlehre (in der Kirche) abhalten; k nauku iti, zur kirchlichen Ausfrage (vor der Osterbeichte) gehen; — nauki, die Studien, nk.; — die Lehre, die Belehrung; lepe nauke dajati; Malo penezov poslala, Dokaj bota mi naukov! Preš.; — die Lehre, die Doctrin; Kristusov n.; Platonov n. o idejah.
òb, (okrajšana oblika: ò), I. praep. A) c. acc. 1) s krajevnim pomenom na vprašanje: kam? um; kača se je ob palico ovila, ob potok (den Fluss entlang) smo vrbe nasadili, Levst. (Sl. Spr.); — pri glagolih, ki pomenjajo zadevanje, udarjanje: an, auf; ob mizo udariti, auf den Tisch schlagen; ob tla treščiti, zuboden schmettern; (fig.) ob tla je, er ist zugrunde gerichtet; ob kamen zadeti ali spotekniti se, an einen Stein stoßen; bodisi z loncem ob kamen ali s kamenom ob lonec, težko je loncu, Npreg.-Jan. (Slovn.); ob grm je obrsnil, es hat ihn der Busch gestreift, Levst. (Sl. Spr.); drgniti se ob kaj, sich an etwas reiben; (fig.) ob mene se briše, = er schiebt die Schuld auf mich, Z.; ob mene se huduje, er ärgert sich über mich, Jurč.; jezike brusiti ob koga, Levst. (Zb. sp.); metati kaj ob zadaj (= vnic, črez glavo nazaj), Navr. (Let.); — ob ono stran, jenseits, Krelj; — 2) s časovnim pomenom: ob dan, bei Tage, Habd.-Mik.; ob noč, bei der Nacht, Mik.; über Nacht, Mur., Zv.; In svet ob noč pozabi kraj, Greg.; — 3) pomenja vzrok: ob to (obto), deshalb, Trub., Dalm.; ob kaj? (obkaj?), warum, Trub.; ob vašo stran, eurethalben, Krelj; — 4) ob glavo mu gre, es geht ihm um den Kopf, Ravn.-Mik.; ob pamet mu gre, er ist in Gefahr, den Verstand zu verlieren, Cv.; — (po nem.) ob kaj priti, um etwas kommen, es verlieren; pripraviti koga ob kaj, jemanden um etwas bringen; ob glavo dejati, enthaupten; krava je ob mleko, die Kuh ist um die Milch gekommen; obenj je, es ist um ihn geschehen, Cig.; — B) c. loc. 1) s krajevnim pomenom: längs, an; Paša stopa o potoci, Npes.-K.; ob potoci (potoku) lovec hodi, Levst. (Sl. Spr.); ob hribu hoditi, am Berge hin gehen, Cig.; ob hiši stoji drevje, Levst. (Sl. Spr.); pesek ob morju, der Sand am Meere, Ravn.-Mik.; ob bedru meč visi, Mik.; ob niti viseti, Mik.; palica ob zidu sloni, Levst. (Sl. Spr.); strah je v sredi otel, ob krajih ga pa nič ni, Npreg.-Jan. (Slovn.); težko mi je ob srcu, Vrt.; — 2) s časnim pomenom: zur Zeit, um, zu; o pravem času, zur rechten Zeit; ob nečasu, zur Unzeit, V.-Cig.; o kugi, zur Pestzeit; o lepem vremenu, bei schönem Wetter; o deževju, zur Regenzeit; o žetvi, zur Erntezeit; o božiču, zu Weihnachten; o sv. Juriju, zu Georgi; o kresi se dan obesi, Npreg.-Jan. (Slovn.); — o poldne, o polnoči (o poludne, o polunoči, nk.), zu Mittag, um Mitternacht; ob kolikih? = obkorej? um wieviel Uhr? Mur., vzhŠt.; ob eni (enih), um ein Uhr; ob sedmih, ob sedmi uri, um sieben Uhr; ob pol(u)sedmih, um halb sieben Uhr; — ob enem, zugleich; ob prvem, ob tretjem = prvič, tretjič, C.; — deček ob desetih letih, ein zehnjähriger Knabe, Vrt.; — ob uri, zur bestimmten Stunde; — ob sedmem dnevi, jeden siebenten Tag, Dalm.; — ob petkih, an Freitagen; ob časih, zeitweise, Cig.; — = za, zur Zeit: ob cesarju Avgustu, Levst. (Sl. Spr.); ob Mojzesu, Vrt.; — binnen, in: ob tednu, ob letu; — 3) znači okoliščine: ob zgodnjem trpljenju, o preganjanju in obrekovanju, o tujščini in ječi si delal iz Jožefa tako blazega moža, Ravn.; ob tem takem, unter solchen Umständen, Cig.; ob samotni hoji črez goro premišljevati kaj, Ravn.; — 4) kaže to, česar se dejanje tiče: in Betreff, von, über (lat. de); (v tem pomenu stoji v knjigah nav.: o, redkeje: ob, narod pa rabi: od); o kom (čem) govoriti, pisati, peti, meniti, dvomiti itd.; pesem o Pegamu in Lambergarju; nauk o pesništvu; — kaj se vam zdi ob takem prevzetju? Krelj; veselje ob enem grešniku, Krelj; pravi mi ob edinem sinu mojem, Levst. (Sl. Spr.); — 5) kaže to, iz česar je kaj izdelano, aus: klobuke delati ob svili, Vrt.; ti zidovi so ob opeki, Vrt.; ob suknu je narejeno oblačilo, Levst. (Rok.); — 6) kaže to, kar h kakemu dejanju pomaga: o (ob) palici, o (ob) berglah hoditi, an einem Stocke, auf Krücken gehen; ob kruhu in vodi živeti, von Brot und Wasser leben; o preji ga je živila, sie nährte ihn mit Spinnen, Ravn.-Mik.; ob svojem živeti, von seinen eigenen Mitteln leben; naj le dobro živi, saj ima ob čem, (er hat ja die Mittel dazu); ob svojih, očetovih troških, auf eigene, des Vaters Unkosten; ob tem brašnu ne prideš do Trsta, mit dieser Reisezehrung kommt man nicht bis Triest; izučiti se česa ob nemškem jeziku, mittelst der deutschen Unterrichtssprache etwas erlernen, Levst. (Nauk); ob malem opraviti, mit Wenigem auskommen, Cig.; ti se ob velikem trudiš, du hast viel Mühe, Krelj; ob kratkem kaj povedati, sich kurz fassen; — 7) sam ob sebi, von selbst, aus eigener Macht: kadar je sila, more sam ob sebi dajati zapovedi, Levst. (Nauk); — samo ob sebi se umeje, es versteht sich von selbst, Levst. (Nauk), nk.; — ob svoji glavi, sam ob sebi je storil, er that es aus eigenem Antriebe, von freien Stücken, Levst. (Sl. Spr.), C.; — to ni samo ob sebi, das geht nicht mit rechten Dingen zu, Levst. (Sl. Spr.); — ob sebi an und für sich, C.; — II. adv. v sestavi z adjektivi, katerim slabi pomen: osiv, etwas grau, otemen, etwas finster etwas dunkel, vzhŠt.-C.; — III. praef. znači, 1) da se dejanje vrši okoli predmeta: um-; obviti, umwickeln, obvezati, umbinden, ozreti se, sich umsehen, opasati, umgürten, obstopiti, umringen, objeti, umfassen, umarmen; — 2) da dejanje zadeva predmet, če tudi ne od vseh strani: be-; obiti, beschlagen, obdarovati, beschenken, obrekavati, verleumden, obgovoriti, anreden; — 3) da kdo (kaj) ostane v začetem stanju: obležati, obsedeti, obstati, liegen, sitzen, stehen bleiben; — 4) izgubo: oblistovati se, die Blätter verlieren; — 5) dela iz imperf. glagolov perfektivne: ogreti, oslabeti.
obròk, -rǫ́ka, m. 1) die Verleumdung, Mik.; krivi obroki, Gorenja Soška dol.-Erj. (Torb.); napolnil je te kraje z neverjetnimi obroki o rimskem dvoru, Cv.; — ein böses Gerücht, M.; obrok na-te leti, Z.; — 2) der bestimmte Speisenantheil, das Deputat, die Portion, Cig., Jan., Habd.-Mik., ogr.-Valj. (Rad); dekli moko dajati brez obroka, mesa za tri obroke, BlKr.-M.; on je večjega obroka, er braucht eine größere Portion, BlKr.-Levst. (Rok.); — der Futterantheil, die Fourageportion, Cig., Jan., C., M.; z enim obrokom štiri milje daleč se peljati, Cig.; — das Mahl, die Mahlzeit, Cig., C., kajk.-Mik.; — die Rate, Cig. (T.), DZ.; na obroke, ratenweise, Jan. (H.); = v obrokih, Cig.; — 3) das Ausbedungene, die Bedingung, C.; — 4) = rok, die Frist, der Termin, Mur., Cig., Jan.; po obrokih, fristweise, Cig., Jan.
odglàs, -glása, m. 1) der Wiederhall, Mur., Cig., ZgD.; — 2) die Resonanz, Cig.; o. dajati, resonieren, Cig. (T.).
odgọ̑vor, m. 1) die Antwort, die Erwiderung; — 2) die Rechenschaft: o. dajati za kaj, od česa, Rechenschaft ablegen; o. dajati za kaj, für etwas gut stehen, Cig.; na o. poklicati, zur Verantwortung ziehen, Cig., Jan.; = na o. postaviti, Šol.; = na o. vzeti, Cig., Šol.
odzvòk, -zvǫ́ka, m. der Nachklang: o. dajati, resonieren, Cig. (T.).
oplȃt, f. 1) die Seite: zadnja oplat, der Hintere, Z., Zv., Kr.; s palico komu dajati na zadnjo o., Z.; das Hintertheil: privzdigne zadnje oplati svoje dolge črne obleke, Jurč.; — 2) das Beschläge, Jan.; noževe oplati, C.; das eiserne Beschläge der Sohle, des Pflughauptes, die Sohlschiene, V.-Cig.; — oplati pri knjigah = platnice, C.; — die Radfelge, Z.; — 3) v óplat vreči, zu Boden werfen, Mur., Mik. (Et.); (prim.: kupčija je "oplet" [nam. v oplat], der Handel liegt darnieder, Vod. [Izb. sp.]).
pȋvkati 2., -kam, -čem, vb. impf. glas "piv" od sebe dajati, piepen, piepsen, ogr.-C., Valj. (Rad), Dol.-Mik.; piščeta pivkajo po koklji, BlKr.
pò, I. adv. v distributivnem pomenu: zu, je; učenci so se po dva in dva razšli, Ravn.-Mik.; po eden, einzeln; določila, po kolikšne naj bodo globe, Bestimmungen über die Höhe der Geldstrafen in jedem einzelnen Falle, DZ.; po štiri dni ga ni bilo domov; po cele tedne, wochenlang; po cele noči pijančevati; po ves dan, ganze Tage lang, Zv.; po malo dajati, sparsam geben, Cig.; — II. praep. A) c. acc. 1) v krajnem pomenu, (kakor z mestnikom): hodil je po sredo (= po sredi) Samarije, Krelj; po obadva pota so za Kristusom šli, Krelj; po nekatere kraje, in manchen Gegenden, Vrt.; po razna mesta, an verschiedenen Stellen, Levst. (M.); po nekatera mesta še sneg leži, Lašče-Levst. (Rok.); — po tri pote = na trojen način, Krelj; — 2) v časnem pomenu: po vse leto, das ganze Jahr hindurch, Levst. (Močv.); Od divnega srce mi hrepenenja Gorelo po vse dni je in noči, Levst. (Zb. sp.); — 3) = do: po tada = do sih mal, Ben.-Mik.; — 4) kaže razlog: po kaj (pokaj), warum? wozu? — 5) stvar, zarad katere se vrši kako premikanje: um (zu holen); iti po koga ali kaj, jemanden, etwas holen; poslati po koga, po kaj, jemanden, etwas holen lassen; Po-me je prišel povodnji mož, Npes.-K.; grem po piti, ich gehe einen Trank holen, Cig.; s partitivnim rodilnikom namesto tožilnika: iti po vina, po kruha; — 6) način: Po bliskovo mu sablja gre, wie der Blitz zuckt sein Schwert, Npes.-Mik.; po gospodsko se nositi, sich civil kleiden; po domače, nach Hausbrauch, familiär; po domače povedati, in populärer Weise sich ausdrücken; = vulgo: Andrej Petrič, po domače Hrvat; po božje častiti, göttliche Ehren erweisen, Vrt.; po očetovsko (väterlich) skrbeti za koga; po naše, nach unserer Weise, in unserer Sprache; vsak po svoje, jeder in seiner Weise; po tatinsko, nach Art der Diebe; po pasje, nach Art der Hunde; po viteško, nach Ritterart; po borsno, börsenmäßig, DZ.; po vse = po vsem, gänzlich, C., nk.; po slovensko, po francosko govoriti, znati, slovenisch, französisch sprechen; kako se to reče po nemško? wie heißt dies deutsch? (manj pravilno: po nemški, po slovenski, Mik. (V. Gr. IV. 158.)); — po vredno, in würdiger Weise, Burg.; po čisto, gänzlich, Nov.; — B) c. loc. kaže 1) prostor, po katerem (ne na enem, ampak na več mestih) se vrši kako dejanje ali kaj biva: po jezeru plavati; po ulicah skakati; po gorah je še mnogo snega; po suhem in po morju, zu Wasser und zu Lande; po kmetih, auf dem Lande (an verschiedenen Orten); po vsem križanem svetu, in der ganzen christlichen Welt, Cig., Jan.; po temi hoditi, in der Finsternis herumgehen; po dežju (im Regen) brez dežnika hoditi; vino po pipi, voda po žlebu teče, der Wein fließt durch den Hahn, das Wasser in der Rinne hin; — s prislovom: po nekod, in einigen Gegenden; — 2) od dejanja prizadeti del; auf; po glavi koga udariti; po prsih se tolči; — 3) čas, v katerem se kaj godi: po dnevi, po noči, bei Tage, bei Nacht; po zimi, po leti, im Winter, im Sommer; tudi v distributivnem pomenu, kakor "ob": po petkih, po nedeljah, an Freitagen, an Sonntagen; — 4) primernost: nach, gemäß; po Bogu živeti, Ravn.-Mik.; po očetu se je zvrgel, er ist dem Vater nachgerathen, Met.-Mik.; — po postavah; po povelju; po navadi; po moji pameti, nach meinem Ermessen; po mojih mislih, nach meiner Ansicht; po črki, buchstäblich; po rodu, der Abstammung nach; vsi so po enem kopitu, sie sind alle nach einem Leisten; po okoliščinah, je nach den Umständen; po delu zaslužek, wie die Arbeit, so der Lohn, Cig.; po volji, po godu biti, nach Wunsch, genehm sein; to ni po pravici, das ist ungerecht; po pravici, von rechtswegen; po resnici povedati kaj, etwas der Wahrheit gemäß mittheilen; po dobi, chronologisch, Cig. (T.); po vrsti, der Reihe nach; po primeri, verhältnismäßig; po tem takem, demgemäß; — 5) to, glede na kar je kaj rečeno, in Bezug, nach; po imenu, po obrazu poznati, dem Namen nach, vom Ansehen kennen; po duhu in telesu zdrav; samo po sebi, an und für sich; — 6) način: po koncu, aufrecht; po strani, schief: klobuk po strani nositi; po strani koga gledati; po vrhu, obendrein; po dolgem, der Länge nach; po vsem dolzem svojega života pala je na tla (so lang sie war), Jurč.; po zlu deti, zugrunde richten, Habd.-Mik.; po zlu iti, zugrunde gehen, C., DZ., nk.; po dolgu imeti, schulden, C.; po krivem prisegati, falsch schwören; po nedolžnem, unschuldigerweise; po gostem, häufig; po malem, kleinweise; po vsem, ganz; po nikakem, ganz u. gar nicht; po nemarnem, aus Nachlässigkeit; po sili vzeti, mit Gewalt nehmen; po imenu poklicati, beim Namen rufen; — po ceni, wohlfeil; po vsaki, nobeni ceni, um jeden, keinen Preis; — 7) sredstvo: po človeških rokah narejeni maliki, durch Menschenhände gebildete Götzen, Ravn.-Mik.; drevo se po sadu (an der Frucht) spoznava; po prstih hoditi, auf den Zehen einhergehen; hoditi po palici = ob palici, am Stocke gehen, jvzhŠt.; po hlapcih zvedeti, durch die Knechte erfahren; po hlapcu kaj poslati; po pošti poslati; po božji milosti, von Gottes Gnaden; po naključju, durch Zufall; po nesreči, durch Unglück; — 8) distributivni pomen: zu; po čem? zu welchem Preise? wie theuer? po krajcarju, zu einem Kreuzer; knjige so po goldinarju; po žlici, löffelweise, Met.-Mik.; po kapljah, tropfenweise; po malem, kleinweise; blago se po niti nabira, po vrvi zapravlja, Npreg.-Met.-Mik.; po hipih, zeitweise, Blc.-C.; po paru, paarweise, Met.; po kosu, stückweise, Met.; — 9) to, za čimer je obrnjeno dejanje: nach; po svojih opravkih hoditi, seinen Geschäften nachgehen; po tem poslu ne boste nič več tod hodili, Svet. (Rok.); ti po sebi glej! schau du auf dich! Z.; po drugih se ozirati, sich nach anderen umsehen; po kom povpraševati; komu po življenju streči; — 10) čas ali dogodek, po katerem se kaj godi: nach; po novem letu; po praznikih; po smrti; kruh po peki, frisches Brot, srajca po perilu, frisches Hemd, Met.-Mik.; po šestih dneh, nach sechs Tagen, po petih, nach fünf Uhr; po polnoči, nach Mitternacht; po vsem tem, obendrein; — po zdaj (sedaj), künftighin, nk.; — po meni je, es ist aus mit mir; po vas je, um euch ist es geschehen, Ravn.-Mik.; — 11) izvor, vzrok: nach; po stricu podedovati kaj; — po hruškah dišati; — 12) razlog kakemu dejanju ali dušnemu stanju: nach, um; Rahel se plače po svojih otrocih, Trub.; zdihovati, hrepeneti, jokati se, žalovati po kom, po čem; toži se mi po očetu, po domu; — III. praef. A) adv. pred prilogi v pomanjševalnem pomenu (poredkoma): počrn, schwärzlich, Guts.; — B) z glagoli znači 1) o raznih časih in na raznih mestih vršeče se dejanje: polegati (= zdaj tu zdaj tam se uleči), posedati, postavati, postajati, pohajati, popijati, potepati se; — 2) da se dejanje na raznih objektih ali od raznih subjektov vrši: podaviti (= vse, drugega za drugim, zadaviti), poklati, poloviti, pomoriti, pomreti, (vsi, drug za drugim, so pomrli); pospati; — 3) da se dejanje ponavlja: pocvitovati, Nachblüten treiben; pobrusiti, nachschärfen; popraviti, nachbessern; — 4) pomanjševanje dejanja, t. j. omejevanje glede na čas ali prostor: poklečati, eine kurze Zeit, einwenig knien; poplesati, postati, (postoj! bleibe einen Augenblick stehen!), posedeti, podirjati; pomekniti; — 5) dela iz neprehajalnega prehajalen glagol ali glagolu objekt izpreminja: posedeti (travo), durch Sitzen das Gras niederdrücken; pohoditi (cvetlice); popisati (kos papirja, list); politi (koga); pogovoriti se; — 6) dela iz nedovršnega dovršen glagol: pojesti, pozebsti, posloveniti; — pojdem, ich werde gehen; tako tudi: poletim, ponesem, popeljem itd.; (prim. Mik. (V. Gr. IV. 227.)).
počȗha, f. = potuha: počuho dajati, Ig (Dol.).
podpomọ̑č, f. die Aufhilfe, die Nachhilfe, Mur., Cig.; — die Beihilfe, Štrek.; — die Vorschubleistung, Cig., DZ.; p. dajati, Vorschub leisten, DZ.
podščȗha, f. = potuha, der Unterschleif, die Vorschubleistung: podščuho dajati beračenju, Lašče-Levst. (Nauk).
poməžkovȃnje, n. das Blinzeln: s pomežkovanjem znamenja dajati, jemandem zublinzeln, Cig.
postȃva, f. 1) die Leibesgestalt, der Körperbau; človek lepe, majhne, čvrste postave; — die Bildsäule, Gor.-Cig., ZgD.; — 2) die Stellung, Cig., Jan.; — 3) das Capitel eines Buches (v cerkvenem jeziku); — 4) = zakon, das Gesetz; osnovna p., das Fundamentalgesetz, tiskovna p., das Pressgesetz, nk.; postave dajati, Gesetze geben; (po nem.).
potȃkati, -kam, -čem, vb. impf. ad potočiti; 1) rollen machen: krogle, kolesa p., Mur., Cig.; — zibko p., wiegen, Npes.-Vraz, Npes.-Schein.; — p. se, in rollender Bewegung sein, Jan.; zvezde se potakajo, die Sterne putzen sich, Cig.; — 2) = potuho dajati, Unterschleif gewähren: mati potače sina, Malhinje-Erj. (Torb.); — 3) abschenken.
potȗha, f. 1) die Hehlerei; potuhe se ogibati; DZ.; — der Unterschleif; potuho dajati, Unterschleif geben; p. dajati tatovom; potuho dajati otroku, die Fehler eines Kindes ungestraft hingehen lassen; — 2) = potuhnjenost, die Verstellung, die Tücke, Jan.
prẹ́dnost, f. der Vorrang, Cig., Jan., nk.; der Vorzug, Cig., Jan., nk.; p. dati (dajati) komu (čemu) pred kom (čim), einen dem andern (eine Sache der anderen) vorziehen, ihn (sie) bevorzugen, Cig., Jan., nk.
prehvȃla, f. 1) übertriebenes Lob, Cig., Jan., Kr.-Valj. (Rad); — 2) = pohvala, C.; almožna se ne ima dajati na prehvalo, Trub.
príča, f. 1) (die Gegenwart): pri tej priči, sogleich, augenblicklich; Dušo pri ti prič' spusti, Npes.-K.; V ti priči se prikaže Bogomila, Preš. = pri priči, Trub., Npes.-Schein., Zora; = to pričo, Vrtov.; = k priči, vzhŠt.; — v pričo, in Gegenwart; v pričo biti, zugegen sein, (pogl. vpričo); = na pričo biti, Jurč.; — 2) die Zeugenschaft, das Zeugnis, C.; pričo dajati, Zeugnis geben, Krelj; na pričo imamo apostole, Krelj; na pričo biti, da —, zum Zeugnis dienen, dass —, Krelj; na pričo poklicati, Zora; na pričo iti, Z.; — 3) der Zeuge; pričo pripeljati; priče imeti, da —; za pričo biti komu; s pričami dokazati; priče zaslišati; kriva priča, ein falscher Zeuge; — 4) die Parabel, das Märchen, die Erzählung, Jan. (H.); (hs.).
pridȃvək, -vka, m. 1) die Zugabe, das Zumaß, Meg., Mur., Cig., Jan., kajk.-Valj. (Rad); = kruh ali kaj drugega, kar dajo ob nedeljah dninarjem, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — p. logaritma, die Mantisse (math.), Cig. (T.); — die Beilage, der Nachtrag, Cig., Jan.; — 2) = pridano ime, priimek, ogr.-C.; — pridavke dajati, Rog.-Valj. (Rad).
pristáti, prístojim, vb. impf. wohl anstehen, passen: stori, kar tebi dobro pristoji, Trub.; oblecite, kar sem Vam prinesel: rad bi videl, kako Vam bode pristalo, Str.; Kako ljubo ji pristoji jeza! Str.; pristoji mu, es steht ihm gut, BlKr.; tudi: p. se, Trub.; pesti, ki bi se pristale bolj kaki gospodični, LjZv.; — sich schicken, sich geziemen: škofu pristoji, Dalm.; kakor (zvestemu meščanu) pristoji, rok. iz 16. stol.; tebi ne pristoji tako govoriti, Levst. (Nauk); tudi: p. se, C., kajk.-Valj. (Rad); ne pristoji se, es geziemt sich nicht, Dict.; — zustehen: to meni ne pristoji, das steht nicht mir zu, Krelj; okrajnemu oblastvu pristoji, lov dajati v zakup, Levst. (Nauk); pristoji mu pravica, naslov mu pristoji (gebürt ihm), DZ., Cig. (T.); — (dazu) gehören: vsi ljudje pristoje v to občestvo ("gmajno"), Krelj; te dve njivi pristojita k mojemu zemljišču, Levst. (Nauk); sem pristoji, hieher gehört, Erj. (Torb.); — (als Eigenthum) gehören: to meni pristoji, das gehört mir, Levst. (Nauk); — prim. pristojati.
razpolǫ̑ga, f. die Verfügung: na razpologo dajati, zur Verfügung stellen, Levst. (Pril.).
sláva, f. der Ruhm; bojna slava, der Kriegsruhm; — die Herrlichkeit: božja slava; — die Verherrlichung: Bogu slavo dajati, Gott preisen; slava Bogu! Gott sei gepriesen! slava! hoch! v slavo rojstnega dneva, zur Feier des Geburtstages, Cig.; — der Prunk, das Gepränge, Alas., Cig.; bila je velika slava, Z.
srcę̑, n. 1) das Herz; srce bije, tolče, utriplje, das Herz schlägt, pocht; — 2) das Innere des Menschen, sein Empfinden und Denken, das Herz; srce se mi trga, Jan.; srce me boli, srce mi poka, es blutet mir das Herz, Cig.; srce mi stiska, es wird mir enge ums Herz, Cig.; srce se mi topi od veselja; k sȓcu si gnati, sich zuherzen nehmen, Dict., Dalm.; to mu sega do srca; to ga v srce boli, bode, pekli, das wurmt ihn im Herzen, Cig.; kako ti je pri sȓcu? wie ist es dir zumuthe? iz sȓca rad, herzlich gern; iz vsega (celega) srca želeti, vom ganzen Herzen wünschen; imeti koga pri srcu, jemandem geneigt sein, C.; česar je polno srce, rado iz ust gre, wovon das Herz voll ist, geht der Mund über, Mur., Cig.; kar mu je na srcu, to mu je na jeziku, er trägt sein Herz auf der Zunge, Cig.; kar od srca pride, se srca prime, was vom Herzen kommt, geht zum Herzen, Cig.; že velja, kamor srce pelja (tako govori, kdor komu napije), Mur.; — das Gemüth, die Gemüthsart; dobro srce imeti, biti dobrega srca; ima trdo srce kakor kamen; mehko, junaško, očetovsko srce; veselo srce pol zdravja, lustiger Muth macht gutes Blut, Cig.; — der Muth; s. izgubiti, den Muth verlieren; s. mu je upadlo, s. mu kopni, der Muth ist ihm gesunken, Cig.; s. komu delati, storiti, jemandem Muth machen, Cig., Jan.; = s. dajati, Jsvkr., Bas.; s. si delati, storiti, sich Muth machen, Cig., Jan.; s. si vzeti, sich ermuthigen, Muth fassen, Cig., C.; s. vzeti, jemati komu, entmuthigen, Cig., C.; srce se komu podre, jemand wird kleinlaut, Jan.; srce komu podirati, jemanden entmuthigen, Cig.; — 3) der (die) Liebste: srce moje! mein Herzchen! — 4) der Mittelpunkt (einer Thätigkeit), Cig., nk.; — 5) das Herz im Kartenspiel; — 6) ein herzförmiges Naschwerk; — 7) der Kern der Salat- und Kohlhäupter, Cig.; — = stržen, das Baummark, C.; — das Kernholz, Cig., C., Gor.; — otlina sredi ogelne kope, kjer oglar zaneti ogenj in zapali kopo, der Quandelraum, Mune v Čičih-Erj. (Torb.); — der Eikern, die Narbe, Cig., Gor.
srčnọ̑st, f. 1) die Herzlichkeit, die Innigkeit, Mur., Cig., Jan., nk.; — 2) die Beherztheit, der Muth; s. dajati, Muth machen; s. velja! frisch gewagt! Cig., Jan.; — tudi: sŕčnost.
strȃh, strȃha, strahȗ, m. 1) der Schrecken, die Angst; die Furcht; s. in groza; s. in trepet; s. me je obšel, izpreletel, Schrecken, Furcht ergriff mich; v s. pripraviti, in Furcht und Schrecken versetzen; = v s. postaviti, C.; od strahu drgetati, vor Furcht beben; s. si delati, sich ängstigen; smrtni s., die Todesfurcht, Cig.; s. za zvestobo, die Eifersucht, C.; s. božji, die Gottesfurcht; v božjem strahu odgojiti otroke; bilo vam je tam ljudstva s. božji (= eine Unzahl), Vrt.; strah me je, ich empfinde Angst, Furcht; s. me je roparjev; s. jo je po noči hoditi po hosti; s. ga je po noči, er fürchtet sich bei der Nacht; v strahu biti, befürchten; ves sem v strahu, ich habe eine Höllenangst, Cig.; ima na-te strah, kakor žaba na dež, C.; tujci hočejo nas pod svoj strah (unter ihre Botmäßigkeit) siliti, Vod. (Pes., Predg.); v strah vzeti, strenge zur Rede stellen, züchtigen; v s. prijeti, einschüchtern; v s. prijeti konja, das Pferd bemeistern, Levst. (Podk.); v strahu imeti koga, jemanden im Zügel halten, in strenger Zucht halten; s. dati komu, jemanden züchtigen, C.; strahu ne dajati, ungestraft lassen, strahu ne dobiti, ungestraft bleiben, Cig.; strah dati jim hujši, je bil starček premehak, Ravn.; v strahu biti komu, jemanden zu fürchten haben, ihm Gehorsam schuldig sein; kaj misliš, da sem ti v strahu? jvzhŠt.; kdo je Gospod, da bom v strahu njegovi besedi? Ravn.; jaz nisem v tvojem strahu, ich bin nicht dir Gehorsam schuldig, C.; v svojem strahu biti, sein eigener Herr sein, C.; v strahu ni mu trebalo biti nikomur, LjZv.; s. napraviti komu, jemandem Respect einflößen, C.; s. in red, die Zucht, die Disciplin, Cig., DZ.; s. in red siloma ohraniti v pomorstvu, DZ.; strahu vajen, zuchtgewohnt, Cig.; cerkveni s., die Kirchenzucht, Cig.; v strahu držati občinske služabnike, die Disciplin gegen die Gemeindebediensteten führen, Levst. (Nauk); pod strahom koga biti, unter jemandes Disciplinargewalt stehen, Levst. (Pril.); — 2) das Schreckgespenst; strahov se bati; pripovedke o strahovih; s. je hodil po noči po hiši; strah je v sredi votel, okoli ga pa nič ni, Z.; — beraški s., der Bettelvogt, V.-Cig.; — 3) suhi s., suhi strahovi, Gespenstheuschrecken, Erj. (Ž.); — 4) krtov ali krtičji s., der Wunderbaum (ricinus), Z., Medv. (Rok.).
svẹ̀t 2., svẹ́ta, m. 1) der Rath; dober s. dati, dobre svete dajati, einen guten Rath, gute Rathschläge ertheilen; za s. koga vprašati; pomagati komu s svetom; v svete iti, priti h komu, sich bei jemandem Raths erholen, Svet. (Rok.), Levst. (Zb. sp.); v svete iti, zur Berathung gehen, SKr.; — 2) die Berathung: s. imeti, berathschlagen, Cig.; s. imajo, kako bi ga končali, Trub.; = s. sklepati, V.-Cig., Ravn.; — 3) der Rath, der Rathskörper, die Rathsversammlung, Meg., rok. iz 15. stol., nk.; veliki s. v Benetkah, Vod. (Izb. sp.); upravni s., der Verwaltungsrath, šolski s., der Schulrath, občinski s., der Gemeinderath, nk.
utę́gniti, -nem, vb. pf. 1) entziehen, M.; u. komu živež, Hal.-C.; Bogu le pol srca dajati je skoraj ravno tako hudo, kakor utegniti mu vsega, Ravn.; abziehen (z. B. am Lohne), vorenthalten, Cig., M.; — 2) ausstrecken: u. roko, ogr.-C.; — 3) Zeit, Muße haben; ne utegnem zdaj iti; če boš utegnil, pridi! (v tem pomenu tudi vb. impf.); — 4) utegne, es dürfte, es könnte; to ti utegne koristiti; drevi utegne biti marsikaj drugač, kakor je davi bilo, Ravn.-Valj. (Rad); tako bi utegnilo bolje biti; — 5) imstande sein: ne utegnem plačati dolga, Dol.-Levst. (Zb. sp.).
zà, I. praep. A) c. acc. 1) hinter (na vprašanje: kam?): solnce zahaja za goro; za peč se skriti; za hišo ubežati; — usesti se za mizo, sich an den Tisch setzen; — 2) kaže mero pri primerjanju: um; za pedenj daljši; za pet let mlajši; za las ne zgrešiti, nicht um ein Haar fehlen; za malo da = skoraj da, fast, Blc.-C.; — 3) kaže prizadeto reč pri glagolih: prijeti, držati, privezati, obesiti, vleči itd.: bei, an; za roko prijeti, die Hand erfassen, bei der Hand fassen; za ušesa zgrabiti, za nogo vleči; leva za grive zgrabiti, za lase obviseti, an den Haaren hangen bleiben, Ravn.-Mik.; Za bele roke se vodita, Npes.-K.; kdor za smolo prime, se osmoli, Npreg.-Jan. (Slovn.); za delo p., Hand ans Werk legen, Met.; — 4) kaže komu, čemu je kaj koristno, primerno, za kaj namenjeno itd.; für, zu; iti v boj za domovino in cesarja; biti za koga, jemandes Partei halten; za koga moliti; veliko prebiti za koga; za druge ljudi se truditi; vsak za-se, Bog za vse, Npreg.-Jan. (Slovn.); kdor ni za nas, je proti nam; prositi za koga milosti; — vino ni za otroke; star človek ni za potovanje; ta riba ni za jed, Dol.-Levst. (Zb. sp.); to ni za-me, das taugt für mich nicht; to ni za nič, das taugt zu nichts; za to delo nisem, zu dieser Arbeit tauge ich nicht; vzdigni to, če si za kaj! (wenn du etwas taugst); za voljo = po volji, nach Wunsch, Z., jvzhŠt.; za potrebo, za silo (zur Noth) že še imamo denarja; za žejo piti, trinken, um den Durst zu löschen; za smrt bolan, lebensgefährlich erkrankt; — hčer za kmeta dati, die Tochter einem Bauer zur Frau geben, Levst. (Rok.); slama za klajo, Futterstroh; kruha in vina dajati težakom za malo južino, (als Jause); — v tem pomenu stoji tudi pred adverbiji in adverbialnimi izrazi: za zdaj, vorläufig; za naprej, künftighin; kruh za po poti, Ravn.-Mik.; hrastov išče za črez morje, Vilhar-Mik.; za na kmetih obleki ni bilo kaj reči, Jurč.; strašila za v proso, LjZv.; jekleni oklepi za na prsi, Levst. (Zb. sp.); — 5) kaže zaradi koga, česa se kaj godi: wegen, um — willen, um, für; za vero umreti; pridna gospodinja mora za pero črez plot skočiti, Npreg.-Jan. (Slovn.); za Boga te prosim, ogr.-C.; za Boga in sveto Trojico! Jurč.; za božji čas, um Gotteswillen! za pet ran božjih! za božjo voljo, um Gotteswillen, za tega voljo, um dessentwillen, Cig., Jan.; za mojo voljo, meinethalben; za kaj (nav. zakaj?) warum? za to, deshalb (nav. zato); to je zato, ker ...; — 6) kaže, namesto česa se kaj stavi, s čim se kaj enači, plačuje: für, um; oko za oko, zob za zob; hišo za vrt, kravo za vola zamenjati; konja prodati za sto goldinarjev; za groš kruha kupiti; za vino dati, Wein zahlen; za povračilo, gegen Entgelt, za stavo teči, um die Wette laufen; za brata plačati, für den Bruder, statt des Bruders zahlen, Met.; (srebra bi bili radi dali za vode [pour de l'eau], Ravn.-Mik.); — 7) kaže predikativno, kaj kdo je ali postane, (pri glagolih: biti, postaviti, izvoliti, imeti itd.); als, zu; za hlapca biti, als Knecht dienen; za tovariša komu biti, jemandem Gesellschaft leisten; za pričo biti, Zeugenschaft ablegen; za botra biti otroku pri krstu, ein Kind aus der Taufe heben; za norca biti komu, sich von jemandem foppen lassen, C.; izvoliti koga za župana, za poslanca; Ti si me postavil za kralja Izraelcem, Ravn.-Jan. (Slovn.); imajo ga za učenega, man hält ihn für gelehrt; Turkinjo za ženo vzeti, eine Türkin zum Weibe nehmen; za sina koga vzeti, an Sohnes statt annehmen, Met.; — za tatu (als Dieb) umreti, Zv.; za rednega poslušatelja hoditi k uku, DZ.; za ljubo imeti, fürlieb nehmen, Met.; za mrtvo ("zamrtev") ležati, wie todt da liegen, Lašče-Levst. (M.); za zlo vzeti, übel aufnehmen; to se mi za zlo zdi, das verdrießt mich, C.; za gotovo obljubiti, bestimmt versprechen; za trdno se prepričati, sich gründlich überzeugen; za istino, za resnico, im Ernste; za šalo, im Spaß; — 8) kaže to, česar se kako dejanje tiče: für, um, in Betreff; skrbeti, marati, bati se za koga, za kaj; prepirati se za kako reč; za svet vprašati, um Rath fragen; vprašati za svojega brata, sich nach seinem Bruder erkundigen; prositi za kako reč = prositi česa; vem za vse tvoje grehe, ich kenne alle deine Sünden; vem za velikansko bukev v gozdu; otel vas je iz nevarnosti, za katere sami ne veste, da ste bili v njih, Ravn.; tudi za veliko druzih rotivcev sem slišal, da jih straši, LjZv.; za njo ni nič rekel, in Betreff ihrer sagte er nichts, jvzhŠt.; za računanje se ni ustrašila nobenega trgovca, LjZv.; menda ga je večkrat udaril, pa za dvakrat vem, da je resnica, Dol.; za mene ni nobene nevarnosti, was mich anbetrifft, für mich gibt es keine Gefahr, Cig.; jaz za-se, ich für meinen Theil, Cig.; za drugo, im übrigen: za drugo sem zadovoljen; — kaj je za to? was liegt daran? nič ni za to, daran liegt nichts; nič mi ni za njega, es ist mir an ihm nichts gelegen; — 9) v časnem pomenu: binnen, nach Verlauf von, über; za pet let; za leto dni, in einem Jahre, Npes.-C.; za eno uro, binnen einer Stunde, Cig.; za pol ure je bil mrtev, Svet. (Rok.); za malo časa, in kurzem, Jan.; — B) c. gen. kaže čas, v katerem se kaj godi; za dne priti, bei Tage ankommen; za svetlega dne, bei hellem Tage, Dalm.; za solnca, solange noch die Sonne scheint; za hlada, solange es kühl ist; za rana, früh; za časa, zeitlich, zur rechten Zeit; za jeseni, im Herbste, C.; za prva, anfangs, Mik.; za svojega žitka, während seines Lebens, ogr.-Mik., C.; za mladih dni, in der Jugend; za moje pameti, soweit ich mich zu entsinnen weiß, Jan.; za prejšnjega župana, unter dem früheren Bürgermeister; za Karla Velikega, zur Zeit Karls des Großen; za tega časa, während dieser Zeit, Gor.; — C) c. instr. 1) hinter, nach, (na vprašanje kje? ali kod?); za hrbtom; vrata za seboj zapreti; za pečjo sedeti; za mizo sedeti, am Tische sitzen; za morjem, jenseits des Meeres; grič za gričem, ein Hügel nach dem andern; iti, hoditi za kom, hinter jemandem einhergehen, jemandem nachgehen; udrli so (jo) za njim, sie strömten ihm nach; hajdi za menoj! auf! mir nach! pridite za nami! kommt uns nach! kričal sem za njim, pa me ni več slišal; — za delom hoditi, auf Arbeit ausgehen, Erj. (Izb. sp.); — nach (in Bezug auf den Rang); prvi za cesarjem; — 2) längs: za potokom, za vodo; — 3) kaže čas, po katerem se kaj godi, nach; za njimi nastopi sedem hudih letin, Ravn.-Mik.; dan za dnevom, leto za letom prejde; za tem (zatem) hierauf, hernach; zatem je rekla, Npr. (Št.)-Kres; — 4) kaže vzrok pri glagolih: zboleti, umreti, an; za grižo zboleti, Levst. (Nauk); za lakoto umreti je huje ko zgoreti, Npreg.-Jan. (Slovn.); — 5) nam. s (z): mit; ni imel za čim plačati, Schönl.; imaš za čim, lahko greš v Rim, Npreg.-Jan. (Slovn.), (morda nam. zə čim = s čim, C.); — II. praef. 1) kaže pomikanje za kako reč; solnce je zašlo za goro; zalesti koga, hinter einen, hinter seine Streiche kommen, ihn ertappen, Mik.; — zaostati za kom, hinter jemandem zurückbleiben; — 2) kaže kako zaprečenje s tem, da kdo sebe ali da se kaj druzega pred kako reč postavi; zadržati, zurückhalten; zazidati okna, die Fenster vermauern; zastreti, verhängen; zamelo je ceste; zasuti jamo; zasesti, durch Sitzen einnehmen, besetzen; veliko zaleči (eig. einen großen Raum liegend bedecken), viel ausgeben; zasuti, verschütten; zakleniti, zapreti, einsperren; — 3) kaže pomikanje v notranjost, globino, zahajanje na nepravo pot, napačno opravljanje dela: ver-, fehl-; zaiti, sich verirren, fehlgehen; zabresti v blato; zadolžiti se; zastriči, fehlerhaft scheren; zareči se, sich verreden; zašteti se, sich verzählen; — 4) kaže začetek dejanja ali enkratno dejanje: zapeti, zatrobiti, zaspati, zasmrdeti, zardeti, zakleti, einen Fluch aussprechen; zažvižgati, einen Pfiff thun; — 5) kaže zapravljanje, izgubo kake reči; zagospodariti, verwirtschaften; zaigrati, verspielen; zazidati, durch Bauen verbrauchen; zamuditi, versäumen; zaležati kosilo, (durch Liegen versäumen), Mik.; zamleti se, beim Mahlen weniger werden, (opp. namleti se); zapiti in zajesti svoje imenje, seine Habe durch Essen und Trinken verthun; — 6) kaže dovršnost dejanja: zaklati, abstechen; zadaviti, erwürgen.
značílọ, n. die Bedeutung; besedam dajati kriva značila, Levst. (LjZv.).
žȋvež, m. das Lebensmittel; nav. coll. die Lebensmittel, die Nahrung, der Lebensunterhalt; živeža iskati; živež kupovati; ž. dajati komu; das Ausgedinge: ž. si izgovoriti, Gor., Ig (Dol.).
žlíca, f. 1) der Löffel, der Esslöffel; žlico v usta nesti; po žlici dajati, löffelweise reichen; velika ž., der Vorleglöffel, Cig.; z veliko ž. jesti, tafeln, Zv., Lašče-Levst. (M.), jvzhŠt.; — kovaška ž., der Feuerlöffel, Cig.; — zidarska ž., die Maurerkelle, Cig., Jan., C., Jsvkr., Vrt., Notr.; — 2) neko orodje za vrtanje kamenov, Kr.; — 3) die Muschel, vzhŠt.-C.; — 4) der Sitz hinten am Rennschlitten, Cig.; — 5) Bogova ž., die Erdscheibe (cyclamen europaeum), vas Krn-Erj. (Torb.).

Slovar stare knjižne prekmurščine

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

darüvàti tudi darívati -ǜjem nedov. dajati, darovati: ſcsém darüvati BKM 1789, 9; Tebi darüjem KM 1783, 5; darüje pobo'snoſzt KMK 1780, 82; darüjo ſztvoje pravicze KŠ 1754, 238; darüj mi prvle KM 1783, 33; je leipo daruval SM 1747, 86; je darüvao KŠ 1771, A6b; je daruvao SŠ 1796, 97; darüvali ſzo KŠ 1771, 7; Darivati scsé váſz BRM 1823, 8; ſzi me darivao BRM 1823, 367
darüvàni -a -o darovan: nám darüvani Agnyecz KM 1783, 82; nám darüvan BKM 1789, 107; od Kriſztusa darüvano KŠ 1754, 135; ſzo obecsanya darüvana KŠ 1771, 717
dávati -am tudi dájem nedov. dajati: dári dávati KŠ 1754, 126; dári dávati KŠ 1771, 22; diko dájem Tebi TF 1715, 46; Hválo tebi dájem ABC 1725, A6a; stero dávas SM 1747, 90; vſze dobro dáva TF 1715, 21; tebi dájemo TF 1715, 47; vrági dávamo KŠ 1754, 17; oſtio dávajo KŠ 1754, 203; bom dávo SŠ 1796, 66; dávali bodo KŠ 1771, 81; ne bodo ſze dávale KŠ 1771, 74; nej ſzam priſao mér dávat KŠ 1771, 34; Tebi dajem SM 1747, 43
davajóuči -a -e dajajoč: od zgora dávajoucsi KŠ 1771, 386; gláſz dávajoucsa dugoványa KŠ 1771, 518
déjvati -am nedov. dajati, polagati: ſze ne ſzmejmo ktejm dejvati KŠ 1771, 546; prilo'sek dejvati KOJ 1833, 44; ovo dejvam kamen vogléni KŠ 1771, 706; ricsi ktoj molitvi dejvas KŠ 1754, 180; Koga vejszt dejva vouzo KŠ 1754, 255; da ne dejvate poteknenyé, ali ſzpáke brati KŠ 1771, 480; na beté'zne bodo roké dejvali KŠ 1771, 156; vu viliczaj ſzo dejvali te nemocsne KŠ 1771, 122
dejvajóuči -a -e dajajoč, polagajoč: pred nyé dejvajoucsi KŠ 1771, 669; na ſzébe rokou dejvajoucsega KŠ 1771, 369
dévati -am nedov. dajati: spota nedêva na bli'znyega szvojega TA 1848, 11; v-kosare je dêva KAJ 1870, 26; obcsinszko imé dêva AIN 1876, 11; i drüga tákša dêvajo BJ 1886, 7
doprinášati tudi doprnášati -am nedov.
1. opravljati: pouleg ſtere májo ſzvojo cséſzt doprnáſati KŠ 1754, 34; ſze je paſcso vſza ona doprnáſati KM 1796, 25; táborſzko ſzlu'sbo doprnáſajo KM 1790, 9
2. izkazovati: cséſzt ſzvojo doprinása SIZ 1807, 10; ino ſzvojo cséſzt verno dopernáſſajo TF 1715, 17; naj cséſzt gyedrno doprnásajo KŠ 1754, 64
3. izpolnjevati: ſzem jaſz moj 'zitek hüdo doprnásao KŠ 1754, 240; [ete kejp] vu vſzakdenésnyem ponávlanyi, vſterom ga doprnásati moremo KŠ 1754, 96; csi králeſzko právdo doprnáſate pouleg piſzma KŠ 1771, 748
4. delati, početi: Tou doprnásajo kautlarje, komediáske KŠ 1754, 50; on ſzám brezi naſſe moucſi vſze doprnáſa KŠ 1754, 124; dönok milocsa teliko doprnása KŠ 1771, 442
5. prinašati, dajati: liki rozga ſzáma od ſzébe ne more ſzáda doprnáſati KŠ 1771, 845; Náj nám zemla ſzvoj ſzád doprnása BKM 1789, 302
6. pluti: Mi ſzmo pa plavanye doprnáſali i od Tiruſa ſzmo doli sli vu Ptolemais KŠ 1771, 407, Apd 21, 7
gòri dávati se ~ -am se nedov. dajati, streči: je tou dr'sao ka ſze hrána, i pítvina záto gori dáva, naj ſze KM 1790, 78
hrániti -im nedov. hraniti, dajati hrano: nam do tisztoga dnéva lepou morete hrániti to nasso dévojko SIZ 1807, 6; On je gotov vsze hrániti KAJ 1848, 9; ár ti nyé hránis ABC 1725, A8a; Otsa drági nebeszki, ſteri vſze hránis KŠ 1754, 243; esche zdai me hráni TF 1715, 21; nyé varuie ino hráni SM 1747, 86; naj i tejlo ſzpodobnim tálom hránimo KŠ 1754, 28; On bode i váſz hránio BRM 1823, 6; tam ſzo ga kouvranye hránili KM 1796, 75; pren.Tak i nadale hráni Düso KŠ 1754, 267; Ocsa vas nebeſzki nyé hráni KŠ 1771, 20; nass Ocsa nebeszki, hráni naſſe duse KM 1783, 20; Naj tih vörnih nyih Düſe hráni KMK 1780, 62; nego je hránte vu ſztráhi i opominanyi Goſzpodnovom KŠ 1771, 586
hrániti se -im se
1. preživljati se: z-vogrszkim krühom sze hránis KOJ 1833, XIII; Ar zdelom rouk tvoji bodes ſze hráno KŠ 1754, 168; kaj ſze je nyihova dr'zéla hránila ſzkráleſzke zemlé KŠ 1771, 380
2. jesti, uživati: Zgrablivci se s temi slabejšimi stvári hránijo AI 1878, 7
hránjeni -a -o hranjen: Moj'zes: vugoden je bio Bougi, ki je hrányeni tri mejſzecze KŠ 1771, 360; Ka sze naj od gláda szmrti resijo od nasega országa szo hrányeni AI 1875, kaz. br. 3
kázati -žem nedov.
1. kazati, delati, da kdo lahko kaj gleda, opazuje: Jesus, je zapovedal nám .. ino kázati, kai je on od Boga rendeluvan ſzodecz SM 1747, 15; ſzo naminyávali zmenkanye ſz. piſzma kázati KŠ 1771, A2b; Koga Otecz ſzprſztom káza BKM 1789, 67; Ka tebi vučitel právi ali káže BJ 1886, 5; Tou nam ká'zejo ete recsi KŠ 1754, 206; kak nasi exemplárje ká'zejo KŠ 1771, A6b; Te drüge [pesmi] pa ſzame ká'zejo, gda je más naprêvzéti BRM 1823, II; Goſzpodne pouti tvoie kási meni SM 1747, 93; Jaſz bodem tebi pout kázal SM 1747, 96; Duh te pravicze .. on bode kázal od méne SM 1747, 15; I vi bodete tüdi kázali SM 1747, 15; Tou je vprávdi kázalo BKM 1789, 99; Jôžek je svoje pisanye ino Ferkeci kázao BJ 1886, 5; Ti ſztári ſzo ga pod cslovecsem obrázom kázali KŠ 1771, 2 (B1b); szo Magyarom kázali, da je lepse KOJ 1848, 10
2. dajati podatke o čem: Ali kagda réd káse nám Bog SM 1747, 19; ſzvéta rejcs, ſtera nam ká'ze, ka ſzmo du'zni Bougi KŠ 1754, 7; Ete razlocsek szamo do 11 palecov ká'ze AI 1875, kaz. br. 6; centiméter pa cm. litera kazala AI 1875, kaz. br. 6
3. imeti kaj vidno, opazno: kertovinjecke nam kážejo, ka so ešče pod zemlov neobtrüdni delavci AI 1878, 3
4. biti izraz, posledica določenega stanja: nyemi znaſſim 'zivlejnyem na hüdo pout ká'zemo KŠ 1754, 39
5. imeti znake, iz katerih se da predvidevati kaj: gorice lepô ká'zejo AI 1875, kaz. br. 8; nej ſze je kázao za drejmajoucsega KM 1790, 56; Zaprva sze lepo kázalo AI 1875, kaz. br. 8
kazajóuči -a -e
1. kažoč: ocsiveſzno kázajoucsi po piſzmaj: ka je Jezus, te obecsani Kriſztus KŠ 1771, 400; Kázajôcsi nyim pôt szvetsztva KAJ 1848, 289; sze je pred nyimnazáj sztráh kazajoucs vlekla KOJ 1848, 119
2. kazalen: jeszo kázajoucsi, kakti: az KOJ 1833, 35; Kolkoféle jeszte zaiménov .. 4. kázajôcsi AIN 1876, 33
3. poskusen: Kazájôcsi broj AI 1875, kaz. br. 1; Prijátel-a kázajôcsi broj AI 1875, kaz. br. 8
kazéči -a -e kažoč: Dojka govorécsa i kazécsa KOJ 1845, 101
kázani -a -o kazan: i vu gledali kázani tvoj kejp ſze loucsi od tébe KM 1790, 38
klásti kladém nedov. dajati, polagati: vküpberéjo Jáboka, i v-'zeb kladéjo KAJ 1870, 103
metàti mèčem nedov.
1. metati, povzročati premikanje kakega predmeta: vido je Simona i Andráſa ka ſzta vlaké vu mourje metala KŠ 1771, 104; ſzo pa vejje ſzekali zdrevja, i metali ſzo je na pout KŠ 1771, 137; i ona, ſtera ſzo notri metali je on noſzo KŠ 1771, 307; da bi vido, kakda bi lüſztvo metalo pejneze vu to ladiczo KŠ 1771, 142; pren. válovje je pa metalo vu ládjo KŠ 1771, 114; Saulus metao je je vu temniczo KŠ 1771, 364
2. dajati: Nisce pa ne mecse nouvoga ſzüknya záplato na ſztári gvant KŠ 1771, 29; konyom vüzde vcsobe mecsemo KŠ 1771, 750; niti ne mecsete d'zünd'ze vaſe pred ſzvinyé KŠ 1771, 21
3. v zvezah: vö metati izganjati: ete mecse vö vragé KŠ 1771, 39; Vragé mecſe zBo'zim prſztom BKM 1789, 55; mecsem vö vragé, ſzinovje vaſi pokom je bodo metali BKM 1789, 39;
na oči metati očitati: tákſe grejhe nescse nám na oucsſi metati BKM 1789, 442; teda je zácsao na oucsi metati tiſztim mejſztam BKM 1789, 36; i na oucsi nyim je metao nyihovo nevernoſzt BKM 1789, 155;
menčo metati sumiti: Csi na nyega mencso mecsemo KŠ 1754, 54; Csi rad mencso mecses BRM 1823, 383
4. polagati, izročati: Pod tvo perout mecsem jaſz moje vüpanye BKM 1789, 310; Ár právda vſze grejsne Mecse pod oblaſzt ſzmrti BKM 1789, 96; nej, ka bi pá fundamentum metali pokoure KŠ 1771, 679; Ti te zmo'sne k-zemli mecses 's-nyihova üroka SŠ 1796, 127
5. govoriti, očitati: kákse ricsi ſzo tou, ſtere prouti edendrügomi mecseta hodécsa KŠ 1771, 255
6. prizadevati si: Oh! jejſztvina csrvouv, zakaj ſze tak mecses BKM 1789, 418, SŠ 1796, 88
7. bruhati: Hányni; metati KOJ 1833, 159
metàti se mèčem se metati se, boriti se: Birkózni; metati sze KOJ 1833, 152
metajóuči -a -e metajoč: dvá brata, metajoucsiva vlák vu mourje KŠ 1771, 12; razdejlili ſzo ſzi gvant nyegov metajoucsi ſors na nyega KŠ 1771, 95
nèsti nesém nedov.
1. nesti, držati kaj težjega in hoditi: na Vüzenſzko Nedelo ſze dá [Janez ev.] v-czérkev neſzti KŠ 1771, 261; vſzáko dejte knige peſzmene neſzé ſzebov vu czérkev BKM 1789, 6; csaplo, ka szvoje mláde z-ednoga türna vu bli'snyo trsztino neszé KOJ 1848, 4; Máli vucsenik knige neszé z-szebom vu sôlo KAJ 1870, 6; i neſzéjo nyemi ednoga ſzlejpoga KŠ 1771, 127; zájmlite 'ze i neſzte ſztarisini KŠ 1771, 269; Evangyeliom, doli ſzpiſzanoga ſzo ſzebom neſzli KŠ 1771, 3 (B2a); I pripravili ſzo Simona ka bi neſzao kris nyegov KŠ 1771, 152
2. prinašati, darovati: gda je v-Jeru'zálem ſou i álmoſtvo neſzao KŠ 1771, 555; Pred té me molitvi jaſz neszém BKM 1789, 363; Vecsno blágo neszé BKM 1789, 11; I v-dühovnoj csészti neszé pred tébe áldov szvoj KAJ 1848, 6; Neszémo Pred té áldov pobo'znoszti KAJ 1848, 8; nyegovo Düſso vu tvoi odicseni orſzág neſzéio SM 1747, 64; te pobo'zne po ſzmrti vnebéſza neſzéjo KŠ 1754, 94; angyelje ne neſzéjo prouti nyim Goſzpodna prekléto ſzoudbo KŠ 1771, 720
3. dajati sad, plod: Liki rozga ne more ſzáda neſzti ſzáma od ſzébe KŠ 1771, 316
4. izločati jajca: Tojni; neszti KOJ 1833, 176; kokôsi szo iszkale záütrik i neszle szo v-gnezda KAJ 1870, 100
nèsti se nesém se
1. dvigati se: Záto tá nihájmo rejcs od zacsétka, na popolnejſa ſze neſzmo KŠ 1771, 679
2. umirati: En za drügim ſze tá neſzé SŠ 1796, 143
neséči -a -e noseč: ſzrécsa váj eden cslovik vrcs vodé neſzécsi KŠ 1771, 245
nèšeni -a -o nesen: dobro zbit neſſeni domou KM 1790, 76; nego je na plécsi neſſena KM 1796, 61; noſzécsi neſenoga od ſtiraj KŠ 1771, 106; pren. nego od Dá Szvétoga neſeni ſzo gúcsali lidjé KŠ 1771, 719; i neſeni je od angyelov vu krilo Ábrahamovo KŠ 1771, 226
opomenǜvati -ǘjem nedov. imenovati, dajati: Tak je to hi'zno lüsztvo blá'zeno bilô, ka szo jih ti znanci za példo opomenüvali AIP 1876, br. 10, 6
podávati -am nedov. dajati, darovati: Düjh Szvéti on podáva nám ſzvoje ſz. Dári KMK 1780, 19
podávati se -am se
1. izročati se: nyemi ſze jaſz podávan SM 1747, 70; volo Tvojo ſzpunyávam, Li tebi ſze podávam BRM 1823, 9; Domovina, i Kráo szta on Bolvan, steromi sze vszáki isztinszki Domorodecz rad podáva KOJ 1833, VII
2. pokoravati se: Tebi ſze podájemo, Zevſzim krſztſánſztvom navküpe BKM 1789, 131; Ali nad etim ſze ne radüjte, ka ſze vrazjé vám podávajo KŠ 1771, 203; Ki ſze nyemi podávajo, Li oni ſze zvelicsajo BRM 1823, 101
3. umikati se: nyegova vojszka mogla sze je názrit podávati KOJ 1848, 114
podeljávati in podiljávati -am nedov. podeljevati, dajati, darovati: tak ſzta obá-dvá du'sna eden drugomi troust i’ pomoucs podeljávati SIZ 1807, 11; Ki i sz tvoje miloszti Vu taksoj obilnoszti Podeljávas blagoszlov tvoj KAJ 1848, 247; Blagoszlovi, ka nam podeljávas KAJ 1870, 169; naj ſzlü'zi, liki zmoucsi, ſtero podiljáva Boug KŠ 1771, 711; On ſzám Miloſcso podeljáva BKM 1789, 161; Nyegov ſzvéti blagoſzlov Nam hráno podeljáva BRM 1823, 434; Tak vſzo gyedrnoſzt náto prineſzte, da podiljávate vu vöri vaſoj dobro delo KŠ 1771, 717; Da dobrocsinécsi obogátijo vu dobri delaj, radi dávajo i podiljávajo KŠ 1771, 643; Csi ſteri verni, ali verna má vdovicze, naj nyim podiljáva KŠ 1771, 641; Mo'zjé i liki ſzlabejſoj poſzoudi 'zenſzkoj podiljávajte cséſzt KŠ 1771, 703
prinášati -am nedov.
1. prinašati, z nošenjem spravljati kam: vucseniczke ſzo pa kárali one, ki ſzo je [otroke] tá prináſali KŠ 1771, 133; Prijéten ti zdâ i nas áldov boj, Steroga ti prinása sereg tvoj KAJ 1848, 216; pren. ſterim nyihovo vreime nepernáſſa tou ſzebov TF 1715, 7; prinása med nami BRM 1823, 1; Szád dobri dejl prináſamo BKM 1789, 179; Prináſajte záto ſzád vrejdni pokoure KŠ 1771, 9; Prinásajte Goszpodni csészt i môcs TA 1848, 22; naj ſzád prináſamo Bougi KŠ 1771, 461; ki ſzo razlocsno ſtejnye Nouvoga Zákona vküpe prináſali KŠ 1771, A3a
2. dajati, ustvarjati kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti: Nemore dobro drejvo hüdi ſzád prináſati KŠ 1771, 22; Vſzáko drejvo, ſtero ne prináſa dober ſzád, doli ſze vſzecsé KŠ 1771, 23; V-lejpoj obilnoszti, Szád dober prinásajo BKM 1789, 7b; I csi tak bode ſzád prináſala KŠ 1771, 215; ſtera je doſzta haſzka prináſala goſzpodárom ſzvojim zvujvicsüvanyem KŠ 1771, 392; pren. da je katolicsánsztvo blá'seni szád prinásati zamoglo KOJ 1848, 102; Prinaſſa ino zadobi nám naſſih greihov odpüſchenyé TF 1715, 32;
3. omenjati: i gde zſztároga zákona kaj naprej prináſa KŠ 1771, 2 (B1b)
4. opominjati, spominjati: Postenyé znajôcsi lüdjé vszigdár na pamet prinásajo edendrügomi sztan vrémena KAJ 1848, 158; Eta nyim na pamet prináſaj KŠ 1771, 648; Düjh ſzvéti on na pamet bode vám prináſao vſza, ſtera ſzam vám pravo KŠ 1771, 315
prinašajóuči -a -e prinašajoč: ka ſze kraj vzeme od váſz králeſztvo Bo'ze, i dá ſze poganom prináſajoucsim ſzád nyegov KŠ 1771, 71
pritíkati -tíčem nedov. dajati, dodajati: Csi knyej [rejči] cslovecsánszko naſztávanye ne pritícsemo KŠ 1754, 157
pritíkati se -tíčem se pridajati se, dodajati se: Szkrb, 'saloſzt, ſze náſz doticse, Trüd ſze povſzéd priticse SŠ 1796, 118
rodìti -ím dov. in nedov.
1. roditi: Szülni; roditi KOJ 1833, 174; 'Zena, gda rodi KŠ 1771, 321; Bogá devicza ka rodi BKM 1789, 3; naj z-boleznoſztyom rodi deczo KM 1796, 7; naj te mláde deczo rodijo KŠ 1771, 641; Kaj ona Szina bo rodila BRM 1823, 4; Kaj bode rodila Jezusa BRM 1823, 10; ſzpunili ſzo ſze dnévi, vſteri bi ona rodila KŠ 1771, 167; drevje, ſtero je náj bougsi ſzád rodilo KM 1796, 5; Decsicza moja, ſtere pá zboleznoſztyov rodim KŠ 1771, 565
2. dajati plodove: ka nikomi od Adama i Ejve máo rou'se nerodi KOJ 1845, 4
rodìti se -ím se roditi se: bole sze je nigdár nêroditi KAJ 1848, 7; Ár kak ſze na ſzvejt rodimo SŠ 1796, 118; nigdár ſze vecs ztébe ſzád ne roudi na veke KŠ 1771, 69; Na ſzvejt ſzem ſze roudo BKM 1789, 207; Ti ſzi ſze rodo brez’ grejha BKM 1789, 104; Na ſzvejt ſzi ſze od tvoje Materé roudo SŠ 1796, 81; Vſziromaſtvi rodil ſze je zdejve BKM 1789, 72; Vu Betlehemi ſze edno dejtecze, Na ſzvejt rodilo BKM 1789, 34; pren. Rodi ſze nám zvelicsanye BKM 1789, 1
rodéči -a -e
1. rodeč: I noſzecsa bodoucsa kricsala je rodécsa i mantrajoucsa ſze KŠ 1771, 787
2. rodoviten: Rodina (rodécsa zemla) nyiv je jáko rázlocsne dôbi KAJ 1870, 119
ròdjeni -a -o
1. rojen: kai je te iſzti te pervi rodjeni SM 1747, 30; Szin Boug je rodjen od Bogá Ocsé KMS 1780, B2; Boug Rodjeni KM 1783, 10; Ah, kak bi jasz rad bil, da bi nebio rodjen BKM 1789, 444; Kriſztus grejsnikom rodjeni BKM 1789, 3; eden drügi od ſziromaski roditelov rodjeni pojbics KM 1790, 56; ár szo oni 'seleznoga Vármegyéva rodjeni KOJ 1833, IIII; eden sz-králeszkoga roda rodjen boj zacsno AI 1875, kaz. br. 3; Rodjen je Luther Mártin KOJ 1845, 53; kako ednoga rodjenoga ſziná od Otzá SM 1747, 11; Vu Jesussi Kristussi, ſzini nyegovom jedinom rodjenom SM 1747, 44; Mi ſzmo vu grejhi rodjeni BKM 1789, 338
2. izviren: za pervoga ino znami rodjenoga greiha voljo TF 1715, 19
spunjávati -am nedov.
1. izpolnjevati: ár ſze ona [právdo] 'zelej i vnotrejsnyem dühovnom rázumi ſzpunyávati KŠ 1754, 69; Tak je právda dühovna, ſtero trbej ſzpunyávati KŠ 1771, 438; vcsis Dú'znoſzti nase verno szpunyávati BRM 1823, 14; Králevcsino, nyé dokoncsanya szpunyávati KOJ 1833, VII; szlovenszki dühovniczke pispeka zapouvedi nej hteli szpunyávati KOJ 1914, 104; Pecsi morejo dú'znoszt szvojo szpunyávati KAJ 1870, 60; Zapoved Tvojo z-radoſztjov Szpunyávam BRM 1823, 8; punoſzt toga, ki vſza vu vſzem ſzpunyáva KŠ 1771, 575; Ka bôg obecsa, ſzpunyáva BRM 1823, 3; tou je, mi ſzpunyávamo právdo po vori KŠ 1771, 440; ino bi od Vármegyéva vödáne zapouvedi szpunyávali Szlovenye KOJ 1833, XVII; Nacséſzt gledoucs a) Proroczko .. 3. Kakda jo je ſzpunyávao KŠ 1771, 160
2. dopolnjevati: nej ſzem priſao [právdo] razvezávat, nego ſzpunyávat KŠ 1754, 103; nej ſzam priſao razve'züvat nego ſzpunyávat KŠ 1771, 14
3. dajati čemu vsebino, smisel: Z-nevoljami cslovik ſzvoj 'sitek ſzpunyáva SŠ 1796, 39; Szpráznikmi ſzi vſzigdár ſzpunyávao tve vrejme BKM 1789, 189
4. opravljati, delati: ſzi nogé gori po-ſztejni oprávla, ino tak nemárnoſzt ſzpunyáva SIZ 1807, 27; teilo i kerv, Duſſo mantra, ino na ſzládnoſzt ſzpunyáva SM 1747, 68
spunjávati se -am se
1. izpolnjevati se: A ſze vſza právda vu ednoj rejcsi ſzpunyáva KŠ 1771, 567; naj ſze po meni ſzpunyáva dneſz tvo-ja Bo'zánſzka ſz. vola KM 1783, 2; znamejnye, gda bodo ſze vſza eta ſzpunyávala KŠ 1771, 143
2. minevati, potekati: Vrejme Dejve ſzpunyáva ſze BKM 1789, 3; Me vrejmen ſze ſzpunyáva SŠ 1796, 135; i dnévi mojega 'sitka ſze ſzpunyávajo KM 1796, 45
svéjtiti tudi svéititi tudi svétiti -im nedov.
1. svetiti, dajati svetlobo: paſzko máte, kako na ſzvetloſzt (ſzveicso) stera v kmécsnom meſzti ſzveiti SM 1747, 25; liki ſzkalo, ſtera ſzvejti vtemnom meſzti KŠ 1754, 157; liki ſzuncze, gda ſzvejti vu jakoſzti ſzvojoj KŠ 1771, 768; szvêti mi trák KAJ 1848, 4; plamén szvêti AI 1875, kaz. br. 7; Nouva ſzvetloſzt v nocſi ſzvejti BKM 1789, 3; i trétyi tao dnéva je nej ſzvejto KŠ 1771, 781; Szuncze, mejſzecz naj ſzvejti KŠ 1754, 245; pren. bole nám ta ſzvetloſcha reicſi Bosje od jaſznoſzti ſzuncſene ſzveiti TF 1715, 3; Szám je pa vszém z-lejpimi példami szvejto KOJ 1848, 14; Naj ſzvejtijo z-'zitkom lüſztvi BKM 1789, 294
2. usmerjati svetlobo: ino szi na brejg szvejtita KOJ 1845, 114
3. uporabljati kot vir svetlobe: svetijo si ž njihovov mastjov AI 1878, 20; plamén itak szveto AI 1875, kaz. br. 8; plaménje szo szvetile AI 1875, kaz. br. 7
svéjtiti se -im se svetiti se: i ſzvetloſzt ſze v-kmiczi ſzvejti BKM 1789, 127; Liki zvejzde ino ſzuncze ſze ſzvejtilo bode KŠ 1754, 142; i ſzvejto ſze je obráſz nyegov, liki ſzuncze KŠ 1771, 55; pren. Vöra ſze more ſzvejtiti BKM 1789, 20; hocsem ſze ſzvejtiti SŠ 1796, 77; 'Ze ſze ſzvejtijo tve jaſzli BKM 1789, 3; Ponávlaj me v lübézni, Naj ſze ſzvejtim od nyé zvejzd KŠ 1754, 259; Tak ſze naj ſzvejti ſzvetloſzt vaſa pred lidmi KŠ 1771, 14; Tva ſzvéta rejcs naj ſze ſzvejti Vnasi ſzrczáj vero znejti BKM 1789, 394; Teda bodo ſze ti pravicsni ſzvejtili, liki ſzuncze KŠ 1754, 140; Teda ſze ti pravicsni ſzvejtili bodo KŠ 1771, 45
svetéči -a -e sveteč: On je bio gorécsi i ſzvetécsi poſzvejt KŠ 1771, 281; V-fonklavom szvetécsivi KAJ 1870, 171
tróbiti tudi tróubiti -im nedov.
1. trobiti, dajati močne glasove: zemla more vſza múcsati, csi gli zdai tak troubi SM 1747, 76; Csi gli beſznej, i troubi BKM 1789, 280; Veter pise, fücska, trôbi KAJ 1870, 29; Troubite divje zvirine BKM 1789, 86; pren. ſatan Csi gli troubi SŠ 1796, 114; Nai ſzi Satan i veſz ſzveit troubi SM 1747, 72; Najſzi ſatan troubi BKM 1789, 166
2. vsiljivo oznanjati: ka szo v nyihovoj cérkvaj lutheránje troubili KOJ (1914), 140; vszáki v-szvoj roug troubi KOJ 1845, 87
3. tožiti: trôbim od nepokôja szrcza mojega TA 1848, 31; No zdaj, bogáczi, joucste ſze i troubte nad nevolami vaſimi KŠ 1771, 752
vtíkati -am nedov. vtikati, dajati: ali kákso trávo v-posztelo ali v-jászle vtikajo KOJ 1845, 110
zdájati1 -am nedov. dajati: Rodno drevje Sze pod szádom vugible, Steroga nam zdája z-szkrblivosztjov KAJ 1848, 407
zdávati se -am se nedov. dajati se: Ki ſze eti veſzelijo, Tej ſze tam na moke zdávajo BKM 1789, 316

Slovar Pohlinovega jezika

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

almožna [álmožna] samostalnik ženskega spola

miloščina, milodar

ara [ára] samostalnik ženskega spola

zastavek, ara

arati [árati áram] nedovršni glagol
  1. zastavljati
  2. drgniti, drobiti
arendavati [árendavatinepopoln podatek árendavamnepopoln podatek] nedovršni glagol

dajati v zakup

arendavec [árendavǝcnepopoln podatek] (arendalec) samostalnik moškega spola

kdor da kaj v zakup; zakupodajalec

bir [bȋr] samostalnik ženskega spola
  1. bala, dota
  2. darilo
brodnina [brodnína] samostalnik ženskega spola

plačilo za prevoz z brodom; brodnina

col [cọ̑l] samostalnik moškega spola

pristojbina za trgovsko blago; mitnina; carina

čimž [čȋmž] samostalnik moškega spola

činž, tj. podložniška dajatev od posestva zemljiškemu gospodu

dac [dȁc] samostalnik moškega spola

dajatev od vina

dacija [dácija] samostalnik ženskega spola

dajatev

dajanje [dajȃnje] samostalnik srednjega spola

dajanje

dajati [dajáti dájem] in [dájam] nedovršni glagol

dajati, prispevati

dar [dȃr darȗ] samostalnik moškega spola

dar, darilo

darovati [darováti darȗjem] nedovršni glagol

darovati

darovnik [darovník] samostalnik moškega spola

darovalec

dati [dáti dám] dovršni glagol

dati

desetina [desetína] samostalnik ženskega spola

podložniška dajatev desetega dela pridelka; desetina

desetiniti [desetíniti desetȋnim] nedovršni glagol

pobirati desetino

desetovati [desetováti desetȗjem] nedovršni glagol

pobirati desetino

dleskati [dleskáti dleskȃm] nedovršni glagol

z jezikom dajati kratke, nizke, nezveneče glasove; dleskati; tleskati

dobrotnik [dobrọ̑tnik] samostalnik moškega spola

dobrodelnik, dobrotnik

dodajati [dodȃjati dodȃjam] nedovršni glagol

dodajati

dodati [dodáti dodám] dovršni glagol

dodati

dodelilnik [dodelȋu̯nik] samostalnik moškega spola

darovalec

dodeliti [dodelīti dodelím] dovršni glagol

obdarovati, podeliti

dohitek [dohȋtǝk] samostalnik moškega spola

nagrada za zmago v tekmovanju

dohodišče [dohodíšče] samostalnik srednjega spola

dohodek

dolg1 [dọ̑u̯g] samostalnik moškega spola
  1. dolg
  2. krivda
ežbin [ežbīn] samostalnik moškega spola

kdor krmi divje živali

fadljanje [fadljȃnje] samostalnik srednjega spola

pitanje, zlasti perutnine

fajda [fājda] samostalnik ženskega spola

dobiček

frontati [frọ̑ntati frọ̑ntam] nedovršni glagol

oskrbovati z živežem, hrano; preživljati

gorizrediti [górizredīti górizredím] (goriizrediti, gorivzrediti, gori zrediti, gori izrediti, gori vzrediti) dovršni glagol

vzrediti, vzgojiti

izdajati [izdȃjati izdȃjem] nedovršni glagol
  1. izdajati, izneverjati se
  2. deliti, razdeljevati

PRIMERJAJ: izdati1

izdati1 [izdáti izdám] (zdati1) dovršni glagol
  1. izdati, izneveriti se
  2. razdeliti

PRIMERJAJ: izdajati

jarmati [jārmati jārmam] nedovršni glagol

dajati jarem na vrat; jarmiti

kazen [kȃzǝn kȃzna] samostalnik moškega spola

letna podložniška dajatev v obliki žita

kidati [kídati kȋdam] nedovršni glagol
  1. odtekati
  2. dajati ven; izpraznjevati; ruvati
klasti [klásti kládem] nedovršni glagol

dajati živini krmo; pokladati

klati [kláti kọ́ljem] nedovršni glagol
  1. ubijati domače živali; klati
  2. s sekiro po dolgem dajati kaj na dva ali več delov; klati; cepiti
kojiti [kojīti kojím] nedovršni glagol
  1. prehranjevati, hraniti
  2. poučevati, izobraževati, učiti
kojle [nepopoln podatek]

reja, vzgoja

krmiti [krmīti krmímnepopoln podatek] nedovršni glagol

dajati živali krmo; krmiti

letnice [lẹ̑tnice] množinski samostalnik ženskega spola

letni dohodki

lon [lọ̑n] samostalnik moškega spola

plačilo za delo

mitje [mȋtje] samostalnik srednjega spola

obresti

možiti [možīti možím] nedovršni glagol

možiti, tj. dajati hčer v zakon

najem [najẹ̄m] samostalnik moškega spola

plačilo dninarju za opravljeno delo, dnina

napajati [napājati napājam] nedovršni glagol

napajati

PRIMERJAJ: napojiti

napojiti [napojīti napojím] dovršni glagol

napojiti

PRIMERJAJ: napajati

naprejdavek [naprẹ̑jdávǝk] samostalnik moškega spola

predujem

obdarovati [obdarováti obdarȗjem] nedovršni glagol

obdarovati

obdeliti [obdelīti obdelím] dovršni glagol

dati jutrnjo

PRIMERJAJ: obdel

obrest [obrẹ̑st] samostalnik ženskega spola

obresti

odkup [odkȗp] (odkop) samostalnik moškega spola
  1. odkup
  2. davek, ki ga ženin plača ob poroki
odkupnja [odkȗpnja] samostalnik ženskega spola

odkupnina

odrajtati [odrájtati odrájtam] dovršni glagol

predati, prepustiti

ofer [ọ́fǝr] (vofer) samostalnik moškega spola

darovanje

ofrati [ọ́frati ọ́fram] nedovršni glagol

darovati

PRIMERJAJ: ofrovati

ofrovati [ofrováti ofrȗjem] nedovršni glagol

darovati

PRIMERJAJ: ofrati

ohrnija [ohrnȋja] samostalnik ženskega spola

posojanje na obresti, oderuštvo

opatovina [opatovína] samostalnik ženskega spola

dajatev opatu, opatiji

pasti2 [pásti pásem] nedovršni glagol
  1. pasti, tj. skrbeti za živali, ko jedo travo
  2. dajati hrano živali; hraniti
  3. paziti, nadzorovati
pitati [pȋtati] nedovršni glagol

dajati hrano v usta; pitati

plača [pláča] samostalnik ženskega spola

plačilo za delo; plača

plačevavec [plačevȃvǝc] (plačevalec) samostalnik moškega spola

kdor izplačuje plače; izplačevalec

plačilo [plačílo] samostalnik srednjega spola

plačilo

pleme [pléme] samostalnik srednjega spola
  1. vzreja
  2. pleme, pasma
pljuskati [pljȗskati] nedovršni glagol

plunkati, pljuskati, tj. dajati zvoke ob premikanju tekočine v nepolni posodi

PRIMERJAJ: plunkati

plunkati [plȗnkati] nedovršni glagol

plunkati, pljuskati, tj. dajati zvoke ob premikanju tekočine v nepolni posodi

PRIMERJAJ: pljuskati

podajati [podȃjati podȃjam] nedovršni glagol
  1. podajati, ponujati
  2. dražiti, imeti za norca, vleči za nos
podati [podáti podám] dovršni glagol

dati

podvižati [podvȋžati podvȋžam] dovršni glagol

poučiti, podučiti

pokati [pọ́kati pọ̑kam] nedovršni glagol

pokati, tj. dajati kratke, močne glasove

polonati [polọ̑nati polọ̑nam] dovršni glagol

poplačati

pomoliti [pomolīti pomolím] dovršni glagol

ponuditi

ponuditi [ponúditi ponȗdim] dovršni glagol

ponuditi

ponujati [ponújati ponújam] nedovršni glagol

ponujati

PRIMERJAJ: -nujati

posodba [posọ̑dba] samostalnik ženskega spola

posojanje

PRIMERJAJ: posvoja

posvojati [posvọ́jati posvọ́jam] nedovršni glagol

dajati na posodo; posojati

posvojenga [posvọ́jǝnga] (posvojinga) samostalnik ženskega spola

posojilo

PRIMERJAJ: posvojilo

posvojenje [posvojénje] samostalnik srednjega spola

dajanje na posodo; posojanje

posvojevanje [posvojevȃnje] samostalnik srednjega spola

dajanje na posodo; posojanje

posvojilo [posvojílo] samostalnik srednjega spola

posojilo

PRIMERJAJ: posvojenga

povračati [povráčati povráčam] nedovršni glagol

vračati

povračilo [povračílo] samostalnik srednjega spola

izplačilo kot nadomestilo, odškodnina; povračilo

povrhnina [povrhnína] samostalnik ženskega spola

kar se da povrhu; dodatek

PRIMERJAJ: površina

povrniti [povrnīti povŕnem] dovršni glagol

postaviti nazaj, povrniti

površina [površína] samostalnik ženskega spola

kar se da povrhu; dodatek

PRIMERJAJ: povrhnina

preskrbeti [preskrbẹ́ti preskrbím] dovršni glagol

oskrbeti, tj. narediti, da kdo dobi, kar potrebuje

priboljšek [pribọ̑ljšǝk] samostalnik moškega spola

dodatek, pridatek, doplačilo

PRIMERJAJ: priboljšati

pridajati [pridȃjati pridȃjam] nedovršni glagol

dodajati, pridajati

PRIMERJAJ: pridati

pridati [pridáti pridám] dovršni glagol

dodati, navreči

PRIMERJAJ: pridajati

prihodilišče [prihodílišče] samostalnik srednjega spola

prihodek

PRIMERJAJ: prihodišče

prihodišče [prihodíšče] samostalnik srednjega spola

dohodek

PRIMERJAJ: prihodilišče

priklada [priklȃda] samostalnik ženskega spola

kar se doda k natehtani količini; nameček

prikladati [priklȃdati priklȃdam] nedovršni glagol

dodajati

priložiti [priložīti priložím] dovršni glagol

priložiti, dodati

primščina [prȋmščina] samostalnik ženskega spola

ara, predujem, kupnina

pristaviti [pristáviti pristȃvim] dovršni glagol

dodati

prišiti [prišíti prišȋjem] dovršni glagol

prišiti

privržek [privȓžǝk] samostalnik moškega spola

dodatek, nameček

prizlepiti [prizlepīti prizlepím] (prislepiti) dovršni glagol

priključiti, dodati

račati [ráčati ráčam] nedovršni glagol

stara beseda vračati

PRIMERJAJ: vračati

razdelivec [razdelȋvǝc] (razdelilec) samostalnik moškega spola

kdor deli, izplačuje; izplačevalec

razdelnik [razdelník] samostalnik moškega spola

kdor kaj deli, delilec

razdevati [razdẹ́vati razdẹ́vam] nedovršni glagol

dajati narazen

rediti [redīti redím] nedovršni glagol

hraniti, prehranjevati, preživljati

skazati [skazáti skážem] (izkazati) dovršni glagol
  1. povedati
  2. dati, nakloniti
sloviti1 [slovıīti slovím] nedovršni glagol

puščati oditi, odslavljati, dajati slovo

PRIMERJAJ: slovo dati

streči [strẹ́či strẹ́žem] nedovršni glagol

streči, servirati

strožeg [strọ̑žǝg] (strošek) samostalnik moškega spola

zakupnina

špižati [špīžati špīžam] nedovršni glagol

hraniti, prehranjevati, rediti

števenje [števénje] (štivenje) samostalnik srednjega spola

odštevanje denarja, plačevanje

štibra [štȋbra] samostalnik ženskega spola

davek, dajatev

štolenga [štọ́lǝnga] (štolinga) samostalnik ženskega spola

pristojbina, ki se plača duhovniku za opravljen obred; štolnina

učiti [učīti učím] nedovršni glagol

učiti

PRIMERJAJ: učiti se

udinj [udȋnj] samostalnik moškega spola
  1. plačilo za delo
  2. najem delavca
utrata [utrȃta] samostalnik ženskega spola

stroški

utrpeti [utrpẹ́ti utrpím] dovršni glagol

utrpeti, moči dati

vaditi [váditi vȃdim] nedovršni glagol

privajati, navajati

vbogajme [vbọ̑gajmẹ̑] (bogajme)

miloščina

vesti [vésti védem] nedovršni glagol
  1. preživljati koga, skrbeti za koga
  2. preživljati se, shajati
voznina [voznīna] samostalnik ženskega spola

plačilo za vožnjo; voznina

vpeljati [vpeljáti] dovršni glagol

seznaniti koga s čim; vpeljati

vrdeti [vrdẹ́ti vrdím] nedovršni glagol

skrbeti za, oskrbovati

PRIMERJAJ: vrdevati

vrdevati [vrdẹ́vati vrdẹ́vam] nedovršni glagol

skrbeti za, oskrbovati

PRIMERJAJ: vrditi

vrditi [vrdīti vrdím] nedovršni glagol

skrbeti za, oskrbovati

PRIMERJAJ: vrdevati

vrniti [vrnīti vŕnem] dovršni glagol
  1. vrniti se
  2. dati komu kaj nazaj; vrniti

PRIMERJAJ: vračati

zaarati [zaȃrati zaȃram] dovršni glagol

zastaviti, dati v zastavo

zaklada [zaklȃda] samostalnik ženskega spola
  1. zastavek
  2. temelj
zalegati [zalẹ́gati zalẹ̑gam] nedovršni glagol

shranjevati, dajati na zalogo

založnikar [zalọ̑žnikar] samostalnik moškega spola

kdor denarno omogoči kako delo, dejavnost; financer

zapustiti [zapustīti zapustím] dovršni glagol
  1. zapustiti, tj. narediti, da kdo kaj dobi kot dediščino
  2. oditi
zasluž [zaslȗž] samostalnik moškega spola

plačilo za opravljeno delo, dnino; zaslužek

zastaviti [zastáviti zastȃvim] dovršni glagol

zastaviti, tj. izročiti stvar za zavarovanje upnikove terjatve

zastavljati [zastávljati zastávljam] nedovršni glagol
  1. zastavljati, tj. izročati stvar za zavarovanje upnikove terjatve
  2. zastavljati, tj. s postavitvijo česa delati kaj neprehodno
zastavnik [zastȃvnik] samostalnik moškega spola
  1. nosilec ženitovanjske zastave
  2. kdor da kaj v zastavo; zastavitelj
  3. talec
zibarnica [zībarnica] ali [zibārnica] samostalnik ženskega spola

dar, ki ga staršem prinesejo ob rojstvu otroka

zidavec [zidȃvǝc] (zidalec) samostalnik moškega spola

kdor financira gradnjo; investitor

zravenpristaviti [zrȃvǝnpristáviti zrȃvǝnpristȃvim] dovršni glagol

dodati

žitnica [žȋtnica] samostalnik ženskega spola
  1. dajatev v obliki žita
  2. prostor za shranjevanje žita
živeti [živẹ́ti živím] nedovršni glagol
  1. živeti
  2. preživljati, prehranjevati

PRIMERJAJ: živiti

živiti [živīti živím] nedovršni glagol

vzdrževati, preživljati, krepiti

PRIMERJAJ: živeti

Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

*morati nedov., F9, debeo servire, morem ſlushiti; decumanus ager, nyva od katere deſſetina ſe more dajati; oportet, je potréba, ſe ſpodobi, ſe more ſturiti; orandus, -a, -um, kateriga imamo, ali ſe more moliti; organa pneumatica, orgle s'pyṡzhalmi, v'katere ſe more pihati s'vétrom teh méhou; pavendus, -a, -um, kateriga ſe moremo bati, ſtraſhán, groṡovit; sardoa, -ae, vel sardova, ṡeliṡzhe meliſſi enaku ... kateri letú ṡeliṡzhe jei, timu ſe ṡhile, inu kite ṡkarzio[!], inu uſta resvleizhejo, de aku more od nîega vmréti, taku ſe vidi, kakòr de bi ſe ſmeyal; succusivum tempus, raven zhas, tá zhas, kateri ſe more iméti pred drugimi potrébnimi rizhmy, tá vtargani zhas od potrébniga opravila; tributarius, -a, -um, ṡhtiuri, ali zhinṡhu podverṡhen, kateri more zhinṡh, inu ṡhtiuro dajati
asa medm., aſsa, vox, aſsa, ena s'golta kmalu ẛletezha ſhtima, ali krizhanîe, ẛa ſerzhnúſt dajati
bljuvati nedov., F5, acopus, -pi, enu neſnashnu ſmardezhe ṡeliszhe, kateru ima po try perza skupai, ſtury zhes dajati, ali bluvati; intervomere, v'meis bluvati, zhes dajati; vomere, bluvati, pluvati, zhes dajati, vun metati; vomitare, vſeṡkuṡi metati, ali bluvati, inu zhes dajati; vomitor, kateri pluvá, bluvá
bučati nedov., F6, aſsonare, perſhtimati, v'kupai zvinkati, buzhati, brenzhati; buccinare, trobentati, piṡcati, buzhati; clangere, trobentati, buzhati; haliaetus, -ti, en morṡki odler ali poſtoina, v'muṡgenih yṡerih v'bizhji prebiva, mozhnu buzhy; resonare, ſhuméti, buzhati, glas dajati, oduméti, odumévati; tinnire, ṡgoniti, buzhati
čez prisl., I. fluxè, popolnoma, zhès ṡadoſti; praeter, zhes, ṡvunai, raṡin; supervagari, zheṡ doſegati, zheṡ inu zheṡ mladize gnati; trans, v'prég, na uni ſtrani, mimú, zhèṡ, pre; ultrà, zhes, daile; II. caetera, -rum, kar je ſhe zhès, kar je zhès oſtalu, tu drugu; dedere se, ſe podati, ſe zhes dati; evomere, ṡbluvati, koṡlati, zheṡ dajati; superstagnare, zheṡ yti, zheṡ tezhi. v:g: kadar voda zheṡ veyer ali zheṡ jeiṡ gre; supervagari, zheṡ doſegati, zheṡ inu zheṡ mladize gnati; prim. čezdati 
činž m, F23, anatocismus, zhinsh od zhinṡha, velik gréh; census, zhinṡh, dazia; colonarium, zhinṡh od nyve; dare in elocationem, na zhinṡh dati; elocatio, fit, z[h]inṡh; incensus â censu, pres zhinṡha; intereſse, obreiſt, zhinṡh, uher; intereſse â pecunÿs, zhinṡh od danarjou; locare, vdiniati, na zhinṡh dati; locatarius, -rÿ, kateri na zhinṡh vṡame, ali ima; locatio, na zhenṡh dajanîe; locator, kateri na zhi[n]sh, ali na fit daje; meritorius, -a, -um, tudi na zhinṡh dán; oblocare, v'zhinṡh dati, vdiniati; pensitare, tudi zhinṡ[h] plazhovati; reditus, -us, perhodik, zhinṡh, naṡai prihod; supercurrere, obilniſhe ſadú perneſti, kakòr bi kei en grunt zhinṡha perneſſil; tributarius, -a, -um, ṡhtiuri, ali zhinṡhu podverṡhen, kateri more zhinṡh, inu ṡhtiuro dajati; tributum, -ti, ṡhtivra, zhinṡh, davki, daz; trientarium foenus, ta zhinṡh, kateri ſe vṡame ṡhtiri od ſtú; vectigal, zol, zhinṡ[h], dazia, ṡhtiura, leitni davuk; prim. cinž 
dajati nedov., F55, adindere, notar dajati; aromatizare, leip dúh od ſebe dajati; benedicere, ẛhègnovati, dobru rezhi, ẛhègin dajati; corrumpere donis, mitta dajati, ṡamititi; cyathiſsare, natakati, pyti dajati; datare, dajati, ob enim dati; decumanus ager, nyva od katere deſſetina ſe more dajati; horrisonus, -a, -um, kar daje enu groṡovitu ſhumenîe; illustrans, kar ſvitlobo daje; inspirare, nadahniti, notar dajati, notar pihati; intervomere, v'meis bluvati, zhes dajati; largiri, obilnu dati, dajati; munificare, dary, ali ſhenkinge dajati; nauseam facere, gnuſobo dajati; olere, diſhati, dúh dajati; operarium vinum, délovṡku vinu, kateru ſe délovzem daje; opima praedia, nuzne priſtave, kir doſti dobizhka dajejo; prodigus, -aeris, kateri danarje nevnuznu vunkai daje, inu ṡapraula; roborare, múzh dajati; vomitare, vſeṡkuṡi metati, ali bluvati, inu zhes dajati
dari m mn., F10, colibia, vilia munuscula, maihni dary, kakòr vſa ſhlaht ſorta jabulk, hruſhik, pogazhe, etc:; dotatus, -a, -um, katerimu je dota, ali juternîa dana: tudi s'dobrimi dari obdán; lautia, -orum, dary inu ſhenkenge, katere ſo Rimlani ptuim Ambaſhatoram, ali oblaſti ſlam poſhilali; miſsilia, -orum, dary, ali ſhenkinge, katere ſe vunkai mèzhejo v'mei tá gmain folk, od eniga firṡhta, ṡlaſti danarji; munerarius, -rÿ, kateri dary vunkai dily; munificare, dary, ali ſhenkinge dajati, eniga obogatiti; musach. 4.Reg:16. ver:18. Tabernaculum, Arca donorum, sive munerum, ṡhkrinîa ṡa prejemanîe teh darÿ; perlicere donis, s'dary pregovoriti, nadraſtiti; soteria, -orum, ſhenkinge, ali dary, katere en priatel priateli poſhle, kadar oṡdravi, po nîegovi boléṡni, od veſſelja, de je oṡdravil; struere donis Altaria, na Altarje dary poloṡhiti
darovati nedov. in dov., F7, dare, dajati, darovati; dicare, darovati, v'laſt dati; donare, ſhenkati, darovati, dodiliti; elargiri, darovati, reſhenkati; munerare, vel munerari, darovati, ſhenkovati; offerre, ponujati, ponuditi, perneſti, darovati, perkaṡati; remunerare, vel remunerari, darovati, poverniti
dejati2 dov., F37, adindere, notar dajati, notar poloshiti, notar djati; amoneo, -ere, odriniti, proz djati, odmakniti; anathemizare, panati, v'pano djati, prekleti; aſsignare, ṡkaṡati, iskaṡati, tja djati; captivare, v'jezho pelati, djati; catamidiare, eniga ozhitnu v'terlizo, v'klado, ali h'prangerju djati; exonerare, reſtovoriti, teṡhavo doli djati; immitere aliquid in ignem ad purgandum, v'jeſho djati; indere, notar poloṡhiti, djati, ṡkraniti; insolare, na ſonze djati, poſtaviti, reṡgarniti; interponere, v'meis djati, v'meis poſtaviti, poloṡhiti; interponere aquam vino, vodó v'mei vinu djati; malè habere aliquem, enimu ṡhou, ali teṡhku djati; piscem exdorsuare, ribo gori djati, reṡklati; ponere, poſtaviti, djati, poloṡhiti; repudiare, ṡavreizhi, vunkai ſegnati, prózh djati, odpahniti; tollere, vṡdigniti, vṡèti, odvṡèti, prózh djati
desetina ž, F7, decimae, -arum, deſſetine; decimare, deſſetiti, deſſetino jemati, ali dajati, ali pobèrati; decimatio, deſſetine pobèranîe; decumae, -arum, deſſetine; decumanus, kateri deſſetine pobèra, ali tá deſſeti v'eni verſti; decumanus ager, nyva od katere deſſetina ſe more dajati; manceps, -cipis, en ṡhtantner, kateri zole ali deſſetine v'ſhtant ima, en primſhizh
desetiti nedov., decimare, deſſetiti, deſſetino jemati, ali dajati, ali pobèrati
dišati nedov., F22, fistula, tudi enu drivú, kateru po gvirzu diſhy. Cant:4; fragrare, lipú diſhati; melligenus, -a, -um, kar po medú diſhy; mihi non sapit, meni ne diſhy, je neṡhmahin; obolere, ſmerdéti, ṡlu diſhati; odorare, diſhati, vohati; olere, diſhati, dúh dajati; olfacere, diſhati, podiſhati; olfactare, vſeṡkuṡi diſhati; olfactorium, -rÿ, tú kar diſhy, ali dúh ima; olfactrix, -cis, katera diſhy; perolere, ſylnu mozhnú diſhati; redolere, diſhati, kei kai diſhati, mozhnú diſhati; resipere, diſhati, en dúh iméti; salivosus, -a, -um, kar po ſlinah diſhy; sapidus, -a, -um, dobru diſhy; sapio, sapere, ṡaſtopiti, diſhati; spartum, -ti, ena trava, ṡhpanṡki petelinzi, gineſtra, zvét lipú diſhy; subolere, en deil ſmardéti, ali diſhati, ali ṡadiſhati; volupè est mihi, meni lipú diſhi
dobro sam., F19, aequi boniquè consulere, ṡa dobru vṡèti, ṡadovoliti ſe; aequi boniquè facere, ẛa dóbru vṡèti; afficere beneficÿs aliquem, enimu dobru ſturiti; benedicere, ṡhègnovati, dobru rezhi, ṡhègin dajati, ṡhègnati; benefacere, dobru ſturiti; boni consulere, ṡa dobru vṡèti; commodare, nuzati, enimu k'ſluṡhbi dobru ſturiti; contentum eſse, ṡa dobru vṡèti; facere aequi bonique, ṡa dobru vṡèti; genius, -nÿ, natura, en húd, ali dober Angel, k'hudimu, ali k'dobrimu nagnenîe; indoles, -lis, ṡhara inu nagnanîe te mladoſti h'dobrimu, ali hudimu; ominator, kateri hudu, ali dobru loſſa, ali prerokuje; ominosus, -a, -um, kar kai pomeini hudu, ali dobru; persusibilis, -le, pametin, kateri ſe puſtý na dobru pregovoriti; praenimis, cilú prevezh, enu dobru prevezh; resolutare, ṡupèt dobru ṡdati, puſtiti poṡdraviti; salutator, poṡdravlaviz, kateri dobru iṡdaja, inu zhaſty; sectari bonum, po dobrim ſe rovnati; tolerare, tarpéti, perpuſtiti, ṡa dobru iméti; prim. bolje, boljše 
dopadanje s, adagia sunt: Nikomer h'dopadanîu, ali k'ẛhalimu, mèro inu ordungo dajati
duh3 m, F23, amaranthus, enu ṡeliszhe s'erdezhim zvetjom, pres duha; amomum, enu maihinu drévze kakòr ena divja terta, da en leip dúh; aromatizare, leip dúh od ſebe dajati; costum, vel costus, en korèn prezartaniga lèpiga duhá, kakòr lapuh; graveolens, kateri gardú ſmardy, teṡhkiga duhá; gravitas oris, ſmardezha uſta, teṡhak dúh v'uſtih; inodorare, ṡadiſhati, ſmardeti, húd dúh ſturiti; inolens, -tis, kar néma obeniga duhá, nediſezhe, neſmardezhe; libanotis, -tis, vel dis, roṡhmaryn, lubeṡniviga duhá roṡhe; mirifica, genestra, laṡhki petelinzi, leip dúh imajo; nardinus, -a, -um, kar ima dúh kakòr ſpikanarda; nidor, -ris, ṡhmáh ene kuhane, ali pezhene rizhy, ṡaparyen dúh; odor, -ris, dúh, ṡhmah; odor acidus, kiſſel dúh; odoramentum, -ti, en dober dúh; odor gravis, en teṡhák ſmardèzh dúh; odor placidus, suavis, lubeṡniu, dopadajezh dúh; odor suavitatis, dober diſhezhi dúh; olere, diſhati, dúh dajati; olfactorium, -rÿ, tú kar diſhy, ali dúh ima; resipere, diſhati, en dúh iméti; seselis, -lis, ṡeliṡzhe, tá korèn je dolg, eniga lubeṡniviga duhá; thymiama, -tis, en lubeṡniu, inu prieten dúh od ṡhlahtniga korenîa, inu ṡhpizarji
gnusnoba ž, F8, abominátio, gnuſnoba; detestari, ſe kleti, ſe gnuſſiti, eno gnuſnobo iméti nad tem, ali unim; detestatio, gnuſnoba; execramentum, gnuſnoba; fastidire, gnuſnobo délati; nausea, -ae, gravṡhanîe, gnuſnoba, nelúṡht; nauseam facere, gnuſnobo dajati; nauseola, -ae, maihina gnuſnoba
golt m, F9, agina, -ae, garla boléṡan, otúk v'garli, ali v'goltu; apophlegmatismus, [arcnija] katera vun is uſt ali s'golta tó gnylóſt vun ſpravi; arteria aspera, tá ror tega luffta, po katerim ṡapa grè k'pluzham ſkusi golt; aſsa, vox, aſsa, ena s'golta kmalu ẛletezha ſhtima, ali krizhanîe, ẛa ſerzhnúſt dajati; faux, fauces, golt, gerlu, gobez, goltanez; frumen, -nis, tá golt na verh garla, goltanez; palearia, tá meih, ali prozh ſtojezha koṡha na golti, ali vrati eniga volla; rictus, -us, divje ṡvirine gobez: golt, tú reṡhanîe, ali ṡhkartanîe s'ṡobmy, bleiṡzhanîe teh soby, teh uſt, ali golta odpertje
kmalu (k'malu) prisl., F8, aſsa, vox, aſsa, ena s'golta kmalu ẛletezha ſhtima, ali krizhanîe, ẛa ſerzhnuſt dajati; ex abruptò, kmalu, naglu; impetere, k'malu na eniga planiti, vdariti; inardere, inardescere, ſe v'plameniti, kakòr en ogîn gori iṡlyti, vſe kmalu goréti; omnes gemellis foetibus, vſe kmalu breye s'dvozhizhi; subitò, naglu, kmalu, per ti prizhi, na naglim, hitru; una, ṡkupai, kmalu; unanimes, ſpravni, vſi kmalu, s'enako volo, ali miſſeljo
kozlati nedov., evomere, ṡbluvati, koṡlati, zheṡ dajati
kričanje s, F6, aſsa, vox, aſsa, ena s'golta kmalu ẛletezha ſhtima, ali krizhanîe ẛa ſerzhnúſt dajati; clamor, krizh, vpienîe, ſhrai, krizhanîe, vriṡk, glaſnu vpitje; conclamatio, nyh doſti krizhanîe; oritur clamor, en vpoi, ali krizhanîe ſe vṡdiguje; quiritatus, -us, enu neiṡrezhenu krizhanîe eniga folka, ali gmaine; rabula, -ae, en neſramnik v'pienîu inu krizhanîu, en lotrázh
lep prid., F93, aromatizare, leip dúh od ſebe dajati; attiscismus, lipú, zhednu, viſſoku govorjenîe; caelum serenum, lipú, vedrú vremè; canora vox, lépa gladka ṡhtima; decor, -ris, ſnaga, zir, lépa ſhtalt; facundè, s'lépim govorjenîam; nitidus, -a, -um, zhiſt, ſvitál, leip, ſnaṡhen; odores, dobra inu lépa diſhanîa; panniculus, enu lipú tenku ſukenze; perbellus, -a, -um, cilú leip, inu zhedin; personus, -a, -um, glaſſán, s'lepim glaſſom; picus, -ci, dètel, leipa piſſana tyza
  1. najlepši , F2, basileya, enu krailevu prebivanîe, tá nar lepſhi paláz, ali cerkou; flos poëtarum, tú nar lépſhe inu zhedniſhe popiſſanîe teh, kateri ſo rajme piſſali
metati2 nedov., F13, asthma, neduha, teſnúſt, ali teṡhkúſt v'perſih, de ſe davi, inu ne more prou vun metati; ejectare, po goſtim, inu doſtikrat vun metati; ejectitius, -a, -um, kateri vun mezhe, ali kar ſe ima vunkai vreizhi; empyema, tur na perſih, de eden naſnago, gnoi, inu kry vun mèzhe; excreabilis, tú kar ſe lahku vun mezhe, iṡpluje; excreare, neſnago iṡpluvati, gerdu vun is ſebe metati; haemoptisis. blut speyen. kry pluvati, vun metati; revomere, ṡbluvati, naṡai ṡbluvati, inu vunkai vreizhi, ali metati; screare, hripati, vunkai metati od boléṡni; screatus, -a, -um, kateri vſeṡkuṡi kaſhla, inu vun mèzhe; urna, -ae, védru, kabelza, poſſoda s'katero ſe kamenzi mezhejo, kadar ſe ima ena reizh iṡvoliti, ali reṡlozhiti; vomere, bluvati, pluvati, zhes dajati, vun metati; vomitare, vſeṡkuṡi metati, ali bluvati, inu zhes dajati
mito s, F2, corrumpere donis, mitta dajati, ṡamititi; corruptor, tá kir mitta daje, ṡkaṡy[!] eniga, podmitaviz
močan prid., F60, adagia sunt: Potréba je taku mozhna, de vſaku ẛheléẛu ẛlomi; carus, -us, mozhnu ſpanîe po merṡlizi; celeti, mozhni voiszhaki. 3.Reg:1; dejurium, -ry, ena mozhna perſega; efficax vir, en mozhán moṡh; emunire, mozhno brambo ſturiti; fortis, et hoc forte, mozhán, junazhki, ſtanoviten, kripak; musculosus, -a, -um, mozhán, ṡhylnaſt, kripkih ṡhyl; oxyporumori, ſalṡha s'mozhniga ṡeliṡzha ſturjena, s'jeſſiha, ṡhenoffa, popra, inu zheſna; pervalidus, -a, -um, premozhán, ſylnu mozhán, ali mogozh; pollere viribus, mozhán biti; praevalere, premozhi, mozhán biti, mozhán ratati, premagati, premoṡhen biti, vezh premozhi, reſyliti; praevalere, mozhán poſtati, mozhán biti; roborare, múzh dajati, mozhnu ſturiti; titanes, ſylnu mozhni ludje; prim. močni, močno 
  1. moènejši , F5, communire, popraviti, perterditi, mozhnéſhe ſturiti, povſod ẛavahtati, ẛadélati; invadere, invalescere, raſti, vekſhi, inu mozhnéſhi perhajati, premagati; praepollere, mogózhniſhi, inu mozhnéſhi biti, kakòr en drugi; praepoſse, vezh premozhi, doſti mozhneiſhi biti; rigoratus, -a, -um, oſter inu mozhnéſhi ſturjen
nadahniti dov., inspirare, nadahniti, notar dajati, notar pihati
natakati nedov., F3, ad cyathos stare, natakati per miṡi, ſtrézhi, nalivati; cyathiſsare, natakati, pyti dajati; pincernarum magister, teh kir natakajo viſhi
nihče zaim., F4, adagia sunt: Nikomer h'dopadanîu, ali k'ẛhalimu, mèro inu ordungo dajati; intestatus, -a, -um, tá kateri je vmerl pres teſtamenta, kateriga erbizh biti ſe nihzhe ne napovei, ali kateriga teſtament obene mozhy néma; nemo, oben, obeden, nyhzhe; nulli, nikómer
noter prisl., F172, I. adindere, notar dajati, notar poloshiti, notar djati; conserva, notar nariene roṡhe, ali ṡeliṡzha; emblema, -tis, enu ẛriṡlanu, zhednu notar vdelanu déllu; immeare, notar pelati, notar plavati; impluere, notar deṡhiti; inculcatus, -a, -um, notar vtlazhen; inducere, vpelati, notar pelati, napotiti, natakniti; ingredi, notar priti, ſtopiti; intró, introrsum, introrsus, notar; introdare, notar dati, ſe podati, ſe vdati; introire, notar poiti, notar ſtopiti; introvocare, notar poklizati; perdurare, notar do konza tarpeiti, pretarpeiti; prorumpere, predreiti, s'ſylo notar ṡlomiti, ali priti; sequestrari, noter potegniti; solotenus, notar do tal; II. introductio, noter vpelanîe, vpelovanîe; occupare, notar vṡèti, ṡavjeti, obdati, ṡalezhi
ob enem prisl., datare, dajati, ob enim dati
obilno prisl., F21, abundans, kir ima vſiga obilnu, inu ẛadoſti, bogat; abundantius, tem vezh obilnu; abúndare, obilnu iméti, polhen biti; abundè, obilnu; affatim, obilnu, bogatu, ẛadoſti, ſhe prevezh; affluere, obilnovati, obogatiti, vſiga ẛadoſti iméti, obilnu iméti, pertezhi; copiosè, obilnu; dapsilis, veliku, doſti, inu obilnu; dare abundè, obilnu dati; exuberare, ſylnu doſti perneſti, vſiga obilnu biti; exuperare, premozhi, vézh velati, obilnu biti, ali iméti; largè, obilnu; largifluus, -a, -um, kateri obilnu tezhe, ali na ſhiroku; largiri, obilnu dati, dajati; largiter, cilú obilnu; lautè, ſlaṡhnu, po goſpodṡku, zhednu, poſhtenu, obilnu; opulenter, ſylnu obilnu, inu bogatu; profluenter, ſylnu obilnu; refusè, refusius, refusiſsimè, obilnu, preobilnu, s'plaṡom; sumptuosus, -a, -um, potroſhliu, kateri obilnu, ali doſti vunkai daje; supervagari, zheṡ doſegati, zheṡ inu zheṡ mladize gnati, obilnu mladyz iméti
  1. obilnejše , supercurrere, obilniſhe ſadú perneſti, kakòr bi kei en grúnt zhinṡha perneſſil
obogatiti dov., F10, I. augere, gmèrati, perloṡhiti, obogatiti; ditare, obogatiti; munificare, dary, ali ſhenkinge dajati, eniga obogatiti; opulentare, obogatiti, bogatiga ſturiti; II. affluere, obogatiti, vſiga ẛadoſti iméti, obilnu iméti, pertezhi; collocupletare, obogatiti, bogat ratati, bogatiga ſturiti; copiari, obogatiti, doſti ṡadobiti, en velik paidásh ṡadobiti; ditescere, obogatiti, bogat perhajati; locupletari, obogatiti; locupletatus est, je obogatil
odumeti dov., resonare, ſhuméti, buzhati, glas dajati, oduméti, odumévati
odumevati nedov., resonare, ſhuméti, buzhati, glas dajati, oduméti, odumévati
ordunga ž, F13, abnórmis, -me, pres ordunge; adagia sunt: Nikomer h'dopadanîu, ali k'ẛhalimu, mèro inu ordungo dajati; canon, -onis, ordunga, poſtava; canonicè, po pravi ordungi; canonicus, v'duhovni verſti, ordungi; convictus, -ctus, po ordungi reja, v'kúp prebivanîe, vſakdanîa hrana, druſhtvu; diatetica, ena ordunga pyti inu jeſti ẛa ẛdravje ohraniti; digestum, v'eno ordungo perpravlenu; disciplina militaris, ṡholnerska ordunga; lex, poſtava, ṡapuvid, viṡha, ordunga; methodus, -di, ordunga, viṡha; praescriptio, en naprei piſſani furm ... ali ſuſebna viṡha, ali ordunga, enu prepovedanîe; regula, viṡha, ordunga
ošteriti dov. in nedov., F2, cauponari, oſhteriti, kai dobiti, na predajo iméti, ẛa danarje dajati, danarje ṡkupiti; popinari, tudi oṡhteriti
pena ž, F14, adarca, terſja peina; aphronitum, peina od ſalitra; bulla, ſhpanga na uṡdi, mihur, peina na vodi, knof piſmou, piſma knoff; chrisitis, od ſrebrá peina; despumare, ſpeiniti, peine doli potegniti, vrézhi, vṡèti; expumare, ſe peiniti, peine dajati, tudi ſpeiniti, peine prózh vrézhi; lythargyrum, vel lythargiros, ſrebrá peina, katera ſe ṡkupai ſprime, en ṡrebern kamen rata, sa arznio nuza, inu malarjom ṡa farbo tolzhejo; molybditis, ena ſorta ſvinzhene peine, ſvinzhena peina, kar is ſvinza vunkai vdari, tá grampa; spuma, -ae, peina; spumatus, -a, -um, s'peinami obloṡhen; spumeus color, beila farba, kakòr peina; spumosus, -a, -um, peinaſt, polhin pein
peniti se nedov, F3, expumare, ſe peiniti, peine dajati, tudi ſpeiniti, peine prózh vrézhi; exspumare, et expumare, ſe peiniti; infremere, perṡketati, s'ṡobmy ṡhkripati od jeṡe ali ṡhaloſti ſe peiniti, ṡnotrai v'ſerzu ṡhalovati. Job:16
perce s, F5, acopus, -pi, enu neſnashnu ſmardezhe ẛeliszhe, kateru ima po try perza skupai, ſtury zhes dajati, ali bluvati; centifolia, roṡha s'ſtú perzi; pennula, -ae, perjize, perze; pinnula, -ae, enu maihinu perze [str. 164b ]; pinnula, maihinu perze [str. 250a ]
pihati nedov., adagia sunt: s'enih vſt merslu, inu vrozhe pihati; afflare, na eniga dihati, pihati; conflages, enu meiſtú, kir veiter vſeṡkuṡi piha, inu povſod more notar priti; flabilis, -le, luftnu, véternu, kar ſe more pihati; flare, pihati, pihlati; inspirare, nadahniti, notar dajati, notar pihati; insusurrare, naſhapetati, na uſheſſa ſhapetati, pihati
pljuvati nedov., F9, anostomasis, kry tezhe, kry pluvá, ẛhila pozhi; despuere, vun doli pluvati; expuere, pluniti, vun pluvati; haemoptisis, blut speyn. kry pluvati, vun metati; inspuere, notar pluvati, pluniti; phlegmaticus, -a, -um, faihtne nature, ſhmerkou, inu kateri gardu vunkai pluvá; spuere, vel sputare, pluvati; vomere, bluvati, pluvati, zhes dajati, vun metati; vomitor, kateri pluvá, bluvá
pobirati nedov., F6, colligere, pobèrati, nabèrati; decimare, deſſetiti, deſſetino jemati, ali dajati, pobèrati; decumanus, kateri deſſetino pobèra; frumentari, ṡhitu voṡiti, ali pobèrati; quaestor, -oris, tá kateri pobèra ṡa voiṡzhake, ali ṡa Cerque; telonarius, -rÿ, en zolnar, kateri zol pobèra, ali jemle
podajati nedov., F2, datatim, podajezhe, kir eden drugimu daje, ali podaja; tribuere, podajati, permerjati, dajati
podavati nedov., suppeditare, podavati, potrébo dajati
pohujšanje s, F5, deterioratio, pohuiſhanîe; offendiculum, -li, pohuiſhanîe, ſpotaknenîe; scandalizare, pohuiſhati, ṡblaṡniti, pohuiſhanîe dajati; scandalum, -li, pohuiſhanîe, vſe tú, ob kar ſe eden opotakne, ṡblaṡnoſt; scrupulus, -li, ena ṡmota, teṡhka miſil, pohuiſhanîe
pohujšati dov., F4, depravare, pohuiſhati, pokaṡiti, ṡkaṡiti, prevrazhati; deteriorare, pohuiſhati; offendere, reṡhaliti, ſpotakniti, ṡaderviſhati, ſe ṡamiriti, obraṡiti, pregréſhiti, pohuiſhati; scandalizare, pohuiſhati, ṡblaṡniti, pohuiſhanîe dajati
položiti dov., F19, adindere, notar dajati, notar poloshiti, notar djati; asternere, tiá poloṡhiti, ali poſtelati, polig pogarniti; dearmare, oroṡhje doli poloṡhiti, odvṡèti; dependere, doli viſſiti, tudi vagati, ali na vago poloṡhiti; deponare, doli poſtaviti, odſtaviti, doli poloṡhiti; imponere, obloṡhiti, notar poloṡhiti, naloṡhiti, navaliti, natakniti; indere, notar poloṡhiti, djati, ṡkraniti; interponere, v'meis djati, v'meis poſtaviti, poloṡhiti; intergerere, v'meis perneſti, ali poloṡhiti; manum mittere in furem, rokó na tatú poloṡhiti; ponere, poſtaviti, djati, poloṡhiti; proponere, naprei derṡhati, naprei poſtaviti, poloṡhiti, naprei vṡèti, namiſliti; reclinare, perſloniti, poloṡhiti,; reponere, odloṡhiti, hraniti, poloṡhiti, ṡahraniti; sequester, -ra, -rum, tuiſtu blagú, kateru ſe ṡahrani, ali kam poloṡhy, ṡa kateru je pravda, komer ſliſhi, takeſhnu blagú ſe tudi k'enimu méſtu k'rokam poloṡhy; struere donis Altaria, na Altarje dary poloṡhiti; superponere, verhu poſtaviti, verhu poloṡhiti; vim inferre, poſyliti, ſylo délati, rokè na eniga poloshiti, ali poſtaviti
potuha ž, F2, diſsimulare, pregledati, neahtati, perṡeneſti, perkriti, potuho dati; receptare, gori vṡèti, erpergati, notar vṡèti, potuho dajati, notar potegniti
predaja ž, F8, auctoratus, tú na meiſti predanu, vunkai na predajo klizanu; cauponari, oſhteriti, kai dobiti, na predajo iméti, ẛa danarje dajati, danarje ṡkupiti; ina auctione emere, na ozhitni predaji kupiti; promercalis, -le, vſe kar je na predajo, inu ṡa predajanîe; prostare, od dalezh ſtati, vun na predajo poſtaviti; receptitius, -a, -um, kar nei gori vṡètu, ali ṡapopadenu v'predaji ene rizhy, kadar ſe kai predá; venalis, -le, na prudai, na predajo; venditio, predajanîe, predaja, ṡkupilu
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: predaja ž, mancipium, na predajo poſtavlen. Hyp.422
primerjati nedov., tribuere, podajati, permerjati, dajati
proti prisl., F32, I. adversum, ẛupar, pruti; contrapositus, ẛuper ali pruti poſtavlen; contravenire, pruti priti, ẛupar priti, ſturiti ẛupar; ex contrario, ṡuper, pruti; obenire, pruti priti, ſrezhati; obversus, -a, -um, pruti obarnîen; obvertere dorsum, harbat obarniti pruti, ali ṡupar obarniti; occursare, pruti tezhi, pruti pertezhi; versus, adverbium, pruti; II. hostimentum, pruti povernenîe ene dobrute; occursatio, pruti tekanîe; occursus, -us, ṡaſtanik, pruti pridik; oppositus, -us, oppositio, pruti ſtavṡzhina, pruti ſtanîe; resplendere, reſveititi, mozhnú ſyati, pruti ſvitlobo dajati; restipulatio, pruti naprei obluba; retonare, pruti ṡhtimo dajati, ali mozhnú ṡapeiti; ventus adversus, ṡupar véter, pruti véter; prim. na proti 
razsvetiti dov., F9, dilucere, reſveititi; dilucidare, reſveititi, prou dati viditi, ali ſpoṡnati; elucere, elucescere, reſveititi; illuminare, reſveititi; inclarescere, reſveititi; irradicare, reſveititi, ſvitlobo dati, reſyati; promicare, reſveititi; relucere, mozhnú ſe ſveititi, reſveititi; resplendere, reſveititi, mozhnú ſyati, pruti ſvitlobo dajati
sijati nedov., F4, explendescere, vun ſveititi, ſyati, laṡkatati; resplendere, reſveititi, mozhnú ſyati, pruti ſvitlobo dajati; splendere, ſyati, ſe ſveititi; translucere, v'prég ſyati, ſe ṡkuṡi ſvitléti, ali laṡkatati
skupiti dov., cauponari, oſhteriti, kai dobiti, na predajo iméti, ẛa danarje dajati, danarje ṡkupiti
speniti dov., F2, despumare, ſpeiniti, peine doli potegniti, vrézhi, vṡèti; expumare, ſe peiniti, peine dajati, tudi ſpeiniti, peine prózh vrézhi
srčnost ž, F6, affectus, -us, lubéẛan, lubau, ẛhela, luṡht, ſarzhnúſt; animus, miſſil, luſht, véſt, ſerzhnúſt, ſerzè; aſsa, vox, aſsa, ena s'golta kmalu ẛletezha ſhitima, ali krizhanîe, ẛa ſerzhnúſt dajati; audacia, ferbeṡhnoſt, ferbeṡhlivoſt, ſerzhnúſt, junaſtvu; magnanimitas, ſerzhnúſt; resolutio, ſarzhnúſt
svitloba ž, F21, claritas, claritudo, ſvitloba, zhiſtoſt, ſvitluſt, reſvizhenîe; flagrantia oculorum, ṡvitloba, ali laṡkatanîe teh ozhy; illustrans, kar ſvitlobo daje; interlucere, v'meis ſveititi, eno ſvitlobo v'meis ſpuſtiti, ali dati; irradicare, reſveititi, ſvitlobo dati, reſyati; jubar, jubaris, juternîa ṡvéṡda, ali daniza, inu tá s'vezherna ṡvéṡda: ſvitloba, ſvitlúſt; luminare, -ris, ſvitloba, lúzh; lux, lúzh, ſvitloba, ṡhivenîe; nitor, -oris, ſvitloba, laṡkatanîe; radius, -dÿ, ſvitloba, ſyanîe; resplendere, reſveititi, mozhnu ſyati, pruti ſvitlobo dajati
šenkinga ž, F6, antidorum, -ri, ſhenkenga ẛa ſhenkingo; honorarium, ſhenkinga; munificare, dary, ali ſhenkinge dajati, eniga obogatiti; strena, -ae, dar, ali ſhenkinga k'novimu leitu
štivra ž, F10, capitatio, -nis, vel jugatio, glavna ſhtivra, od ſléherne zhlovéske, ali ṡhivinske glave, ali od eniga para vollú; collatio, -nis, ena v'kúp ẛbrana ſhtivra per folku, perglihanîe, perkladanîe; dapsiles dotes, veliki davki, ali domazhe ſhtivre; intributiones, ṡkladi, ſhtivre; stipendarius, -a, -um, kateri ṡhóld, ali shtiuro plazhuje; tributarius, -a, -um, ṡhtiuri, ali zhinṡhu podverṡhen, kateri more zhinṡh, inu ṡhtiuro dajati; tributum, -ti, ṡhtivra, zhinṡh, davki, daz; vectigal, zol, zhinṡ[!], ṡtiura, leitni davuk; vectigalis, -le, zhinṡhnu, ṡhtiuri podverṡhenu; prim. štibrati 
šumeti nedov., F12, circumstrepere, okuli ſhuméti; circunsonare, okuli ſhuméti, ṡgoniti, zvinklati; concrepare, ſhuméti, arjuti, kakòr enu ẛhivinzhe, pokati; crepitare, pokati, ſhuméti, perdéti, brenzhati; fremere, puhati, erjovéti, ſhuméti, arnzhati, divjati; interstrepere, v'mei timi drugimi ſhuméti, ṡhkripati, ravſhlati, ropotati; percrepare, mozhnú brenzhati, pokati, ſhuméti; perstrepere, ſhuméti, ropotati, roṡhtati, ṡhkrobotati; resonare, ſhuméti, buzhati, glas dajati, oduméti, odumévati; strepere, strepitare, ṡhkripati, ſhuméti, brenzhati, ropotati, ravſhlati; susurrare, ſhumeiti, ravſhlati, ſhipatati; vestis undans, en gvant, kateri v'hoji ſhumy
zamititi dov., corrumpere donis, mitta dajati, ṡamititi
zapeti2 dov., retonare, pruti ṡhtimo dajati, ali mozhnú ṡapeiti
zblazniti dov., scandalizare, pohuiſhati, ṡblaṡniti, pohuiſhanîe dajati
zbljuvati dov., F4, egerere dapes, ſhpiṡo[!] vunkai od ſebe dati, ṡbluvati; evomere, ṡbluvati, koṡlati, zheṡ dajati; revomere, ṡbluvati, naṡai ṡbluvati, inu vunkai vreizhi, ali metati
zdevati2 nedov., agnomina dare, iména ẛdévati, dajati
zleteč del., aſsa, vox, aſsa, ena s'golta kmalu ẛletezha ſhtima, ali krizhanîe, ẛa ſerzhnúſt dajati
žalo sam., F5, adagia sunt: Nikomer h'dopadanîu, ali k'ẛhalimu, mèro inu ordungo dajati; laedere, omraṡiti, ṡhaliga ſturiti, poṡhkoditi, raniti, vreiditi, oſſeiniti; nocere, ṡhkoditi, ṡhkodovati, kai ṡhaliga ſturiti; oblaedere, raniti, poṡhkoditi, vréditi, kai ṡhaliga ſturiti; quid mali feci? kai ſim ṡhaliga, ali hudiga ſturil?
žegen m, F12, acolytus, pervi duhovni ẛhègin; benedicere, ẛhègnovati, dobru rezhi, ẛhègin dajati, ẛhègnati; benedictio, ẛhegin; diaconus, podruṡhnik, eden ſheſtiga ṡhegna duhovni; eulogia, en ṡhègen, ali ſrèzhe voṡzhenîe; exaugurare, ṡkuṡi ſuſebne ṡhege enimu ṡhègne odvṡèti; initiari ordinibus, ṡhègne vṡèti; laicus, en duhovni preṡ ṡhègnou, en laik. neposvezheni, Vngeweyechet; ordinare, duhovne ṡhègne dati, po rèdu poſtaviti; ordinatio, duhovnih ṡhègnu dajanîe, po rèdu ſtavlenîe; ordinator, reſtavlenyk, ali tá kateri duhovne ṡhègne daje; ordines sacri, tà pèti, ſheſti, inu ſedmi duhovṡki ṡhégen
žegnati nedov. in dov., F5, benedicere, ẛhègnovati, dobru rezhi, ẛhègin dajati, ẛhègnati; consecrare, ẛhègnati, offrati; dedicare, perkaṡati, offrati, ṡhègnati, perlaſtiti; inaugurare, ṡhegnati, perlaſtiti, poſvetiti, is tyzhiga leitanîa prerokovati; sacrare, ṡhègnati, poſvetiti
žegnovati nedov., benedicere, ẛhègnovati, dobru rezhi, ẛhègin dajati, ẛhègnati

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

dajati -am/-em nedov. dajati: na pusodo dajati nedol. ǀ tvojmu ſoſedu ſlatke beſſede daiash 2. ed. ǀ Senocrates Philoſophus je ta lepi nauk dajal del. ed. m ſvoim shuleriom ǀ nej debele koſtij na mejſti meſſa daial del. ed. m ǀ de bi s' enem bobnem ſerzhe dajala del. ed. ž tem vernem Karshenikom ſe vojskovati ǀ Nebu … shkodlive rezhy nebo meni doli daialu del. ed. s ǀ Pred Goſpudam semle, inu Nebeſs bomo raitingo daiali del. mn. m ǀ greshne rezhy ſo v' Tempelni tribali, inu pohujshaine daialli del. mn. m ǀ Kadar ſo jo v'tem ſtanu te druge shivali vidile, ſe je taiſtom ſmilila, ter obilne almoshne ſo ij daiale del. mn. ž dajati se delati se, vršiti se: v' Tempelni, v' veshi Boshy ſe pohujshaine daia 3. ed. noter dajati navajati, nagovarjati, nakazovati: hudizh … ſe letei Divizi prikashe, inu hude zagovitne misly noter daje 3. ed. srce dajati opogumljati: Gdu vaſs trashta, inu ſerze daja 3. ed., kadar v' teshkih inu nevarnih bolesnah ſe najdete ǀ de bi s' enem bobnem ſerzhe dajala del. ed. ž tem vernem Karshenikom ſe vojskovati
enprigovati nedov. nastanjati, dajati prenočišče: pravi S. Chryſologus od Abrahama, de v' ſvojm krili je Lazeruſa dershal, sakaj na semli je rad v' ſvojo hisho te potrebne enprigval del. ed. m (III, 411) Če n ni tiskarska napaka namesto r, je beseda nastala po disimilaciji iz → erpregovati.
erpregovati nedov. nastanjati, dajati prenočišče: Se nenajdeo vezh Grogory, de bi te popotne v' ſvojo hisho erpreguali del. mn. m (III, 533) Denominativ iz izposojenke iz srvnem. herberge ‛gostilna s prenočiščem’; → enprigovati, → irpregovati, → jerpregovati
irpregovati nedov. nastanjati, dajati prenočišče: piſſe Vincentius Belvacenſis od Svete Marte, Seſstre Marie Magdalene … vezhkrat je irperguala del. ed. ž Chriſtuſa Jesusa v' ſvoio hisho, ter s' vſo andohtio je njemu ſtregla (V, 521 s.) → erpregovati
mernik m mernik, tj. prostorninska mera pribl. 30 l: en mernik im. ed. shita ym poslu negrè ǀ purgar jo da sa en mernik tož. ed. pſhenize ǀ enimu ſoromaku poſodish en mernik tož. ed. shita ǀ na pusodo dajati en mirnik tož. ed. shita
migati -am nedov. migati, dajati znamenja z rokami: v' Zerkvi okuli ſebe gledate, inu migate 2. mn. ǀ ony ſami nejſo mogli mrejsho h' kraiu perulezhi, satoraj ſo migali del. mn. m, inu s' rokami kaſali Jogrom, katiri ſo bli v' tem drugem zholnu, de bi ym prishli pomagat mreshe uleizh ǀ nej ſo bili mutaſti, ni gluhi, de bi ym migali del. mn. m, inu s' rokami kasali
naposodo prisl. naposodo: KuliKain premislite poprei KaKor vashe denarje na puſsodo daste ǀ vash blishni uam n'hozhe na puſodo da ti ǀ na pusodo dajati en mirnik shita ǀ te proſsi en ſtar shita napuſsodo ǀ ſo od Egypzeriu napuſodo proſili njeh slato inu ſreberno poſsodo
obhajati -am nedov. obhajati, tj. 1. prihajati na um, v zavest, v čustvovanje: hude shelje jo sazhneo obhaiat nedol. ǀ Po tem sazhneo te ſmertne teshave ga ohaiat nedol. ǀ hude misly, inu shelje ga obhaieio 3. mn. ǀ Ti vidish blagu tvojga blishniga, tebi dopade, shelje tebe obhajeio 3. mn. taiſtu skuſi ohernio, inu golufio doſezhi ǀ teshke misly ga obhaiaio 3. mn. ǀ hude misly ſo ga obhaiale del. mn. ž ǀ shushnave ſo njega obhajale del. mn. ž 2. praznovati: danas ſe obhaia 3. ed. Shegnajne te Boshje Zirkue ǀ Na dan Svetiga letniga Shegnaina per vſaki Zerkvi veliku veſſelje duhounu, inu teleſſnu ſe vidi, inu obhaja 3. ed. ǀ obhaiamo 1. mn. Prasnik ǀ danas obhajemo 1. mn. shegnajne te Boshje Zerkvi ǀ zhegar Gud, inu Praſnik, danaſs obhaieo 3. mn. 3. dvovid. dati, dajati obhajilo: Mashnik S: Rèshnu Tellu perneſe, inu to bolno obhaiat nedol. hozhe ǀ Mashnik ga obhaia: 3. ed. ali kakor tu Svetu obhailu praime, garlu mu pozhi ǀ kadar s'Svetem Reshnem Teleſſam vaſs obhajeio 3. mn. ǀ Na mejſti Mashnika en Angel je obhaial del. ed. m Raymunda de Penefort ǀ Mashnik poprei kakor je karshenike obhajal del. ed. m, na vus glaſſ je djal obhajati se dvovid. sprejeti, sprejemati obhajilo: s' veliko andohtio ſe gre obhaiat nedol. ǀ Nebo ſe pofliſſal s' andohtio ſe obhajat nedol. ǀ ſi dolshan ſe spravit s' tvojm blishnim, kadar ſe gresh obhaiat namen. ǀ poite andohtliu ſe obhajat namen. ǀ vſak Praſnik ſe ſpovejsh inu obhajash 2. ed. ǀ gorje temu katiri v' takorshnem ſtanu ſe obhaia 3. ed. ǀ s' veliko andohtio ſe obhaià 3. ed., kar prezei osdravi ǀ pogoſtim ta, inu una ſe spoveduje, inu obhaja 3. ed. ǀ dolgu zhaſſa v' Zerkvi molite, po goſtim ſe obhaiete 2. mn. ǀ ſe je s' zhiſtim, inu vernem ſerzam obhaial del. ed. m ǀ kadar ſe je obhajal del. ed. m per S: Mashi ǀ na te Trij krajle dan ſe je obhaiala del. ed. ž ǀ vſak torek andohtliu ſe je spovedala, inu obhajala del. ed. ž ǀ ti gardi, inu zherni ſo v' naglaunim grehi ſe obhaiali del. mn. m ǀ ſmo vſij ſe ſpovedali, inu obhajali del. mn. m ǀ kadarkuli ſe ſo obhajalij del. mn. m od velike ſlatkusti ſo bilij samakneni ǀ vſak dan ſo vezh ſvetih Mash andohtlivu poshlushali, inu vſako Nedello ſe obhajeli del. mn. m
pokladati nedov. naprej pokladati dajati na krožnik: Sa tiga volo ſe bom pofliſſal k' miſi ſtrezhi, na miſo noſſit, naprei pokladat nedol., inu reiſat (IV, 343)
rediti -im nedov. hraniti, dajati hrano: Ona preuſame Moshu mujo, inu skerb otroke rediti nedol., inu varvat ǀ vy Farmani ſte dolshni Mashnike rediti nedol., gvantat ǀ ony ſo dolshni ſvoje ſtarishi raditi nedol. ǀ nej bilu terbej mazhike reditj nedol. de bi mishij, inu podgane lovilij, sakaj sholnerij ſo lete fliſsik bilij poluvili ǀ Ta nepametna shivina doij, redij 3. ed., skerbi, inu zhuje ter brani ſvoje mlade ǀ ſpisha, inu redj 3. ed. ſvojo Naveſto kershansko Cerku ǀ pustite de ona ga doy, redy 3. ed., inu vuzhj ǀ Ceſar Otto je tulikajn ludy redil del. ed. m, de vſak teden taushent preshizhu, stu volu, taushent ſtariu phſenize, inu duajſeti Sodu vina je gori shlu ǀ de bi ſvojga slepiga Mosha redila del. ed. ž ǀ inu veliku lejt vaſs redili del. mn. m, inu guantali

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

čezdajati (čez dajati) glag. nedov. ♦ P: 3 (TE 1555, TT 1557, TT 1581-82)
dajati glag. nedov. ♦ P: 43 (TC 1550, TC 1555, TE 1555, TM 1555, TT 1557, TKo 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, TC 1567, TL 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DPr 1580, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, DAg 1585, DC 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
dajati se glag. nedov. ♦ P: 4 (TC 1550, TC 1555, TT 1557, KPo 1567)
nagdajati (nag dajati) glag. nedov. ♦ P: 1 (TPo 1595)
naprejdajati (naprej dajati) glag. nedov. ♦ P: 6 (TT 1557, TL 1561, TT 1577, JPo 1578, DB 1584, TPo 1595); (na prej dajati) glag. nedov. ♦ P: 1 (TtPre 1588)
naprejdajati se (naprej dajati se) glag. nedov. ♦ P: 3 (TT 1577, JPo 1578, TT 1581-82)
vundajati (vun dajati) glag. nedov. ♦ P: 6 (TP 1575, DJ 1575, DC 1579, DB 1584, DC 1584, TfC 1595); (vun dajati/vundajati) glag. nedov. ♦ P: 1 (TPo 1595)
vundajati se (vun dajati se) glag. nedov. ♦ P: 1 (DB 1584); (vun dajati se/vundajati se) glag. nedov. ♦ P: 1 (TPo 1595)
vunkajdajati (vunkaj dajati) glag. nedov. ♦ P: 3 (TT 1557, TT 1560, TT 1577)
vunkajdajati se (vunkaj dajati se) glag. nedov. ♦ P: 5 (TR 1558, TL 1567, TC 1575, TT 1581-82, DB 1584)
Število zadetkov: 309