Tiskanje

abecẹ̑da

ábota

ad acta

Adrianopel

adút

áfna

Ahor

aikido

akontácija

akvadúkt

Akvilinus

Akvitanija

alea

Alexa, Siri ... digitalni pomočniki in njihov zapis

algébra

ali

ali – ali

Ali je beseda »bombon« (oz. »bonbon«) nadomestljiva s »sladkorček«?

Ali je izraz »akademik« rezerviran zgolj za člane SAZU?

Ali je izraz »tabujski« pravilen?

Ali je kozarec »steklen« ali »stekleni«?

Ali je prav pisati »ekošola« ali »eko šola«?

Ali je predložni pomišljaj lahko tudi nestičen?

Ali je večer »sredin« ali »sredni«?

Ali lahko isti pridevnik označuje dva različna samostalnika v povedi, če je med njima veznik »in«?

Alinejno naštevanje v alinejnem naštevanju

Ali obstaja beseda »terarist«? (iz besede terarij)

Ali obstaja okrajšava »uur.«?

Ali se dan, imenovan po godu svetnika (npr. »lucijino«), piše z veliko ali malo začetnico?

Ali so imena abonmajev lastna ali občna?

Ali so samostalniki sonce, luna, veter, svet in red pojmi ali stvari?

Ali so »vilice« še vedno le množinski samostalnik?

Ali sta besedi »džamija« in »mošeja« sopomenki?

Aluminijasta odreznina

ámen

Amêrika

amerikanka

Amonitar

anahronístičen

Anaksialus

angažȋrati

ángel

angọ̑ra

anonímka

ánticepílni

Antim(i)us

Antiohija

Anže

apocripha

apríl

aragonski

Arak

arȅst

Argeus

arhaízem

aritmétičen

armatȗra

Asad

àseksuálni

ástma

Atenec

Avgusta

babelski

Babyboom generacija

báker

bȃkla

balét

balínar

banálen

banálno

barába

bárva

básati

baseball

bȃsen

bȃšti

batáta

bazovski

bebljáti

bẹ́liti

bẹljȃva

bernardȋnec

beséda

Beseda »kontekst« v pravnih besedilih

Beseda »sčasoma« kot stavčni člen

Besedna zveza »križem rok« kot stavčni člen

Besedotvorna dvojnica: »tehniška« ali »tehnična šola«

Bessemerjev

bèt

bə̀t

betonárna

bezáti

bienale

bil

bílka

bíra

bísernica

bíti

biti

bíti pri

bíti (sem)

bȋtka

bizón

bláto

blážev

blítva

blítvin

blízu

bòb

bodíka

bọ̑ja

bòlj

bombáž

borgijski

bórza

Bósna

božji

Brabancija

brakírati

brȃn

brátec

bratránec

bréme

Březina

brezstíčno

Brežice

bȓglez

brívka

bŕr

brȗto

bŕžda

Buda

Buenos Aires

búla

burbonka

Burgundija

cájteng

Cankar na maturi 2020: »dolina šentflorjanska« in raba začetnice pri dramskih likih

cedíti

céha

celulọ̑za

Cenilka

cȅnt

cent

Cepiti se s cepivom »AstraZenece« ali »AstraZeneca«?

Che

cicifúj

cíkel

cīmet

cípelj

církus

Citat kot premi govor ali samostojno?

Citiranje Svetega pisma in dvojna pisna norma

cmelj

cókla

cremonski

crkováti

cühta

cvét

cvetlíca

cvetličár

čákati

čakavski

čaplja

čàs

Časovni prislovi: sinoči, davi, drevi, nocoj, zajutra

část

částiti

če

čebelárjenje

čebelárjev

čebèr

čebúla

čepljec

Čerkez

čéšnja

četŕt

četrti

čevapčičárna

čévelj

čẹ̑velj

čez

čík

čílost

činčila

číst

čísti

čistílec

čístiti

čistúnski

číšča

čítanje

čívkati

člének

Členek »zgolj«

členonóžec

člôvek

čọ̑ln

črẹ́da

črepínja

črẹ̀z

čŕni

črníca

črnogléd

čúdọ

dà

Dąbrowski

dajáti

Dajejo trgovci »popust« pri ceni ali pri izdelku?

Daljšanje osnove pri sklanjanju samostalnika »val«

Dámoklejev (dámoklejev)

dan

dán

dȃn

dan

Dan, datum, ura, kraj prireditve – kako jih zapisati?

danas

danaskaj

danášnji

današnji

dándanášnji

dándánes

Danec

dánes

danes

dánes

dánəs

danes

dánes – jútri

daneskaj

dánsi

Dan »žena« ali dan »žensk«?

darvinizem

dáti

Datum, vejica, pika ...

davanji

dávi

davi

dávišnji

debílček

dę́gniti

déklica

délati

délavec

Deležniške oblike: »prenesen«, »prenešen« in sorodne zagate

Delni rodilnik: »dal mu je vodo« ali »vode«

délo

denas

déndenéšnji

dənə̀s

denèska

depresívka

dêrma

derridajevec

desānt

desêtič

devet

devetdeset

deveti

devíca

dežêla

dežévno

dežúren

díhati

dímnikar

dinozáver

Dioklecijanova palača

Diplomska naloga ali diplomsko delo?

diskọ̑nt

dispẹ̑čer

distánca

dívji

DJ-ev

dlákav

dlán

dljè

dlje

dnȅs

dnȇs

dnès

dnèsvǜtro

dnéven

dôba

dobívati

dobrovǫ́ljən

do dánes

dodélati

dodẹ́lati

dodelováti

dogotǫ́viti

do kdáj

dokópati

dokorêj

dọ́ktor

doktoránd

doktoránt

dôlg

dólgčas

dolgo

Določna/nedoločna oblika pridevnika »srečen«

domísliti

donas

Donavska ali donavska regija

dónes

dones

dooráti

dospéti

dostópen

došíti

Dotan

douméti

do zdàj

dožéti

dožívljati

drȃjsati

dramátski

dramaturgíja

drénov

dréti

drévi

drẹ̑vi

drevi

drévišnji

Drinopolje

drogva

dromedár

drug

drȗg

drugáče

drugáčen

Druga moška sklanjatev: ujemanje samostalnika »vojvoda«

drúgi

drugi

drúgikrat

drúgokrat

družínski

dŕzniti se

držáti

dūcat

dúša

dva

dvajseti

Dve jezeri – različna imena: »Klanški«, »Mangartski« ali »Belopeški jezeri«?

dvesto

dvígati

dvoj

Dvojezična imena na Južnem Tirolskem

Dvojna francoska imena tipa »Jean-Paul« in njihovo pregibanje

Dvojni značaj in zapis besede »kočna«

džȋn

dʼIndy

ébola

Edesa

ednína

Egipčan

Egipčanka

èh

Ekonomija na poziv

ekspêrtinja

emȃjl

enajsti

enakonóčje

enakoprávnost

Enakovredni ali neenakovredni sopomenki: »božjast« in »epilepsija«

Enobesedna imena ustanov

enológ

ép

epopêja

Etimologija besede »emancipacija«

Etimologija predlogov »v« in »iz« ter »na« in »z« ob zemljepisnih imenih

Etimološka razlaga izrazov »zahod«, »vzhod«, »zaid«, »vzid«, »zaiti«, »vziti«

Etimološka razlaga slovenskega toponima »Tičnica«

Fahrenheitov

fák

Falaris

fànt

fermènt

fíga

fíkcija

fílm

Filozofska, biološka, kulturna in zgodovinska umestitev slovenščine

fȋrma

fírnež

fižȍl

floríst

folkloríst

fórma

Formulacija

Fotinus

fótošop

frančíškovski

franšíza

Fraza »ne rabiš« v zvezi z glagolom

frtálja

gáčiti

gàd

Galicija

gamȃša

gauss

gêj

gemíšt

gentrificírati

geolóška zgodovína

geolóški čàs

geometríja

gínko

glágol

Glagolnik od vtipkati je »vtipek«

Glagolske zgradbe: »potrebno je + nedoločnik« nasproti »pomembno je + nedoločnik«

Glasbilo »ofikleida« in slovenski zapis

Glasovne premene: »vreči, vržem, vrgel sem«

gláva

glavosẹ̀k

gnáti

gnȅs

gnès

gnézdo

gnójnica

Goa

góba

góbavost

gód

gọ̑d

godováti

godovnják

gólf

gonjáč

gôrek

góri

Gòrnja Lèndava

»Gorski kotar« – »kotar« z malo ali veliko začetnico?

gospód

gòst

gọ̑st

gostȋ

gostíti

gôstja

gostováti

gotòv

govédar

govédo

govoríti

gȍzd

grábljice

Gradišče v Ljubljani – raba predloga

Gradiška

Grafična pismenost

gregorijánski

Gremo »v« ali »na« Tunjiško Mlako?

gréti

gréz

grísti

gŕm