dajati nedov., F55, adindere, notar dajati; aromatizare, leip dúh od ſebe dajati; benedicere, ẛhègnovati, dobru rezhi, ẛhègin dajati; corrumpere donis, mitta dajati, ṡamititi; cyathiſsare, natakati, pyti dajati; datare, dajati, ob enim dati; decumanus ager, nyva od katere deſſetina ſe more dajati; horrisonus, -a, -um, kar daje enu groṡovitu ſhumenîe; illustrans, kar ſvitlobo daje; inspirare, nadahniti, notar dajati, notar pihati; intervomere, v'meis bluvati, zhes dajati; largiri, obilnu dati, dajati; munificare, dary, ali ſhenkinge dajati; nauseam facere, gnuſobo dajati; olere, diſhati, dúh dajati; operarium vinum, délovṡku vinu, kateru ſe délovzem daje; opima praedia, nuzne priſtave, kir doſti dobizhka dajejo; prodigus, -aeris, kateri danarje nevnuznu vunkai daje, inu ṡapraula; roborare, múzh dajati; vomitare, vſeṡkuṡi metati, ali bluvati, inu zhes dajati
bljuvati nedov., F5, acopus, -pi, enu neſnashnu ſmardezhe ṡeliszhe, kateru ima po try perza skupai, ſtury zhes dajati, ali bluvati; intervomere, v'meis bluvati, zhes dajati; vomere, bluvati, pluvati, zhes dajati, vun metati; vomitare, vſeṡkuṡi metati, ali bluvati, inu zhes dajati; vomitor, kateri pluvá, bluvá
desetina ž, F7, decimae, -arum, deſſetine; decimare, deſſetiti, deſſetino jemati, ali dajati, ali pobèrati; decimatio, deſſetine pobèranîe; decumae, -arum, deſſetine; decumanus, kateri deſſetine pobèra, ali tá deſſeti v'eni verſti; decumanus ager, nyva od katere deſſetina ſe more dajati; manceps, -cipis, en ṡhtantner, kateri zole ali deſſetine v'ſhtant ima, en primſhizh
proti prisl., F32, I. adversum, ẛupar, pruti; contrapositus, ẛuper ali pruti poſtavlen; contravenire, pruti priti, ẛupar priti, ſturiti ẛupar; ex contrario, ṡuper, pruti; obenire, pruti priti, ſrezhati; obversus, -a, -um, pruti obarnîen; obvertere dorsum, harbat obarniti pruti, ali ṡupar obarniti; occursare, pruti tezhi, pruti pertezhi; versus, adverbium, pruti; II. hostimentum, pruti povernenîe ene dobrute; occursatio, pruti tekanîe; occursus, -us, ṡaſtanik, pruti pridik; oppositus, -us, oppositio, pruti ſtavṡzhina, pruti ſtanîe; resplendere, reſveititi, mozhnú ſyati, pruti ſvitlobo dajati; restipulatio, pruti naprei obluba; retonare, pruti ṡhtimo dajati, ali mozhnú ṡapeiti; ventus adversus, ṡupar véter, pruti véter; prim. na proti
*morati nedov., F9, debeo servire, morem ſlushiti; decumanus ager, nyva od katere deſſetina ſe more dajati; oportet, je potréba, ſe ſpodobi, ſe more ſturiti; orandus, -a, -um, kateriga imamo, ali ſe more moliti; organa pneumatica, orgle s'pyṡzhalmi, v'katere ſe more pihati s'vétrom teh méhou; pavendus, -a, -um, kateriga ſe moremo bati, ſtraſhán, groṡovit; sardoa, -ae, vel sardova, ṡeliṡzhe meliſſi enaku ... kateri letú ṡeliṡzhe jei, timu ſe ṡhile, inu kite ṡkarzio[!], inu uſta resvleizhejo, de aku more od nîega vmréti, taku ſe vidi, kakòr de bi ſe ſmeyal; succusivum tempus, raven zhas, tá zhas, kateri ſe more iméti pred drugimi potrébnimi rizhmy, tá vtargani zhas od potrébniga opravila; tributarius, -a, -um, ṡhtiuri, ali zhinṡhu podverṡhen, kateri more zhinṡh, inu ṡhtiuro dajati
duh3 m, F23, amaranthus, enu ṡeliszhe s'erdezhim zvetjom, pres duha; amomum, enu maihinu drévze kakòr ena divja terta, da en leip dúh; aromatizare, leip dúh od ſebe dajati; costum, vel costus, en korèn prezartaniga lèpiga duhá, kakòr lapuh; graveolens, kateri gardú ſmardy, teṡhkiga duhá; gravitas oris, ſmardezha uſta, teṡhak dúh v'uſtih; inodorare, ṡadiſhati, ſmardeti, húd dúh ſturiti; inolens, -tis, kar néma obeniga duhá, nediſezhe, neſmardezhe; libanotis, -tis, vel dis, roṡhmaryn, lubeṡniviga duhá roṡhe; mirifica, genestra, laṡhki petelinzi, leip dúh imajo; nardinus, -a, -um, kar ima dúh kakòr ſpikanarda; nidor, -ris, ṡhmáh ene kuhane, ali pezhene rizhy, ṡaparyen dúh; odor, -ris, dúh, ṡhmah; odor acidus, kiſſel dúh; odoramentum, -ti, en dober dúh; odor gravis, en teṡhák ſmardèzh dúh; odor placidus, suavis, lubeṡniu, dopadajezh dúh; odor suavitatis, dober diſhezhi dúh; olere, diſhati, dúh dajati; olfactorium, -rÿ, tú kar diſhy, ali dúh ima; resipere, diſhati, en dúh iméti; seselis, -lis, ṡeliṡzhe, tá korèn je dolg, eniga lubeṡniviga duhá; thymiama, -tis, en lubeṡniu, inu prieten dúh od ṡhlahtniga korenîa, inu ṡhpizarji
asa medm., aſsa, vox, aſsa, ena s'golta kmalu ẛletezha ſhtima, ali krizhanîe, ẛa ſerzhnúſt dajati
bučati nedov., F6, aſsonare, perſhtimati, v'kupai zvinkati, buzhati, brenzhati; buccinare, trobentati, piṡcati, buzhati; clangere, trobentati, buzhati; haliaetus, -ti, en morṡki odler ali poſtoina, v'muṡgenih yṡerih v'bizhji prebiva, mozhnu buzhy; resonare, ſhuméti, buzhati, glas dajati, oduméti, odumévati; tinnire, ṡgoniti, buzhati
činž m, F23, anatocismus, zhinsh od zhinṡha, velik gréh; census, zhinṡh, dazia; colonarium, zhinṡh od nyve; dare in elocationem, na zhinṡh dati; elocatio, fit, z[h]inṡh; incensus â censu, pres zhinṡha; intereſse, obreiſt, zhinṡh, uher; intereſse â pecunÿs, zhinṡh od danarjou; locare, vdiniati, na zhinṡh dati; locatarius, -rÿ, kateri na zhinṡh vṡame, ali ima; locatio, na zhenṡh dajanîe; locator, kateri na zhi[n]sh, ali na fit daje; meritorius, -a, -um, tudi na zhinṡh dán; oblocare, v'zhinṡh dati, vdiniati; pensitare, tudi zhinṡ[h] plazhovati; reditus, -us, perhodik, zhinṡh, naṡai prihod; supercurrere, obilniſhe ſadú perneſti, kakòr bi kei en grunt zhinṡha perneſſil; tributarius, -a, -um, ṡhtiuri, ali zhinṡhu podverṡhen, kateri more zhinṡh, inu ṡhtiuro dajati; tributum, -ti, ṡhtivra, zhinṡh, davki, daz; trientarium foenus, ta zhinṡh, kateri ſe vṡame ṡhtiri od ſtú; vectigal, zol, zhinṡ[h], dazia, ṡhtiura, leitni davuk; prim. cinž
dari m mn., F10, colibia, vilia munuscula, maihni dary, kakòr vſa ſhlaht ſorta jabulk, hruſhik, pogazhe, etc:; dotatus, -a, -um, katerimu je dota, ali juternîa dana: tudi s'dobrimi dari obdán; lautia, -orum, dary inu ſhenkenge, katere ſo Rimlani ptuim Ambaſhatoram, ali oblaſti ſlam poſhilali; miſsilia, -orum, dary, ali ſhenkinge, katere ſe vunkai mèzhejo v'mei tá gmain folk, od eniga firṡhta, ṡlaſti danarji; munerarius, -rÿ, kateri dary vunkai dily; munificare, dary, ali ſhenkinge dajati, eniga obogatiti; musach. 4.Reg:16. ver:18. Tabernaculum, Arca donorum, sive munerum, ṡhkrinîa ṡa prejemanîe teh darÿ; perlicere donis, s'dary pregovoriti, nadraſtiti; soteria, -orum, ſhenkinge, ali dary, katere en priatel priateli poſhle, kadar oṡdravi, po nîegovi boléṡni, od veſſelja, de je oṡdravil; struere donis Altaria, na Altarje dary poloṡhiti
desetiti nedov., decimare, deſſetiti, deſſetino jemati, ali dajati, ali pobèrati
dišati nedov., F22, fistula, tudi enu drivú, kateru po gvirzu diſhy. Cant:4; fragrare, lipú diſhati; melligenus, -a, -um, kar po medú diſhy; mihi non sapit, meni ne diſhy, je neṡhmahin; obolere, ſmerdéti, ṡlu diſhati; odorare, diſhati, vohati; olere, diſhati, dúh dajati; olfacere, diſhati, podiſhati; olfactare, vſeṡkuṡi diſhati; olfactorium, -rÿ, tú kar diſhy, ali dúh ima; olfactrix, -cis, katera diſhy; perolere, ſylnu mozhnú diſhati; redolere, diſhati, kei kai diſhati, mozhnú diſhati; resipere, diſhati, en dúh iméti; salivosus, -a, -um, kar po ſlinah diſhy; sapidus, -a, -um, dobru diſhy; sapio, sapere, ṡaſtopiti, diſhati; spartum, -ti, ena trava, ṡhpanṡki petelinzi, gineſtra, zvét lipú diſhy; subolere, en deil ſmardéti, ali diſhati, ali ṡadiſhati; volupè est mihi, meni lipú diſhi
dobro sam., F19, aequi boniquè consulere, ṡa dobru vṡèti, ṡadovoliti ſe; aequi boniquè facere, ẛa dóbru vṡèti; afficere beneficÿs aliquem, enimu dobru ſturiti; benedicere, ṡhègnovati, dobru rezhi, ṡhègin dajati, ṡhègnati; benefacere, dobru ſturiti; boni consulere, ṡa dobru vṡèti; commodare, nuzati, enimu k'ſluṡhbi dobru ſturiti; contentum eſse, ṡa dobru vṡèti; facere aequi bonique, ṡa dobru vṡèti; genius, -nÿ, natura, en húd, ali dober Angel, k'hudimu, ali k'dobrimu nagnenîe; indoles, -lis, ṡhara inu nagnanîe te mladoſti h'dobrimu, ali hudimu; ominator, kateri hudu, ali dobru loſſa, ali prerokuje; ominosus, -a, -um, kar kai pomeini hudu, ali dobru; persusibilis, -le, pametin, kateri ſe puſtý na dobru pregovoriti; praenimis, cilú prevezh, enu dobru prevezh; resolutare, ṡupèt dobru ṡdati, puſtiti poṡdraviti; salutator, poṡdravlaviz, kateri dobru iṡdaja, inu zhaſty; sectari bonum, po dobrim ſe rovnati; tolerare, tarpéti, perpuſtiti, ṡa dobru iméti; prim. bolje, boljše
dopadanje s, adagia sunt: Nikomer h'dopadanîu, ali k'ẛhalimu, mèro inu ordungo dajati
golt m, F9, agina, -ae, garla boléṡan, otúk v'garli, ali v'goltu; apophlegmatismus, [arcnija] katera vun is uſt ali s'golta tó gnylóſt vun ſpravi; arteria aspera, tá ror tega luffta, po katerim ṡapa grè k'pluzham ſkusi golt; aſsa, vox, aſsa, ena s'golta kmalu ẛletezha ſhtima, ali krizhanîe, ẛa ſerzhnúſt dajati; faux, fauces, golt, gerlu, gobez, goltanez; frumen, -nis, tá golt na verh garla, goltanez; palearia, tá meih, ali prozh ſtojezha koṡha na golti, ali vrati eniga volla; rictus, -us, divje ṡvirine gobez: golt, tú reṡhanîe, ali ṡhkartanîe s'ṡobmy, bleiṡzhanîe teh soby, teh uſt, ali golta odpertje
kmalu (k'malu) prisl., F8, aſsa, vox, aſsa, ena s'golta kmalu ẛletezha ſhtima, ali krizhanîe, ẛa ſerzhnuſt dajati; ex abruptò, kmalu, naglu; impetere, k'malu na eniga planiti, vdariti; inardere, inardescere, ſe v'plameniti, kakòr en ogîn gori iṡlyti, vſe kmalu goréti; omnes gemellis foetibus, vſe kmalu breye s'dvozhizhi; subitò, naglu, kmalu, per ti prizhi, na naglim, hitru; una, ṡkupai, kmalu; unanimes, ſpravni, vſi kmalu, s'enako volo, ali miſſeljo
kozlati nedov., evomere, ṡbluvati, koṡlati, zheṡ dajati
kričanje s, F6, aſsa, vox, aſsa, ena s'golta kmalu ẛletezha ſhtima, ali krizhanîe ẛa ſerzhnúſt dajati; clamor, krizh, vpienîe, ſhrai, krizhanîe, vriṡk, glaſnu vpitje; conclamatio, nyh doſti krizhanîe; oritur clamor, en vpoi, ali krizhanîe ſe vṡdiguje; quiritatus, -us, enu neiṡrezhenu krizhanîe eniga folka, ali gmaine; rabula, -ae, en neſramnik v'pienîu inu krizhanîu, en lotrázh
lep prid., F
93,
aromatizare, leip dúh od ſebe dajati;
attiscismus, lipú, zhednu, viſſoku govorjenîe;
caelum serenum, lipú, vedrú vremè;
canora vox, lépa gladka ṡhtima;
decor, -ris, ſnaga, zir,
lépa ſhtalt;
facundè, s'lépim govorjenîam;
nitidus, -a, -um, zhiſt, ſvitál,
leip, ſnaṡhen;
odores, dobra inu
lépa diſhanîa;
panniculus, enu
lipú tenku ſukenze;
perbellus, -a, -um, cilú
leip, inu zhedin;
personus, -a, -um, glaſſán,
s'lepim glaſſom;
picus, -ci, dètel,
leipa piſſana tyza
- najlepši , F2, basileya, enu krailevu prebivanîe, tá nar lepſhi paláz, ali cerkou; flos poëtarum, tú nar lépſhe inu zhedniſhe popiſſanîe teh, kateri ſo rajme piſſali
metati2 nedov., F13, asthma, neduha, teſnúſt, ali teṡhkúſt v'perſih, de ſe davi, inu ne more prou vun metati; ejectare, po goſtim, inu doſtikrat vun metati; ejectitius, -a, -um, kateri vun mezhe, ali kar ſe ima vunkai vreizhi; empyema, tur na perſih, de eden naſnago, gnoi, inu kry vun mèzhe; excreabilis, tú kar ſe lahku vun mezhe, iṡpluje; excreare, neſnago iṡpluvati, gerdu vun is ſebe metati; haemoptisis. blut speyen. kry pluvati, vun metati; revomere, ṡbluvati, naṡai ṡbluvati, inu vunkai vreizhi, ali metati; screare, hripati, vunkai metati od boléṡni; screatus, -a, -um, kateri vſeṡkuṡi kaſhla, inu vun mèzhe; urna, -ae, védru, kabelza, poſſoda s'katero ſe kamenzi mezhejo, kadar ſe ima ena reizh iṡvoliti, ali reṡlozhiti; vomere, bluvati, pluvati, zhes dajati, vun metati; vomitare, vſeṡkuṡi metati, ali bluvati, inu zhes dajati
mito s, F2, corrumpere donis, mitta dajati, ṡamititi; corruptor, tá kir mitta daje, ṡkaṡy[!] eniga, podmitaviz
močan prid., F
60,
adagia sunt: Potréba je taku
mozhna, de vſaku ẛheléẛu ẛlomi;
carus, -us, mozhnu ſpanîe po merṡlizi;
celeti, mozhni voiszhaki. 3.Reg:1;
dejurium, -ry, ena
mozhna perſega;
efficax vir, en
mozhán moṡh;
emunire, mozhno brambo ſturiti;
fortis, et hoc forte, mozhán, junazhki, ſtanoviten, kripak;
musculosus, -a, -um, mozhán, ṡhylnaſt, kripkih ṡhyl;
oxyporumori, ſalṡha
s'mozhniga ṡeliṡzha ſturjena, s'jeſſiha, ṡhenoffa, popra, inu zheſna;
pervalidus, -a, -um, premozhán, ſylnu
mozhán, ali mogozh;
pollere viribus, mozhán biti;
praevalere, premozhi,
mozhán biti,
mozhán ratati, premagati, premoṡhen biti, vezh premozhi, reſyliti;
praevalere, mozhán poſtati,
mozhán biti;
roborare, múzh dajati,
mozhnu ſturiti;
titanes, ſylnu
mozhni ludje;
prim. močni, močno - moènejši , F5, communire, popraviti, perterditi, mozhnéſhe ſturiti, povſod ẛavahtati, ẛadélati; invadere, invalescere, raſti, vekſhi, inu mozhnéſhi perhajati, premagati; praepollere, mogózhniſhi, inu mozhnéſhi biti, kakòr en drugi; praepoſse, vezh premozhi, doſti mozhneiſhi biti; rigoratus, -a, -um, oſter inu mozhnéſhi ſturjen
nihče zaim., F4, adagia sunt: Nikomer h'dopadanîu, ali k'ẛhalimu, mèro inu ordungo dajati; intestatus, -a, -um, tá kateri je vmerl pres teſtamenta, kateriga erbizh biti ſe nihzhe ne napovei, ali kateriga teſtament obene mozhy néma; nemo, oben, obeden, nyhzhe; nulli, nikómer
obogatiti dov., F10, I. augere, gmèrati, perloṡhiti, obogatiti; ditare, obogatiti; munificare, dary, ali ſhenkinge dajati, eniga obogatiti; opulentare, obogatiti, bogatiga ſturiti; II. affluere, obogatiti, vſiga ẛadoſti iméti, obilnu iméti, pertezhi; collocupletare, obogatiti, bogat ratati, bogatiga ſturiti; copiari, obogatiti, doſti ṡadobiti, en velik paidásh ṡadobiti; ditescere, obogatiti, bogat perhajati; locupletari, obogatiti; locupletatus est, je obogatil
odumeti dov., resonare, ſhuméti, buzhati, glas dajati, oduméti, odumévati
odumevati nedov., resonare, ſhuméti, buzhati, glas dajati, oduméti, odumévati
ošteriti dov. in nedov., F2, cauponari, oſhteriti, kai dobiti, na predajo iméti, ẛa danarje dajati, danarje ṡkupiti; popinari, tudi oṡhteriti
pena ž, F14, adarca, terſja peina; aphronitum, peina od ſalitra; bulla, ſhpanga na uṡdi, mihur, peina na vodi, knof piſmou, piſma knoff; chrisitis, od ſrebrá peina; despumare, ſpeiniti, peine doli potegniti, vrézhi, vṡèti; expumare, ſe peiniti, peine dajati, tudi ſpeiniti, peine prózh vrézhi; lythargyrum, vel lythargiros, ſrebrá peina, katera ſe ṡkupai ſprime, en ṡrebern kamen rata, sa arznio nuza, inu malarjom ṡa farbo tolzhejo; molybditis, ena ſorta ſvinzhene peine, ſvinzhena peina, kar is ſvinza vunkai vdari, tá grampa; spuma, -ae, peina; spumatus, -a, -um, s'peinami obloṡhen; spumeus color, beila farba, kakòr peina; spumosus, -a, -um, peinaſt, polhin pein
peniti se nedov, F3, expumare, ſe peiniti, peine dajati, tudi ſpeiniti, peine prózh vrézhi; exspumare, et expumare, ſe peiniti; infremere, perṡketati, s'ṡobmy ṡhkripati od jeṡe ali ṡhaloſti ſe peiniti, ṡnotrai v'ſerzu ṡhalovati. Job:16
perce s, F5, acopus, -pi, enu neſnashnu ſmardezhe ẛeliszhe, kateru ima po try perza skupai, ſtury zhes dajati, ali bluvati; centifolia, roṡha s'ſtú perzi; pennula, -ae, perjize, perze; pinnula, -ae, enu maihinu perze [str. 164b ]; pinnula, maihinu perze [str. 250a ]
pobirati nedov., F6, colligere, pobèrati, nabèrati; decimare, deſſetiti, deſſetino jemati, ali dajati, pobèrati; decumanus, kateri deſſetino pobèra; frumentari, ṡhitu voṡiti, ali pobèrati; quaestor, -oris, tá kateri pobèra ṡa voiṡzhake, ali ṡa Cerque; telonarius, -rÿ, en zolnar, kateri zol pobèra, ali jemle
podavati nedov., suppeditare, podavati, potrébo dajati
pohujšati dov., F4, depravare, pohuiſhati, pokaṡiti, ṡkaṡiti, prevrazhati; deteriorare, pohuiſhati; offendere, reṡhaliti, ſpotakniti, ṡaderviſhati, ſe ṡamiriti, obraṡiti, pregréſhiti, pohuiſhati; scandalizare, pohuiſhati, ṡblaṡniti, pohuiſhanîe dajati
predaja ž, F8, auctoratus, tú na meiſti predanu, vunkai na predajo klizanu; cauponari, oſhteriti, kai dobiti, na predajo iméti, ẛa danarje dajati, danarje ṡkupiti; ina auctione emere, na ozhitni predaji kupiti; promercalis, -le, vſe kar je na predajo, inu ṡa predajanîe; prostare, od dalezh ſtati, vun na predajo poſtaviti; receptitius, -a, -um, kar nei gori vṡètu, ali ṡapopadenu v'predaji ene rizhy, kadar ſe kai predá; venalis, -le, na prudai, na predajo; venditio, predajanîe, predaja, ṡkupilu
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: predaja ž, mancipium, na predajo poſtavlen. Hyp.422
razsvetiti dov., F9, dilucere, reſveititi; dilucidare, reſveititi, prou dati viditi, ali ſpoṡnati; elucere, elucescere, reſveititi; illuminare, reſveititi; inclarescere, reſveititi; irradicare, reſveititi, ſvitlobo dati, reſyati; promicare, reſveititi; relucere, mozhnú ſe ſveititi, reſveititi; resplendere, reſveititi, mozhnú ſyati, pruti ſvitlobo dajati
sijati nedov., F4, explendescere, vun ſveititi, ſyati, laṡkatati; resplendere, reſveititi, mozhnú ſyati, pruti ſvitlobo dajati; splendere, ſyati, ſe ſveititi; translucere, v'prég ſyati, ſe ṡkuṡi ſvitléti, ali laṡkatati
skupiti dov., cauponari, oſhteriti, kai dobiti, na predajo iméti, ẛa danarje dajati, danarje ṡkupiti
speniti dov., F2, despumare, ſpeiniti, peine doli potegniti, vrézhi, vṡèti; expumare, ſe peiniti, peine dajati, tudi ſpeiniti, peine prózh vrézhi
šumeti nedov., F12, circumstrepere, okuli ſhuméti; circunsonare, okuli ſhuméti, ṡgoniti, zvinklati; concrepare, ſhuméti, arjuti, kakòr enu ẛhivinzhe, pokati; crepitare, pokati, ſhuméti, perdéti, brenzhati; fremere, puhati, erjovéti, ſhuméti, arnzhati, divjati; interstrepere, v'mei timi drugimi ſhuméti, ṡhkripati, ravſhlati, ropotati; percrepare, mozhnú brenzhati, pokati, ſhuméti; perstrepere, ſhuméti, ropotati, roṡhtati, ṡhkrobotati; resonare, ſhuméti, buzhati, glas dajati, oduméti, odumévati; strepere, strepitare, ṡhkripati, ſhuméti, brenzhati, ropotati, ravſhlati; susurrare, ſhumeiti, ravſhlati, ſhipatati; vestis undans, en gvant, kateri v'hoji ſhumy
zapeti2 dov., retonare, pruti ṡhtimo dajati, ali mozhnú ṡapeiti
zblazniti dov., scandalizare, pohuiſhati, ṡblaṡniti, pohuiſhanîe dajati
zbljuvati dov., F4, egerere dapes, ſhpiṡo[!] vunkai od ſebe dati, ṡbluvati; evomere, ṡbluvati, koṡlati, zheṡ dajati; revomere, ṡbluvati, naṡai ṡbluvati, inu vunkai vreizhi, ali metati
zleteč del., aſsa, vox, aſsa, ena s'golta kmalu ẛletezha ſhtima, ali krizhanîe, ẛa ſerzhnúſt dajati
žalo sam., F5, adagia sunt: Nikomer h'dopadanîu, ali k'ẛhalimu, mèro inu ordungo dajati; laedere, omraṡiti, ṡhaliga ſturiti, poṡhkoditi, raniti, vreiditi, oſſeiniti; nocere, ṡhkoditi, ṡhkodovati, kai ṡhaliga ſturiti; oblaedere, raniti, poṡhkoditi, vréditi, kai ṡhaliga ſturiti; quid mali feci? kai ſim ṡhaliga, ali hudiga ſturil?
žegen m, F12, acolytus, pervi duhovni ẛhègin; benedicere, ẛhègnovati, dobru rezhi, ẛhègin dajati, ẛhègnati; benedictio, ẛhegin; diaconus, podruṡhnik, eden ſheſtiga ṡhegna duhovni; eulogia, en ṡhègen, ali ſrèzhe voṡzhenîe; exaugurare, ṡkuṡi ſuſebne ṡhege enimu ṡhègne odvṡèti; initiari ordinibus, ṡhègne vṡèti; laicus, en duhovni preṡ ṡhègnou, en laik. neposvezheni, Vngeweyechet; ordinare, duhovne ṡhègne dati, po rèdu poſtaviti; ordinatio, duhovnih ṡhègnu dajanîe, po rèdu ſtavlenîe; ordinator, reſtavlenyk, ali tá kateri duhovne ṡhègne daje; ordines sacri, tà pèti, ſheſti, inu ſedmi duhovṡki ṡhégen
žegnati nedov. in dov., F5, benedicere, ẛhègnovati, dobru rezhi, ẛhègin dajati, ẛhègnati; consecrare, ẛhègnati, offrati; dedicare, perkaṡati, offrati, ṡhègnati, perlaſtiti; inaugurare, ṡhegnati, perlaſtiti, poſvetiti, is tyzhiga leitanîa prerokovati; sacrare, ṡhègnati, poſvetiti
žegnovati nedov., benedicere, ẛhègnovati, dobru rezhi, ẛhègin dajati, ẛhègnati
čez prisl., I. fluxè, popolnoma, zhès ṡadoſti; praeter, zhes, ṡvunai, raṡin; supervagari, zheṡ doſegati, zheṡ inu zheṡ mladize gnati; trans, v'prég, na uni ſtrani, mimú, zhèṡ, pre; ultrà, zhes, daile; II. caetera, -rum, kar je ſhe zhès, kar je zhès oſtalu, tu drugu; dedere se, ſe podati, ſe zhes dati; evomere, ṡbluvati, koṡlati, zheṡ dajati; superstagnare, zheṡ yti, zheṡ tezhi. v:g: kadar voda zheṡ veyer ali zheṡ jeiṡ gre; supervagari, zheṡ doſegati, zheṡ inu zheṡ mladize gnati; prim. čezdati
darovati nedov. in dov., F7, dare, dajati, darovati; dicare, darovati, v'laſt dati; donare, ſhenkati, darovati, dodiliti; elargiri, darovati, reſhenkati; munerare, vel munerari, darovati, ſhenkovati; offerre, ponujati, ponuditi, perneſti, darovati, perkaṡati; remunerare, vel remunerari, darovati, poverniti
dejati2 dov., F37, adindere, notar dajati, notar poloshiti, notar djati; amoneo, -ere, odriniti, proz djati, odmakniti; anathemizare, panati, v'pano djati, prekleti; aſsignare, ṡkaṡati, iskaṡati, tja djati; captivare, v'jezho pelati, djati; catamidiare, eniga ozhitnu v'terlizo, v'klado, ali h'prangerju djati; exonerare, reſtovoriti, teṡhavo doli djati; immitere aliquid in ignem ad purgandum, v'jeſho djati; indere, notar poloṡhiti, djati, ṡkraniti; insolare, na ſonze djati, poſtaviti, reṡgarniti; interponere, v'meis djati, v'meis poſtaviti, poloṡhiti; interponere aquam vino, vodó v'mei vinu djati; malè habere aliquem, enimu ṡhou, ali teṡhku djati; piscem exdorsuare, ribo gori djati, reṡklati; ponere, poſtaviti, djati, poloṡhiti; repudiare, ṡavreizhi, vunkai ſegnati, prózh djati, odpahniti; tollere, vṡdigniti, vṡèti, odvṡèti, prózh djati
gnusnoba ž, F8, abominátio, gnuſnoba; detestari, ſe kleti, ſe gnuſſiti, eno gnuſnobo iméti nad tem, ali unim; detestatio, gnuſnoba; execramentum, gnuſnoba; fastidire, gnuſnobo délati; nausea, -ae, gravṡhanîe, gnuſnoba, nelúṡht; nauseam facere, gnuſnobo dajati; nauseola, -ae, maihina gnuſnoba
nadahniti dov., inspirare, nadahniti, notar dajati, notar pihati
natakati nedov., F3, ad cyathos stare, natakati per miṡi, ſtrézhi, nalivati; cyathiſsare, natakati, pyti dajati; pincernarum magister, teh kir natakajo viſhi
noter prisl., F172, I. adindere, notar dajati, notar poloshiti, notar djati; conserva, notar nariene roṡhe, ali ṡeliṡzha; emblema, -tis, enu ẛriṡlanu, zhednu notar vdelanu déllu; immeare, notar pelati, notar plavati; impluere, notar deṡhiti; inculcatus, -a, -um, notar vtlazhen; inducere, vpelati, notar pelati, napotiti, natakniti; ingredi, notar priti, ſtopiti; intró, introrsum, introrsus, notar; introdare, notar dati, ſe podati, ſe vdati; introire, notar poiti, notar ſtopiti; introvocare, notar poklizati; perdurare, notar do konza tarpeiti, pretarpeiti; prorumpere, predreiti, s'ſylo notar ṡlomiti, ali priti; sequestrari, noter potegniti; solotenus, notar do tal; II. introductio, noter vpelanîe, vpelovanîe; occupare, notar vṡèti, ṡavjeti, obdati, ṡalezhi
ob enem prisl., datare, dajati, ob enim dati
obilno prisl., F
21,
abundans, kir ima vſiga
obilnu, inu ẛadoſti, bogat;
abundantius, tem vezh
obilnu;
abúndare, obilnu iméti, polhen biti;
abundè, obilnu;
affatim, obilnu, bogatu, ẛadoſti, ſhe prevezh;
affluere, obilnovati, obogatiti, vſiga ẛadoſti iméti,
obilnu iméti, pertezhi;
copiosè, obilnu;
dapsilis, veliku, doſti, inu
obilnu;
dare abundè, obilnu dati;
exuberare, ſylnu doſti perneſti, vſiga
obilnu biti;
exuperare, premozhi, vézh velati,
obilnu biti, ali iméti;
largè, obilnu;
largifluus, -a, -um, kateri
obilnu tezhe, ali na ſhiroku;
largiri, obilnu dati, dajati;
largiter, cilú
obilnu;
lautè, ſlaṡhnu, po goſpodṡku, zhednu, poſhtenu,
obilnu;
opulenter, ſylnu
obilnu, inu bogatu;
profluenter, ſylnu
obilnu;
refusè, refusius, refusiſsimè, obilnu, preobilnu, s'plaṡom;
sumptuosus, -a, -um, potroſhliu, kateri
obilnu, ali doſti vunkai daje;
supervagari, zheṡ doſegati, zheṡ inu zheṡ mladize gnati,
obilnu mladyz iméti
- obilnejše , supercurrere, obilniſhe ſadú perneſti, kakòr bi kei en grúnt zhinṡha perneſſil
ordunga ž, F13, abnórmis, -me, pres ordunge; adagia sunt: Nikomer h'dopadanîu, ali k'ẛhalimu, mèro inu ordungo dajati; canon, -onis, ordunga, poſtava; canonicè, po pravi ordungi; canonicus, v'duhovni verſti, ordungi; convictus, -ctus, po ordungi reja, v'kúp prebivanîe, vſakdanîa hrana, druſhtvu; diatetica, ena ordunga pyti inu jeſti ẛa ẛdravje ohraniti; digestum, v'eno ordungo perpravlenu; disciplina militaris, ṡholnerska ordunga; lex, poſtava, ṡapuvid, viṡha, ordunga; methodus, -di, ordunga, viṡha; praescriptio, en naprei piſſani furm ... ali ſuſebna viṡha, ali ordunga, enu prepovedanîe; regula, viṡha, ordunga
pihati nedov., adagia sunt: s'enih vſt merslu, inu vrozhe pihati; afflare, na eniga dihati, pihati; conflages, enu meiſtú, kir veiter vſeṡkuṡi piha, inu povſod more notar priti; flabilis, -le, luftnu, véternu, kar ſe more pihati; flare, pihati, pihlati; inspirare, nadahniti, notar dajati, notar pihati; insusurrare, naſhapetati, na uſheſſa ſhapetati, pihati
pljuvati nedov., F9, anostomasis, kry tezhe, kry pluvá, ẛhila pozhi; despuere, vun doli pluvati; expuere, pluniti, vun pluvati; haemoptisis, blut speyn. kry pluvati, vun metati; inspuere, notar pluvati, pluniti; phlegmaticus, -a, -um, faihtne nature, ſhmerkou, inu kateri gardu vunkai pluvá; spuere, vel sputare, pluvati; vomere, bluvati, pluvati, zhes dajati, vun metati; vomitor, kateri pluvá, bluvá
podajati nedov., F2, datatim, podajezhe, kir eden drugimu daje, ali podaja; tribuere, podajati, permerjati, dajati
pohujšanje s, F5, deterioratio, pohuiſhanîe; offendiculum, -li, pohuiſhanîe, ſpotaknenîe; scandalizare, pohuiſhati, ṡblaṡniti, pohuiſhanîe dajati; scandalum, -li, pohuiſhanîe, vſe tú, ob kar ſe eden opotakne, ṡblaṡnoſt; scrupulus, -li, ena ṡmota, teṡhka miſil, pohuiſhanîe
položiti dov., F19, adindere, notar dajati, notar poloshiti, notar djati; asternere, tiá poloṡhiti, ali poſtelati, polig pogarniti; dearmare, oroṡhje doli poloṡhiti, odvṡèti; dependere, doli viſſiti, tudi vagati, ali na vago poloṡhiti; deponare, doli poſtaviti, odſtaviti, doli poloṡhiti; imponere, obloṡhiti, notar poloṡhiti, naloṡhiti, navaliti, natakniti; indere, notar poloṡhiti, djati, ṡkraniti; interponere, v'meis djati, v'meis poſtaviti, poloṡhiti; intergerere, v'meis perneſti, ali poloṡhiti; manum mittere in furem, rokó na tatú poloṡhiti; ponere, poſtaviti, djati, poloṡhiti; proponere, naprei derṡhati, naprei poſtaviti, poloṡhiti, naprei vṡèti, namiſliti; reclinare, perſloniti, poloṡhiti,; reponere, odloṡhiti, hraniti, poloṡhiti, ṡahraniti; sequester, -ra, -rum, tuiſtu blagú, kateru ſe ṡahrani, ali kam poloṡhy, ṡa kateru je pravda, komer ſliſhi, takeſhnu blagú ſe tudi k'enimu méſtu k'rokam poloṡhy; struere donis Altaria, na Altarje dary poloṡhiti; superponere, verhu poſtaviti, verhu poloṡhiti; vim inferre, poſyliti, ſylo délati, rokè na eniga poloshiti, ali poſtaviti
potuha ž, F2, diſsimulare, pregledati, neahtati, perṡeneſti, perkriti, potuho dati; receptare, gori vṡèti, erpergati, notar vṡèti, potuho dajati, notar potegniti
primerjati nedov., tribuere, podajati, permerjati, dajati
srčnost ž, F6, affectus, -us, lubéẛan, lubau, ẛhela, luṡht, ſarzhnúſt; animus, miſſil, luſht, véſt, ſerzhnúſt, ſerzè; aſsa, vox, aſsa, ena s'golta kmalu ẛletezha ſhitima, ali krizhanîe, ẛa ſerzhnúſt dajati; audacia, ferbeṡhnoſt, ferbeṡhlivoſt, ſerzhnúſt, junaſtvu; magnanimitas, ſerzhnúſt; resolutio, ſarzhnúſt
svitloba ž, F21, claritas, claritudo, ſvitloba, zhiſtoſt, ſvitluſt, reſvizhenîe; flagrantia oculorum, ṡvitloba, ali laṡkatanîe teh ozhy; illustrans, kar ſvitlobo daje; interlucere, v'meis ſveititi, eno ſvitlobo v'meis ſpuſtiti, ali dati; irradicare, reſveititi, ſvitlobo dati, reſyati; jubar, jubaris, juternîa ṡvéṡda, ali daniza, inu tá s'vezherna ṡvéṡda: ſvitloba, ſvitlúſt; luminare, -ris, ſvitloba, lúzh; lux, lúzh, ſvitloba, ṡhivenîe; nitor, -oris, ſvitloba, laṡkatanîe; radius, -dÿ, ſvitloba, ſyanîe; resplendere, reſveititi, mozhnu ſyati, pruti ſvitlobo dajati
šenkinga ž, F6, antidorum, -ri, ſhenkenga ẛa ſhenkingo; honorarium, ſhenkinga; munificare, dary, ali ſhenkinge dajati, eniga obogatiti; strena, -ae, dar, ali ſhenkinga k'novimu leitu
štivra ž, F10, capitatio, -nis, vel jugatio, glavna ſhtivra, od ſléherne zhlovéske, ali ṡhivinske glave, ali od eniga para vollú; collatio, -nis, ena v'kúp ẛbrana ſhtivra per folku, perglihanîe, perkladanîe; dapsiles dotes, veliki davki, ali domazhe ſhtivre; intributiones, ṡkladi, ſhtivre; stipendarius, -a, -um, kateri ṡhóld, ali shtiuro plazhuje; tributarius, -a, -um, ṡhtiuri, ali zhinṡhu podverṡhen, kateri more zhinṡh, inu ṡhtiuro dajati; tributum, -ti, ṡhtivra, zhinṡh, davki, daz; vectigal, zol, zhinṡ[!], ṡtiura, leitni davuk; vectigalis, -le, zhinṡhnu, ṡhtiuri podverṡhenu; prim. štibrati
zamititi dov., corrumpere donis, mitta dajati, ṡamititi
zdevati2 nedov., agnomina dare, iména ẛdévati, dajati